018-140/2023 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova sistema telefonije ZD Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KRON TELEKOM, poslovne komunikacije, d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 8. 12. 2023

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku oddaje javnega naročila »Prenova sistema telefonije ZD Ljubljana« objavil 3. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005117/2023-B01 in popravka, objavljena dne 24. 8. in 7. 9. 2023, ter 4. 8. 2023 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 149-471970, prav tako z dvema popravkoma.

Dne 12. 10. 2023 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila št. JN-21/2023 z dne 11. 10. 2023, s katero je javno naročilo oddal ponudniku VELCOM, telekomunikacijske in informacijske storitve, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je na podlagi meril oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24. 10. 2023 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi izpodbijano odločitev o oddaji naročila št. JN-21/2023 ter povrne stroške revizijskega postopka, hkrati pa predlaga, da naj naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj zatrjuje kršitve temeljnih načel javnega naročanja, kršitev prvega odstavka 84. člena ZJN-3, saj naročnik ni oddal javnega naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku in kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj naj bi javno naročilo oddal ponudniku, ki je predložil nedopustno ponudbo.

Zoper zahtevek za revizijo se je z vlogo z dne 30. 10. 2023 odzval izbrani ponudnik. Z njo podaja obrazložitev o ustreznosti svoje ponudbe in kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, zaradi česar predlaga, da se preveri, ali vlagatelj z zahtevkom za revizijo želi namerno povzročiti škodo naročniku, z zavlačevanjem izbire novega izvajalca pa sebi pridobiti premoženjsko korist.

Naročnik je zahtevek za revizijo z odločitvijo z dne 15. 11. 2023 v celoti zavrnil kot neutemeljen. Prav tako pa je zavrnil zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka.

Naročnik je dne 21. 11. 2023 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


I. Glede nedopustnosti izbrane ponudbe in drugo uvrščene ponudbe

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 24. 10. 2023, kar je skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN in med vlagateljem ter naročnikom tudi ni sporno, znotraj predpisanega roka osmih delovnih dni. Med vlagateljem in naročnikom pa je sporno, ali lahko vlagatelj uveljavlja revizijski zahtevek, ki se nanaša na postavljena merila v razpisni dokumentaciji.

Prvi odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

V zvezi z vprašanjem pravočasnosti revizijskih navedb je potrebno opozoriti na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Omenjena določba uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega omenjena določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno / neugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

Vlagatelj v obravnavanem delu vlaga zahtevek za revizijo zaradi, po njegovem mnenju, sporno postavljenih meril v razpisni dokumentaciji in posledično izigravanja meril s ponudbami, ki sta jih predložila izbrani ponudnik in drugo uvrščeni ponudnik. Takšen zahtevek za revizijo, ki se vsebinsko nanaša na določila razpisne dokumentacije, je skladno z zgoraj navedeno pravno podlago mogoče vložiti v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila ali v roku desetih delovnih dni od objave spremembe oz. dopolnitve. Vsak ponudnik mora v postopku javnega naročanja ravnati kot skrben gospodar, zaradi česar bi moral, v kolikor bi zaznal nepravilnosti v določbah razpisne dokumentacije, na te opozoriti do izteka roka za oddajo ponudb na portalu javnih naročil, hkrati pa pravočasno vložiti ustrezno pravno sredstvo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da so se zatrjevane nepravilnosti pokazale šele po javnem odpiranju ponudb, kar Državna revizijska komisija zavrača, saj so bila v zvezi s tem na portalu javnih naročil postavljena vprašanja, vsak ponudnik pa bi glede na postavljena merila sam lahko predvidel način ocenjevanja ponudb.

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu objavil 3. 8. 2023, zadnji popravek pa 7. 9. 2023, kar pomeni, da vlagatelj, ki je zahtevek za revizijo vložil 24. 10. 2023, v njem ne mora več navajati kršitev, ki se nanašajo na določila iz razpisne dokumentacije, saj kakor je ugotovil že naročnik, je vlagatelj s to zahtevo prekludiran.

Državna revizijska komisija lahko v tem delu postopka pravnega varstva odloča le o zahtevku, ki se nanaša na napačno uporabo meril in ocenjevanje ponudb s strani naročnika.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede naročnikove odločitve, da je ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo drugouvrščenega ponudnika označil kot dopustno, saj naj bi bili obe ponudbi pripravljeni v nasprotju z razpisno dokumentacijo in s tem nedopustni, naročnik pa je ponudbo izbranega ponudnika izbral v nasprotju s prvim odstavkom 84. člena ZJN-3, saj naj ne bi bila ekonomsko najugodnejša.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj zaradi kršitve prvega odstavka 84. člena ZJN-3 zahteva razveljavitev celotnega postopka javnega naročila zaradi nezmožnosti oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Po njegovem mnenju bi naročnik moral skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJN-3 in zasledovanju načela gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, smotrne porabe javnih sredstev, konkurence med ponudniki, načelom transparentnosti in sorazmernosti javno naročilo oddati ponudniku, ki je predložil najcenejšo ponudbo. Na podlagi postavljenih meril je izbrana ponudba najdražja med vsemi tremi, kar naj bi bilo v nasprotju z navedenimi načeli in naj bi pomenilo zlorabo predpisanih meril. Po mnenju vlagatelja sta ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika izpolnjeni v nasprotju z navodili naročnika, saj sta pri Postavki 2, ki se nanaša na vzdrževanje postavljenega sistema (v nadaljevanju: Postavka 2) vnesla ceno 0 EUR. Pri merilu B, ki predstavlja Postavko 2 sta oba prejela 35 točk, kar naj bi to imelo za posledico neenakopravno obravnavo ponudnikov s strani naročnika. Po mnenju vlagatelja neustreznosti meril ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka in določiti merila, ki bodo skladna z določili ZJN-3.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 84. člena ZJN-3, ki ureja način določitve meril za oddajo javnega naročila. Merila predstavljajo element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak, na podlagi katerega naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3 in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko pripravijo konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko primerjali s ponudbami drugih ponudnikov.

Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Merila za oddajo ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe (šesti odstavek 84. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da morajo biti merila za izbiro (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb, kakor tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik. Iz tega razloga je v zakonu izrecno določeno, da morajo merila za izbiro zagotoviti možnost učinkovite konkurence ter da jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih ponudniki predložijo z namenom, da se oceni, kako njihova ponudba izpolnjuje posamezno merilo za oddajo javnega naročila. Iz istega razloga ZJN-3 (v sedmem odstavku 84. člena) tudi določa, da mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Državna revizijska komisija je opravila vpogled v razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na Merila. Iz razpisne dokumentacije izhaja:

»Merilo za oddajo javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba, določena na podlagi spodaj opredeljenih meril:
- Merilo A - Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV enkratno – Postavka 1, pri katerem je največje možno število točk 35,
- Merilo B - Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV za 60 mesecev – Postavka 2, pri katerem je največje možno število točk 35,
- Merilo C - Strategija zagotavljanja kakovosti odzivanja na telefonske klice, pri katerem je največje možno število točk 25,
- Merilo D - Certifikat kakovosti, pri katerem je največje možno število točk 5.

Skupaj število točk posameznega ponudnika, ki se izračuna tako – T= A + B + C + D, skupaj največ 100 točk. Javno naročilo bo oddano ponudniku, ki bo zbral največ točk v seštevku: T = A + B + C + D.

Točke pri posameznem merilu se dodelijo v skladu s pravili, kot izhaja v nadaljevanju.

Izračun točk po "Merilu A – Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV enkratno – Postavka 1":

Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV enkratno pomeni znesek ponudbe za nakup in dobava telefonskih central, telefonov, GSM vmesnikov, implementacija ponujenega sistema telefonije ter izobraževanje ekipe naročnika (Postavka 1).

Naročnik bo točkoval skupaj ponudbeno vrednost v EUR z DDV do največ 35 točk, in sicer na način da bo najugodnejši ponudnik dobil najvišje število točk, to je 35, vsak naslednji pa glede na najcenejšo ponudbo sorazmerno manjše število točk, izračunano po naslednji formuli:

P min
A (cena) = ------------ x T (max)
P(1…x)

Pri čemer je:
A – število točk za merilo cena
P min – najcenejša ponudba
P (1…x) – vrednost posamezne ponudbe
T (max) – maksimalno število točk = 35 točk

Izračun točk po "Merilu B – Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV za 60 mesecev – Postavka 2":
Cena oz. Skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV za 60 mesecev pomeni znesek ponudbe za vzdrževanje postavljenega sistema telefonije za 60 mesecev (Postavka 2).

Naročnik bo točkoval skupaj ponudbeno vrednost v EUR z DDV do največ 35 točk, in sicer na način da bo najugodnejši ponudnik dobil najvišje število točk, to je 35, vsak naslednji pa glede na najcenejšo ponudbo sorazmerno manjše število točk, izračunano po naslednji formuli:

P min
B (cena) = ------------ x T (max)
P(1…x)

Pri čemer je:
B – število točk za merilo cena
P min – najcenejša ponudba
P (1…x) – vrednost posamezne ponudbe
T (max) – maksimalno število točk = 35 točk«.

V poglavju 2.7 razpisne dokumentacije, kjer naročnik podaja pojasnila ponudnikom za izpolnitev ponudbenega predračuna in rekapitulacije, je med drugim določeno:

[…]

»V primeru, da pri posamezni postavki ne bo navedena cena (prazno polje) ali bo uporabljen znak »/« ali podobno, bo naročnik štel, da ponudnik postavko ponuja brezplačno (po ceni 0,00 EUR).

[…]

Cena za Prenovo sistema telefonije ZD Ljubljana – Postavka 1 (Nakup opreme in dobavo telefonskih central, telefonov, GSM vmesnikov, implementacijo ponujenega sistema telefonije ter izobraževanje ekipe zaposlenih) je določena kot fiksna cena za izvedbo pogodbenih obveznosti in kot izračun z izrecnim jamstvom (643. člen OZ). Cena mora biti oblikovana v skladu z Incoterms 2010, s klavzulo DDP lokacija naročnika in vključuje vse stroške, ki nastanejo pri prevozu opreme na lokacijo naročnika in njeni inštalaciji, kot tudi vse druge stalne, spremenljive ter oportunitetne stroške. Cene vključujejo vse elemente, iz katerih so sestavljene (morebitne trošarine, takse, uvozne dajatve, stroški embalaže, prevoza, zavarovanja itd.), davke in morebitne popuste in druge stroške, ki so navedeni v drugih delih razpisne dokumentacije. V ceno morajo ponudniki zajeti vse pričakovane stroške, kot so:
- usklajevanje z naročnikom,
- nabave blaga in opreme, ki je opredeljen v ponudbenem predračunu (vrsta in količina),
- plačilo vsega strokovnega kadra,
- zavarovanje prevozov in tovorov,
- dostava na lokacijo naročnika,
- montažo oz. inštalacijo opreme,
- usposabljanje naročnikovega kadra v skladu s tehničnimi zahtevami predmeta javnega naročila,
- garancija za brezhibno delovanje opreme,
- morebitni popusti in manipulativni stroški,
- vse, kar je potrebno, da bo naročnik lahko opremo, ki je predmet tega javnega naročila, uporabljal,
- izpolnitev ostalih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije,
-ipd.

V ceno vzdrževanja – Postavka 2 so vključeni vsi stroški, ki jih bo izvajalec imel z izvajanjem vzdrževanja ter delovanjem asistenčnega centra. Izvajalec kot strokovnjak izrecno izjavlja in jamči, da so v ponudbi upoštevana vsa dela in vsi stroški (potni stroški, stroški popravil, rezervni deli, stroški vzdrževanja aplikacije, ipd.) ter vsi drugi stroški, potrebni za uspešno vzdrževanje ponujene opreme po tej pogodbi, ter sam nosi breme del in stroškov, ki niso predvideni oz. upoštevani v ponudbi, a so potrebni za vzdrževanje v skladu s to pogodbo«.

Vlagatelj je v svoji ponudbi pod Postavko 1, ki se nanaša na ponudbeno vrednost nakupa in dobave telefonskih central, telefonov, GSM vmesnikov, implementacijo ponujenega sistema telefonije ter izobraževanje ekipe naročnika (v nadaljevanju: Postavka 1) ponudil ceno 96.863,60 EUR z DDV, pod Posavko 2 pa ceno 41.358 EUR z DDV, skupaj 138.201,60 EUR z DDV. Izbrani ponudnik je pod Postavko 1 ponudil ceno 169.361,42 EUR z DDV, pod Postavko 2 ceno 0 EUR, drugo uvrščeni ponudnik pa pod Postavko 1 ceno 145.611,03 EUR z DDV, pod Postavko 2 pa ceno 0 EUR.

Vlagatelj zatrjuje, da sta izbrani ponudnik in drugouvrščeni ponudnik izpolnila ponudbeni predračun v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, saj sta namesto dveh ločenih postavk ponudbi oddala tako, da sta vse stroške vključila v Postavko 1, s čemer sta izigrala pravila, določena v razpisni dokumentaciji, saj sta zaradi cene 0 EUR pri Postavki 2 prejela 35 točk, vlagatelj pa je prejel 0 točk. Po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija ne predvideva, da bi ponudnik lahko predložil ponudbo, kjer bi v eno postavko vključil stroške za obe postavki, saj je pri Postavki 1 predvideno enkratno plačilo, pri Postavki 2 pa mesečno plačilo ter sklenitev pogodbe za vsako postavko posebej. Vlagatelj izpostavlja, da je v primeru, da ponudnik odda ponudbo, kjer je pri Postavki 2 določena cena 0 EUR sklenitev pogodbe za Postavko 2 brezpredmetna.

Naročnik zavrača vlagateljevo sklicevanje na kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se v skladu s prakso Državne revizijske komisije ponudniki oz. vlagatelji ne morejo sklicevati na ta načela, ampak se na ta načela prvenstveno lahko sklicujejo zagovorniki javnega interesa skladno s 6. členom ZPVPJN.

Naročnik poudarja, da je pri konkretnem javnem naročilu oblikoval merila na način in s ciljem, da odda javno naročilo ponudniku, katerega ponudba bo ekonomsko najugodnejša, pri čemer pa zgolj cena ni edino merilo. Ne drži očitek, da izbrani ponudnik in drugouvrščeni ponudnik nista sledila navodilom iz razpisne dokumentacije, saj nikjer ni bilo prepovedano ponuditi ceno 0 EUR za katero koli postavko. Prav tako je naročnik zavrnil očitek, da z izbranim ponudnikom ni mogoče podpisati pogodbe za Postavko 2, v kolikor ta ponudi ceno 0 EUR, saj pogodba ureja tudi druga razmerja, ki se nanašajo na vzdrževanja opreme.

Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo in ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo drugouvrščenega ponudnika ugotovila, kar med strankama tudi ni sporno, da sta izbrani ponudnik in drugouvrščeni ponudnik pri Postavki 2 ponudila ceno 0 EUR. Iz razpisne dokumentacije nikjer ne izhaja, da bo naročnik ponudbe, pri kateri ponudnik pri postavki 1 ali 2 vpiše ceno 0 EUR, štel kot nedopustno. Celo nasprotno, naročnik je takšno situacijo tudi predvidel, saj je v razpisni dokumentaciji v poglavju 2.7 dopustil možnost, da ponudniki pustijo polje prazno ali vanj ne vnesejo cene, kar bo pomenilo enako, kot da bi ponudnik ponudil ceno 0 EUR.

V poglavju 7 je naročnik glede točkovanja ponudb pri Postavki 2 predvidel, da bo najugodnejši ponudnik prejel 35 točk, vsak naslednji pa sorazmerno število točk glede na najcenejšo ponudbo. Ker sta izbrani ponudnik in drugouvrščeni ponudnik v Postavki 2 ponudila ceno 0 EUR, sta bila s tem pri Postavki 2 izbrana kot najcenejša, za kar sta pravilno prejela 35 točk. Na podlagi izračuna po formuli pa je naročnik vlagateljevo ponudbo pri Postavki 2 pravilno ocenil z 0 točk.

Državna revizijska komisija pri ocenjevanju ponudb ni ugotovila, da bi naročnik napačno ocenil katero od oddanih ponudb, prav tako ni ugotovila, da bi naročnik napačno uporabil katero od postavljenih meril, s čemer bi nepravilno razvrstil ponudbe glede na postavljena merila. Zaradi navedenega ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik v nasprotju z ZJN-3 oddal ponudbo ponudniku, ki bi predložil nedopustno ponudbo ali ekonomsko najmanj ugodno ponudbo.

Vlagatelj naročniku očita zaradi napačno postavljenih meril kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, smotrne porabe javnih sredstev, konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti in sorazmernosti. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje navedbam naročnika, da izpostavljena načela (načelo gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, smotrne porabe javnih sredstev) prvenstveno niso namenjena zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-090/2016, 018-010/2017, 018-038/2023, 018-124/2023), ki se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev. Že po sami naravi stvari se zato ponudnik praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev omenjenih načel, saj se z njim varuje javni interes in ne interes posameznega ponudnika, kar velja tudi za vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Prav tako pa Državna revizijska komisija glede na predstavljeno točkovanje ponudb ne more slediti vlagateljevemu očitku o kršitvi načel konkurence med ponudniki, transparentnosti in sorazmernosti. Ocenjevanje po predstavljenih merilih ni nobenega od ponudnikov postavilo v ugodnejši oz. manj ugoden položaj, merila za ocenjevanje ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila jasno določena in znana v naprej, torej na transparenten način, predstavljena vsem potencialnim ponudnikom, hkrati pa za njih ni mogoče trditi, da so nesorazmerna predmetu obravnavanega javnega naročila.

Na podlagi zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik napačno ravnal pri ocenjevanju ponudb ponudnikov glede na postavljena merila v predmetnem javnem naročilu. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija nima podlage za razveljavitev postopka javnega naročila, kot ga zahteva vlagatelj.


II. Glede nedopustnosti izbrane ponudbe

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede odločitve naročnika, da je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno, saj po mnenju vlagatelja naj ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika glede na merila ekonomsko najugodnejša, vlagateljeva ponudba pa je glede na postavljena merila najmanj ugodna, uvrščena na tretje mesto. Vlagatelj z zahtevkom glede nedopustnosti ponudbe drugo uvrščenega ponudnika ni uspel, zaradi česar mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije v zvezi z navedbami o nedopustnosti izbrane ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, saj mu tudi v primeru, da bi z zahtevkom v tem delu uspel, ne bi mogla nastati škoda, saj naročnik njegove ponudbe ne bi mogel izbrati kot ekonomsko najugodnejše, ampak bi kot ekonomsko najugodnejšo izbral ponudbo sedanjega drugouvrščenega ponudnika. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija navedb vlagatelja v delu, ki se nanaša na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, vsebinsko ni obravnavala.

III. Sklepno

Izbrani ponudnik je v izjasnitveni vlogi z dne 30. 10. 2023 med drugim pozval Državno revizijsko komisijo, naj preveri ali vlagatelj z zahtevkom za revizijo želi namerno povzročiti škodo naročniku, z zavlačevanjem izbire novega izvajalca pa sebi pridobiti premoženjsko korist.

V skladu z 21. členom ZPVPJN si morata naročnik in Državna revizijska komisija prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena ZPVPJN v postopku. Če osebe iz 3. ZPVPJN, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po ZPVPJN, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.

Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN izvaja pravno varstvo zoper vsako ravnanje naročnika v postopkih javnega naročanja. Izbrani ponudnik v svoji vlogi kot sporno ne izpostavlja ravnanje naročnika, ampak ravnanje vlagatelja, kar pa Državna revizijska komisija skladno z ZPVPJN v postopku pravnega varstva ne presoja.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati kršitev naročnika, zatrjevanih v zahtevku za revizijo, zaradi česar je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran