018-139/2023 Občina Kočevje
Številka: 018-139/2023-4Datum sprejema: 13. 12. 2023
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje varnostno receptorske službe v prostorih Ljubljanska cesta 26 Kočevje«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Varovanje Galekom, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), 13. 12. 2023
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 19. 10. 2023 (JN006841/2023-W01), s popravkom z dne 27. 10. 2023 (JN006841/2023-K01).
Vlagatelj je 9. 11. 2023 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.
V zahtevku za revizijo naročniku očita, da je s popravkom z dne 27. 10. 2023 v razpisno dokumentacijo vpeljal zahteve, ki niso povezane s fizičnim varovanjem z varnostnikom, temveč s tehničnim varovanjem, slednje pa ni predmet javnega naročila, niti ni kakorkoli povezano s fizičnim varovanjem. Naročnik s tem, ko po novem zahteva, da ponudniki poleg razpolaganja z licenco za varovanje ljudi in premoženja izkažejo še razpolaganje z licencama za upravljanje z glavnim in nadomestnim varnostno-nadzornim centrom (v nadaljevanju: VNC), krši načelo sorazmernosti (saj zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila in ni potrebna za izvajanje razpisanih storitev), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (saj naročnik zahteva več, kot opravičuje predmet naročila) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (saj naročnik z njim zmanjšuje nabor možnih ponudnikov). Posledično ni utemeljena niti naročnikova zahteva po predložitvi ESPD za oba VNC. Navaja, da z lastnim VNC ne razpolaga in zato sam ne more oddati dopustne ponudbe. Vlagatelj zato predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v delu, v katerem naročnik zahteva licenco za upravljanje z glavnim VNC, licenco za upravljanje z nadomestnim VNC, certifikat SIST EN 50518 za glavni VNC, certifikat SIST EN 50518 za nadomestni VNC, ESPD za glavni VNC, in ESPD za nadomestni VNC. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka pravnega varstva.
Naročnik je odločitev o zahtevku za revizijo (dokument št. 4301-0001/2023 z dne 17. 11. 2023) na portalu eRevizija objavil 20. 11. 2023. Zahtevek za revizijo je zavrnil, zavrnil je tudi povrnitev vlagateljevih stroškov.
Naročnik pojasnjuje, da se je po objavi obvestila o naročilu za (vlagatelju sporen) popravek razpisne dokumentacije odločil zaradi na Portalu javnih naročil prejetega vprašanja. Iz vprašanja je namreč izhajalo, da mora naročnik, skladno z zakonodajo in v izogib ničnosti sklenjene pogodbe, pri vseh storitvah varovanja, torej tudi pri fizičnem varovanju, od ponudnikov zahtevati tako licenci za oba VNC kot tudi priglasitev subjektov, ki bodo izvajali storitve obeh VNC. Naročnik navaja, da je hkrati s popravkom podaljšal tudi rok za sprejemanje vprašanj in s tem ponudnikom omogočil, da ga opozorijo na morebitne nezakonite zahteve. V novem roku je prejel vprašanji, pri čemer se je eno nanašalo na zahtevo po predložitvi ESPD za oba VNC. Ker je bilo vprašanje postavljeno na način, da se je nanj dalo odgovoriti tudi le z »da« ali »ne«, gre navedeno ravnanje zainteresiranega ponudnika razumeti kot seznanitev in strinjanje s spremenjenim pogojem, ne pa kot zavzemanje za vnovično spremembo pogoja. Glede vlagateljeve navedbe, da mu je, ker ne razpolaga z lastnim VNC, onemogočena oddaja samostojne dopustne ponudbe, naročnik pojasnjuje, da je sporni pogoj mogoče izpolniti tudi na način, da se imetnik licence za varovanje ljudi in premoženja sklicuje na sklenjeno pogodbo o zagotavljanju uporabe obeh VNC z drugim subjektom. Naročnik v zaključku še navaja, da je prejel več kot eno ponudbo.
Naročnik je 20. 11. 2023 posredoval dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku v obravnavo Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN).
Do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo se je vlagatelj opredelil 22. 11. 2023 (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). Priglasil je tudi stroške. Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in kot neutemeljene zavrača ugotovitve naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za sprejem zahtevka za revizijo v obravnavo. Državna revizijska komisija preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da procesni pogoji niso izpolnjeni, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).
V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN).
Citirana določba omejuje pravico do pravnega varstva. V zahtevku za revizijo očitane kršitve se ne obravnavajo, če bi lahko vlagatelj ali drug ponudnik naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve pravnega varstva določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN razlaga široko in dopušča možnost vsebinske presoje očitanih kršitev že, če se vprašanje na portalu javnih naročil vsaj vsebinsko nanaša na očitke iz revizijskega zahtevka (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-095/2020, 018-119/2022).
Ob upoštevanju, da je bilo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil (19. 10. 2023) objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti, je pred vsebinsko obravnavo v zahtevku za revizijo očitanih kršitev treba najprej ugotoviti, ali je naročnik preko Portala javnih naročil prejel vprašanje, ki se vsaj vsebinsko nanaša na očitke, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Če naročnik takšnega vprašanja ni prejel, je treba ugotoviti še, ali so imeli zainteresirani ponudniki možnost naročnika opozoriti na očitane kršitve.
V zahtevku za revizijo očitana kršitev je, da je pogoj za sodelovanje, s katerim od ponudnikov zahteva licenco za glavni in nadomestni VNC, ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji določil po objavi obvestila o naročilu, t.j. s popravkom z dne 27. 10. 2023 (»Pogoj 2 Licence«), nezakonit in v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3). Vlagatelj naročniku očita tudi, da ne sme zahtevati ESPD za glavni in nadomestni VNC.
Naročnik je v prvotni razpisni dokumentaciji, ki jo je na Portalu javnih naročil z obvestilom o naročilu objavil 19. 10. 2023, v poglavju »Pogoji za priznanje usposobljenosti«, podpoglavju »Poslovna in finančna sposobnost«, stran 20, določil pogoj »Pogoj 2 Licenca za varovanje ljudi in premoženja«, v katerem je zapisal:
»Ponudnik mora razpolagati z veljavno licenco za varovanje ljudi in premoženja, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju. Dokazilo: Izpolnjen ESPD Obrazec (v Delu IV: Pogoji z sodelovanje, A: Ustreznost, za naročilo storitev: potrebno določeno dovoljenje), Fotokopija veljavne licence. Partnerji v skupni ponudbi morajo izpolnjevati pogoj. Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoj.«.
V zvezi s prvotno razpisno dokumentacijo je naročnik na Portalu javnih naročil prejel tri vprašanja, od katerih sta se dve nanašali na v prejšnjem odstavku citiran pogoj (tretje vprašanje, ki ga je naročnik prejel 23. 10. 2023 ob 9.08, in na katerega je odgovoril 24. 10. 2023 ob 8.04, pa se je nanašalo na klavzulo fiksnosti oz. nespremenljivosti cen, kar ni relevantno za predmetni spor). Naročnik je na Portalu javnih naročil na vsa vprašanja odgovoril, odgovori pa so postali del razpisne dokumentacije (prvi in drugi odstavek 67. člena ZJN-3).
Na prvo od dveh vprašanj, ki ga je naročnik na Portalu javnih naročil prejel 23. 10. 2023 ob 8.51: »V razpisni dokumentaciji ni nikjer med pogoji za opravljanje storitev fizičnega varovanja, omenjena uporaba glavnega in rezervnega varnostno nadzornega centra, ki ga lahko upravlja ponudnik sam ali pa ga zanj upravljajo podizvajalci. Varnostno nadzorni center (v nadaljevanju: VNC) je sestavni del vseh oblik varovanja. Operaterji VNC koordinirajo delovanje varnostnikov na terenu, delovanje intervencijskih ekip, shranjujejo prejeta sporočila, sprejemajo alarmne signale itd. VNC je zato neločljiv sestavni del celotnega sistema varovanja, ki ga izvaja imetnik licence pri naročniku varovanja (Š. Gostič in mag. Bećir Kečanovič, Zakon o zasebnem varovanju s komentarjem, GV Založba, str. 96). Hkrati pa je v 11. členu ZZasV-1 določeno, da v primeru, ko pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje tudi drug imetnik licence (na primer najemodajalec storitev VNC), mora biti to razvidno iz pogodbe ali iz dodatka, sklenjenega k pogodbi. Posledica opustitve te obveznosti je glede na določbe 11. člena ZZasV-1 je, da je pogodba za opravljanje storitev zasebnega varovanja nična. Enako izhaja tudi iz mnenja Zbornice za razvoj zasebnega varovanja, da storitve zasebnega varovanja ponudnik zakonito opravlja le tako, da v vsaki pogodbi o izvajanju storitev varovanja ljudi in premoženja navede tudi izvajalca storitev glavnega in nadomestnega varnostno-nadzornega centra, saj v nasprotnem pogodba o izvajanju storitev ne izpolnjuje pogojev predpisanih v 11.členu ZZasV-1, posledično pa je lahko taka pogodba nična. Izvajalec ali skupina izvajalcev s podizvajalci storitev varovanja ljudi in premoženja izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje Zakon o zasebnem varovanju samo tako, da imajo med opravljanjem storitve varovanja dva varnostno-nadzorna centra - glavnega in nadomestnega. Tako namreč določa standard SIST EN 50518, ki je predpisan z ZZasV-1. V zvezi z navedenim, prilagamo dokument: Varnostno-nadzorni center, strokovno mnenje, ki ga je izdala Zbornica za razvoj zasebnega varovanja, z dne 26.7.2022. Dalje obveznost družb, ki izvajajo storitve varovanja, da zagotovijo VNC in morebitne posledice odsotnosti glavnega in rezervnega VNC, ter odsotnost opredelitve izvajalcev, ki upravljajo glavni in rezervni VNC izhaja iz zapisnika zasedanja skupine strokovnjakov z dne 3.11.2021, ki so obravnavali tematiko: Tehnično varovanje poslovnih objektov centraliziranih organov Republike Slovenije. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki MNZ, IRSNZ, MJU. Iz sklepov zapisnika je jasno razvidno, da mora biti imetnik licence nadomestnega VNC ne glede nato ali je podizvajalec ali podizvajalec podizvajalca naveden v pogodbi o izvajanju storitev varovanja. Torej mora biti tudi izvajalec nadomestnega VNC prijavljen v ponudbi, saj bo v nasprotnem pogodba nezakonita in s tem nična. Zakon o zasebnem varovanju in Zakon varstvu osebnih podatkov sta specialna zakona, ki urejata svoja področja in ju zato Zakon o javnih naročilih ne more omejevati ali zmanjševati njihovi zahtev. Ker VNC-ji pri svojem delu uporabljajo tudi večje število osebnih podatkov, obveznost seznanitve naročnika z različnimi upravljalci VNC-jev izhaja tudi iz predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Prilagamo tudi mnenje informacijskega pooblaščenca, Pogodba o storitvah varnostno nadzornih centrov, ki ga je izdal dne 20.09.2021. Tudi iz tega mnenja je razvidno, da mora biti naročnik ne le obveščen o nadomestnem VNC, temveč mora pisno soglašati z njim v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, saj gre pri storitvah VNC (glavnega in nadomestnega) za jasen primer obdelave osebnih podatkov. Nujen podatek v VNC-jih so med drugim tudi imena in priimki odgovornih oseb naročnika in njihove telefonske številke. Ti podatki se morajo nahajati v obeh VNC, saj drugače ne morata izvajati svojih osnovnih nalog. Torej oba VNC opravljata obdelavo osebnih podatkov naročnika tako za glavni, kot tudi nadomestni VNC. Glede na zapisano naročnika pozivamo, da zaradi zagotavljanja zakonitosti poslovanja tako s stališča Zakona o zasebnem varovanju ZZasV-1, kakor tudi Zakona o varstvu osebnih podatkov, in Zakona o poslovnih skrivnostih ter posledično zaradi veljavnosti pogodbe o izvajanju storitev zasebnega varovanja, od vseh ponudnikov in vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvajanju storitev predmetnega javnega naročila zahtevate predložitev: licenco za glavni in nadomestni varnostno-nadzorni center, potrdil certifikacijskega organa o izpolnjevanju predpisanega standarda SIST EN 50518 za oba varnostno-nadzorna centra, potrdilo certifikacijskega organa, da navedeni nadomestni varnostno-nadzorni center prevzame sprejem alarmnih sporočil v primeru izpada navedenega glavnega varnostno-nadzornega centra, predložitev ESPD obrazca za oba ponudnika storitev varnostno-nadzornega centra (glavnega in nadomestnega). Le na ta način si bo naročnik zagotovil informacije, ki jih potrebuje za zakonito izbiro izvajalca in sestavo pogodbe o izvajanju storitev varovanja. V nasprotnem primeru bomo primorani vložiti revizijo, ker se lahko na razpis prijavi vsakdo, ki ne izpolnjuje pogojev za storitve varovanja.«, je naročnik 24. 10. 2023 ob 8.05 odgovoril: »Pojasnjujemo, da predmet javnega naročila ni tehnično varovanje za katero bi bilo potrebno zagotavljati glavni oz. rezervni varnostni nadzorni center (VNC), temveč obseg opravil (storitev), ki je naveden v 3. členu osnutka pogodbe, kateri je sestavni del razpisne dokumentacije. Slednje se nanaša na zagotovitev fizične prisotnost ponudnika, ki na naslovu naročnika izvaja zahtevani obseg storitve. Za opravljanje tovrstne storitve ni obvezna povezava z VNC, zato se ta pogoj in dokazila ne zahtevajo s predmetnim javnim naročilom.«.
Na drugo vprašanje, ki ga je naročnik na Portalu javnih naročil prejel 24. 10. 2023 ob 14.34: »Za vse storitve varovanja, razen za izvajanje sistemov tehničnega varovanja in načrtovanja sistemov tehničnega varovanja, je po zakonu o zasebnem varovanju potrebna licenca, ki jo izda MNZ. Ponovno poudarjamo, da je pogoj za pridobitev licence za varovanje ljudi in premoženja imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC (19. člen ZZasV), med katere spada tudi fizično varovanje. Iz tega sledi, da je za zakonito zagotavljanje storitev varovanja potrebna tudi licenca za zagotavljanje glavnega VNC ter nadomestnega VNC, ves čas trajanja pogodbe. Storitve zasebnega varovanja ponudnik zakonito opravlja le tako, da v vsaki pogodbi o izvajanju storitev varovanja ljudi in premoženja navede tudi izvajalca storitev glavnega in nadomestnega varnostno-nadzornega centra, saj v nasprotnem pogodba o izvajanju storitev ne izpolnjuje pogojev predpisanih v 11.členu ZZasV-1, posledično pa je lahko taka pogodba nična. Predvidevamo, da je v javnem interesu, da naročnik kot dober gospodar izbere izvajalca, ki izpolnjuje zakonske predpise in s tem zakonito izvajanje pogodbe.«, je naročnik odgovoril 27. 10. 2023 ob 14.05: »Naročnik je upošteval vaše pripombe. Spremenjena RD je bila objavljena na Portalu JN.«.
Iz obeh zgoraj citiranih vprašanj izhaja več ugotovitev. Prvič, da se vprašanji nanašata na prvotno določen pogoj za sodelovanje, t.j. pogoj, ki ga je naročnik določil v prvotni razpisni dokumentaciji pod naslovom »Pogoj 2 Licenca za varovanje ljudi in premoženja«. Naročnik je s tem prvotnim pogojem od ponudnikov zahteval, da v ponudbi izkažejo (le) razpolaganje z licenco za varovanje ljudi in premoženja. Drugič, da se je zainteresirani ponudnik v vprašanju zavzemal, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo na način, da v njej izrecno določi dodatni pogoj za sodelovanje, t.j. da od ponudnikov zahteva (poleg razpolaganja z licenco za varovanje ljudi in premoženja) tudi razpolaganje z licencama in certifikatoma za glavni in nadomestni VNC. Tretjič, da se je zainteresirani ponudnik v vprašanju zavzemal, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo na način, da od ponudnikov zahteva tudi priglasitev subjektov, ki bodo zagotavljali storitve obeh VNC.
Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da sta se citirani vprašanji nanašali na prvotno razpisno dokumentacijo, ne pa na v zahtevku za revizijo očitane kršitve, ki se nanašajo izključno na s popravkom z dne 27. 10. 2023 spremenjeno razpisno dokumentacijo.
Naročnik je 27. 10. 2023 na Portalu javnih naročil objavil popravek (JN006841/2023-K01), s katerim je spremenil pogoj za sodelovanje, in sicer na način, da je v razpisni dokumentaciji, poglavju »Pogoji za priznanje usposobljenosti«, podpoglavju »Poslovna in finančna sposobnost«, str. 20, v celoti črtal »Pogoj 2 Licenca za varovanje ljudi in premoženja« in namesto tega določil »Pogoj 2 Licence«, v katerem je zapisal:
»Ponudnik mora imeti naslednje licence: (-) licenco za varovanje ljudi in premoženja, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju, (-) licenco za upravljanje z glavnim varnostno nadzornim centrom in certifikat SIST EN 50518, ki je predpisan z Zakonom o zasebnem varovanju (13. člen) ali pogodbo o zagotavljanju uporabe glavnega VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z glavnim VNC in certifikat SIST EN 50518, (-) licenco za upravljanje z nadomestnim varnostno nadzornim centrom in certifikat SIST EN 50518, ki je predpisan z Zakonom o zasebnem varovanju (13. člen) ali pogodbo o zagotavljanju uporabe nadomestnega VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z nadomestnim VNC in certifikat SIST EN 50518. Dokazilo: Izpolnjen ESPD Obrazec (v Delu IV: Pogoji z sodelovanje, A: Ustreznost, za naročilo storitev: potrebno določeno dovoljenje). Ponudnik ponudbi priloži: (-) Fotokopije zahtevanih veljavnih licenc, (-) Dokazilo, da glavni varnostno nadzorni center deluje v skladu s SIST EN 50518 (če ponudnik nima lastnega glavnega VNC, priloži fotokopijo pogodbe o zagotavljanju glavnega VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z glavnim VNC in certifikat SIST EN 50158), (-) Dokazilo, da nadomestni varnostno nadzorni center deluje v skladu s SIST EN 50518 (če ponudnik nima lastnega nadomestnega VNC, priloži fotokopijo pogodbe o zagotavljanju nadomestnega VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z nadomestnim VNC in certifikat SIST EN 50518). Partnerji v skupni ponudbi – kumulativno izpolnjevanje pogoja. Podizvajalci – kumulativno izpolnjevanje pogoja.«.
S popravkom z dne 27. 3. 2023 je naročnik spremenil tudi 4. člen osnutka pogodbe o izvedbi javnega naročila (predvidel je mesto za vpis izvajalca storitev glavnega in nadomestnega VNC) ter podaljšal rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj iz 25. 10. 2023 na 3. 11. 2023 do 9.00.
V zvezi s spremenjeno razpisno dokumentacijo je naročnik na Portalu javnih naročil v novem, podaljšanem roku za sprejemanje vprašanj ponudnikov, prejel dve vprašanji, od katerih pa se je zgolj eno nanašalo na zgoraj citirani pogoj (drugo vprašanje, ki ga je naročnik prejel 2. 11. 2023 ob 8.25, in na katerega je odgovoril 2. 11. 2023 ob 8.44, pa se je nanašalo na finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in ni relevantno za predmetni spor). Naročnik je na Portalu javnih naročil na obe vprašanji odgovoril.
Na vprašanje, ki ga je naročnik na Portalu javnih naročil prejel 30. 10. 2023 ob 11.00: »Pozdravljeni, v kolikor ima ponudnik pogodbeno najeti VNC center, nas zanima ali more ponudnik predložiti ESPD obrazec za glavni in nadomstni VNC center?«, je naročnik 2. 11. 2023 ob 7.42 odgovoril: »Da«.
Čeprav Državna revizijska komisija, kot že pojasnjeno, z namenom zagotovitve pravnega varstva določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN razlaga široko, je treba v konkretnem primeru ugotoviti, da tudi iz zgoraj citiranega vprašanja ni mogoče razbrati opozorila o kršitvah, ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo. Vprašanje izraža pričakovanje postavljavca vprašanja na naročnikovo pojasnilo glede načina priprave ponudbene dokumentacije v primeru, ko ponudnik razpolaga z najetim VNC. Povedano drugače, postavljavec vprašanja je z jasnim vprašanjem od naročnika želel (zgolj) izrecno potrditev pravilnosti razumevanja razpisne zahteve, t.j. ali mora v primeru, ko razpolaga z najetim VNC, predložiti ESPD tako za glavni kot tudi za nadomestni VNC. Na tem mestu je treba pojasniti, da je namen tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ta, da je naročnik opozorjen na domnevno kršitev in da se ima možnost odzvati tako, da spremeni razpisno dokumentacijo in se na ta način izogne postopku pravnega varstva. Da pa bi bil ta namen dosežen, mora opozorilo vsebovati vsaj implicitno nestrinjanje z določbo razpisne dokumentacije, na podlagi česar lahko naročnik sklepa, da potencialni ponudnik pričakuje določeno spremembo. Vprašanje, ki pričakuje zgolj pojasnilo oz. potrditev določenega razumevanja posamezne zahteve, ne da bi bilo pri tem vsaj implicitno opozorjeno na njeno domnevno spornost, ne izpolnjuje standarda opozorila iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik preko Portala javnih naročil ni prejel opozorila na v zahtevku za revizijo očitane kršitve.
Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da so zainteresirani gospodarski subjekti, tudi vlagatelj, imeli možnost naročnika preko Portala javnih naročil opozoriti na domnevne kršitve v zvezi s spremenjeno razpisno dokumentacijo. Naročnik je namreč spremenjeno razpisno dokumentacijo in s tem za vlagatelja sporne zahteve (licenca za glavni in nadomestni VNC, ESPD za glavni in nadomestni VNC), na Portalu javnih naročil objavil s popravkom 27. 10. 2023, (nov) rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj pa je potekel 3. 11. 2023. Da vlagatelj ni imel možnosti preko Portala javnih naročil podati opozorilo, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo niti ne zatrjuje.
Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da preko Portala javnih naročil posredovana vprašanja ne predstavljajo opozorila na domnevne nezakonitosti, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, in da je vlagatelj imel možnost naročnika preko Portala javnih naročil opozoriti na v zahtevku za revizijo očitane kršitve, pa te možnosti ni uporabil. Posledično gre ugotoviti, da v obravnavanem primeru obstaja omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN za vsebinsko presojo izpostavljenih revizijskih očitkov. Državna revizijska komisija zato revizijskih očitkov vsebinsko ni presojala in je skladno s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- RS, MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu