018-122/2023 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj novega IS »Notar na daljavo« v okviru projekta »Digitalizacija notarskih storitev« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj eIUS svetovanje, komunikacije in informatika d.o.o., Vrtna ulica 22, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 11. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 4300-25/2023-2030-43 z dne 29.8.2023, objavljenega na Portalu javnih naročil 30.8.2023 pod št. objave JN004337/2023-ODL01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 24.034,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku, je bilo dne 4. 7. 2023 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004337/2023-B01 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 5. 7. 2023, pod št. objave 2023/S 127-405668, s popravkom, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 27. 7. 2023, št. objave JN004337/2023-K01 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 28. 7. 2023, pod št. objave 2023/S 144-456665.

Naročnik je 30. 8. 2023 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev« št. 4300-25/2023-2030-43 z dne 29. 8. 2023 (v nadaljevanju: odločitev), s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov, ki jo sestavljajo ŽEJN, informacijske rešitve d.o.o., Letališka cesta 32J, Ljubljana kot vodilni partner in PartIT, poslovna informatika, d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana ter ZASLON TELECOM, informacijske tehnologije d.o.o, Brnčičeva ulica 13, Ljubljana – Črnuče kot partnerja (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerih ponudba se je v skladu s postavljenimi merili uvrstila na prvo mesto.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj, kot drugo uvrščeni ponudnik, z vlogo dne 10. 9. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, objavljena pod št. JN004337/2023-ODL01 z dne 30. 8. 2023. Prav tako vlagatelj od naročnika zahteva, da le-ta ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) in Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane takse, ki znaša 24.034,00 EUR.
V zahtevku za revizijo vlagatelj izpodbija odločitev naročnika v treh delih, in sicer trdi, da je:

- Odločitev naročnika o oddaji javnega naročila neobrazložena,
- ponudba izbranega ponudnika nedopustna,
- naročnik v ponudbi izbranega ponudnika neupravičeno priznal certifikat ISO 27001.
Z vlogo se je do zahtevka za revizijo dne 18. 9. 2023 izjasnil tudi izbrani ponudnik. V njej je vse trditve vlagatelja zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo št. 4300-25/2022-2030-55 z dne 28. 9. 2023 zahtevek vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Prav tako je zavrnil zahtevek vlagatelja o ponovnem odločanju o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejemu nove odločitve, kakor tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji do dne 16. 10. 2023 odstopil celotno dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, (1) ali je odločitev o oddaji javnega naročila v zadostni meri obrazložena, (2) ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna ter (3) ali je naročnik ravnal pravilno, ko je pri merilu, ki se nanaša na certifikat ISO 27001, ponudbi izbranega ponudnika priznal vseh 5 možnih točk.

I. Obrazloženost

V zahtevku za revizijo vlagatelj izpodbija odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, saj je po njegovem mnenju le-ta neobrazložena. Kot navaja vlagatelj, bi odločitev o oddaji javnega naročila morala vsebovati informacije, ki jih predpisuje tretji odstavek 90. člena ZJN-3. Vlagatelj naročniku očita da ni obrazložil značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, pri čemer se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije (zadeva 018-090/2023). Vlagatelj izpostavlja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja le podatek, da je izbrani ponudnik pri merilu Tk, ki se nanaša na kakovost kadrov, prejel 10 točk, pri čemer pa da ni razvidno, katere reference in kateri kader je naročnik upošteval, kar bi bilo nujno, še posebej pri tako kompleksno oblikovanem merilu, pri katerem se tako kader kot reference iz istega področja med seboj izključujejo in vplivajo na točkovanje. Kot nadalje navaja vlagatelj, je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika razvidno, da je le-ta predložil skupno 11 referenc za 4 prijavljene kadre. Glede na to da se pri merilu Tk upoštevajo največ 4 reference, pri čemer se vsaka točkuje z 2,5 točke in je skupaj bilo mogoče prejeti največ 10 točk, iz obrazložitve odločitve ni bilo mogoče preveriti, katere reference so bile upoštevane, posledično pa ni bilo mogoče preveriti njihove vsebinske ustreznosti. Vlagatelj je posledično lahko le domneval, katere reference je naročnik izbranemu ponudniku priznal. Kljub temu pa je ugotovil, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pri merilu Tk ocenil z 2,5 točke preveč, saj naj bi dva nominirana kadra za dve področji imela eno referenco. Iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da mora ponudnik izkazati štiri različne reference za maksimalno število točk. Ker naj bi naročnik omenjenima prijavljenima kadroma priznal isto referenco za dve področji, vlagatelj domneva, da izbrani ponudnik ni izkazal štirih različnih referenc glede kadra, zaradi česar je naročnik tako kršil lastna pravila, določena v razpisni dokumentaciji, kakor tudi sedmi odstavek 84. člena ZJN-3, saj ni mogoče učinkovito preveriti informacij, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ter oceniti, kako izbrana ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila.

Vlagatelj nadalje označuje kot neustrezno referenco kadra B.S. Ta naj ne bi ustrezala definiciji kvalificirane storitve zaupanja, saj Centralni register oporok ne vključuje izdajanja ali hrambe kvalificiranih potrdil in žigov ali preverjanja in potrjevanja veljavnosti elektronskih podpisov in žigov, s tem v zvezi pa se vlagatelj zaradi pomanjkljive obrazložitve sprašuje tudi o tem, ali je naročnik to referenco sploh priznal. Vlagatelj ob vsem navedenem ter ob sklicevanju na sklep Državne revizijske komisije (št. 018-090/2023-4 z dne 22. 8. 2023) zahteva razveljavitev napadene odločitve o oddaji javnega naročila zaradi kršitve 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

Do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo se je z dopisom z dne 18. 9. 2023 opredelil tudi izbrani ponudnik. Ne strinja se z vlagateljem, da odločitev ni obrazložena, saj naj bi po njegovem mnenju naročnik ustrezno in v skladu z 90. členom ZJN-3 to storil, ter prereka vse navedbe vlagatelja. Zatrjuje, da je predložil po vsebini ustrezne reference kadrov, posledično pa je naročnik njegovo ponudbo pravilno ocenil, zaradi česar je tudi upravičeno prejel vseh 10 možnih točk pri merilu Tk, ki se nanaša na kakovost kadrov. Zatrjuje tudi ustreznost reference za B.S.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo (št. dokumenta 4300-25/2022-2030-55 z dne 28. 9. 2023) vlagateljev zahtevek zavrnil, prav tako pa je zavrnil zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov. Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da bi bila odločitev o oddaji javnega naročila neustrezno obrazložena in neskladna z 90. členom ZJN-3, ker je temeljila na natančni analizi ponudb in uporabi meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji, prav tako pa obstaja interna dokumentacija strokovne komisije, ki jasno kaže, kako je naročnik prišel do odločitve. Glede na navedbe o napačnem točkovanju referenc kadra pri merilu Tk naročnik pojasnjuje, da je postopek ocenjevanja ponudb potekal v skladu z zahtevami, določenimi v razpisni dokumentaciji in veljavno zakonodajo. Pri merilu Tk je bilo potrebno predložiti vsaj štiri ustrezne reference za dodelitev vseh možnih točk. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil več referenc kadra, pri merilu Tk pa so se točkovale reference s posameznega področja, kot je bilo navedeno v obrazcu »Merilo – Referenca kadrov« in ne posamični referenčni projekti, kot to navaja vlagatelj. Naročnik dalje pojasnjuje, da v odločitvi o oddaji javnega naročila ni podrobno prikazal načina razdelitve točk po posameznem kadru, temveč je prikazal samo skupno število prejetih točk, jih je pa v utemeljitev podrobno pojasnil v nadaljevanju te odločitve. V njem je predstavil kader, za katerega je ponudba izbranega ponudnika prejela točke, sklop, za katerega je prejela točke, področje reference in njen opis. Naročnik izpostavlja, da so glede na navedeno vse štiri reference po vsebini ustrezne, zato je ponudbo izbranega ponudnika ocenil pravilno, posledično pa je zavrnil vlagateljeve navedbe kot neutemeljene. Naročnik je zavrnil tudi navedbo vlagatelja, ki se nanaša na priznanje iste reference dvema priglašenima kadroma. Po njegovem mnenju gre za dve različni referenci znotraj istega projekta, ki izkazujeta sposobnost, kompetence in izkušnje dveh različnih kadrov na specifičnih področjih, kar naj bi potrjevalo pravilnost naročnikove odločitve.

Naročnik je prav tako zavrnil navedbo vlagatelja glede ustreznosti reference za kader B. S., saj je pri njem upošteval referenco s področja informacijskih projektov na pravnem področju in ne referenco s področja izvedbe informacijskih sistemov, ki vključujejo kvalificirane storitve zaupanja.

Med vlagateljem in naročnikom je v tej točki torej spor, ali je naročnik obrazložil svojo odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z 90. členom ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 in ali je pravilno in v skladu z 84. členom ZJN-3 dodelil točke izbranemu ponudniku pri (pod)merilu Tk, ki se nanaša na reference kadra ponudnika.

Vlagateljeve navedbe je treba v delu, ki se nanaša na vprašanje obrazloženosti odločitve o oddaji naročila, presojati z vidika 90. člena ZJN-3, ki vsebuje splošna pravila o tem, kaj mora vsebovati odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo. Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da sprejme naročnik odločitev o oddaji javnega naročila najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, pri čemer mora ta odločitev vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v odločitev o oddaji javnega naročila ugotovila, da je naročnik v svoji obrazložitvi navedel naziv in sedež ponudnikov, ter skupno ponudbeno ceno z DDV, poleg tega pa je navedel merila, na podlagi katerih so se ponudbe na podlagi razpisne dokumentacije točkovale. Naročnik je zapisal tudi prejete točke za vsako ponudbo po posameznem merilu ter skupno število točk. Na podlagi določila v razpisni dokumentaciji je ekonomsko najugodnejša ponudba tista, ki prejme največje število skupnih točk. Ponudba izbranega ponudnika je prejela 90 točk, ponudba vlagatelja pa 84 točk. Podrobnejše obrazložitve prejetih točk po posameznih merilih, še posebej pri merilu Tk, ki se nanaša na kakovost kadrov, naročnik ni podal.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), in ki zahteva od naročnika, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena določba je bistvena tudi za zagotavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ponudnikov (9. člen ZPVPJN), saj šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi in jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-113/2022, 018-011/2023, 018-034/2023, 018-081/2023, 018-090/2023) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev (prim. tudi odločitev SEU v zadevi št. T-536/11, točka 53), pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki njegovo odločitev utemeljujejo. To v primeru, kakršen je predmetni, ko je naročnik poleg merila cene določil tudi druga merila za izbor najugodnejše ponudbe, pomeni, da mora odločitev o oddaji javnega naročila poleg razvrstitve ponudnikov glede na merila vsebovati tudi utemeljitev takšne razvrstitve in konkretne razloge za točkovanje ponudb glede na merila. Ta dolžnost naročnika izhaja tudi iz sedmega odstavka 84. člena ZJN-3, ki določa, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri vsakem kompleksno sestavljenem merilu obrazložiti, koliko točk je prejela posamezna ponudba in zakaj oziroma kateri so tisti razlogi, zaradi katerih ponudnik ni prejel predvidenega števila točk ali je prejel vse točke, pri čemer pa mora navesti in obrazložiti v konkretnem primeru vsaj katere reference je priznal. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji javnega naročila zadosten, pa je treba presoditi v vsakokratnem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik merilo Tk, ki se nanaša na kakovost kadrov (merilo Tk), opisal v točki 9. »Ocenjevanje ponudb – merilo za oddajo javnega naročila« na naslednji način:

[…]

»Pri tem merilu bo naročnik upošteval reference prijavljenih kadrov, ki so navedeni in prijavljeni kot izpolnjevanje pogoja za sodelovanje na podlagi te dokumentacije na obrazcu »Seznam kadrov – kadrovska sposobnost«. Ponudnik za vsako s strani naročnika priznano referenco kadra prejme 2,5 točk.

Za vsako od navedenih področij (alinej) in za posamezen kader ponudnika se prizna največ ena
referenca (torej štiri različne reference za maksimalno število točk morajo izpolnjevati štirje različni prijavljeni kadri, vendar največ dve iz posameznega sklopa).

Priznata se največ dve referenci :
- prijavljen kader ponudnika ima reference s področja izvedbe interaktivnih sistemov s prenosom slike in govora v realnem času za več kakor 500 uporabnikov,
- ali prijavljen kader ponudnika ima reference s področja izvedbe informacijskih sistemov, ki vključujejo kvalificirane storitve zaupanja,
- ali prijavljen kader ponudnika ima reference s področja informacijskih projektov na pravnem področju.

Priznata se največ dve referenci s področij:
- prijavljen kader ponudnika ima reference s področja načrtovanja arhitekture primerljivo kompleksnih informacijskih sistemov,
- ali prijavljen kader ponudnika – razvijalec ima reference s področja priprave in izvedbe avtomatskega regresijskega testiranja,
- ali prijavljen kader ponudnika – razvijalec ima reference s področja priprave in izvedbe avtomatskega funkcionalnega testiranja spletnih aplikacij.

Najvišje število točk po tem merilu je 10 točk (4 reference).

Dokazilo:
- izpolnjen obrazec »MERILO - Referenca kadrov« ter
- kopije certifikatov in/ali druga dokazila, skladna s to točko.

Prijavljen kader, s katerim ponudnik izpolni predmetno merilo oziroma mu naročnik prizna točke pri tem merilu, bo moral biti v ponudnikovi ekipi, ki izvaja predmetno javno naročilo, ves čas trajanja pogodbe o izvedbi naročila. Izbrani ponudnik je dolžan naročnika obveščati o morebitnih kadrovskih spremembah. Če bo kader, s katerim je ponudnik prejel točke pri tem merilu, v času izvajanja pogodbe zapustil ponudnikovo ekipo, ga mora ponudnik nadomestiti s kadrom, ki prav tako pridobi točke v okviru tega merila.«

Na podlagi vpogleda v odločitev o oddaji javnega naročila z dne 29. 8. 2023 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku pri merilu Tk dodelil 10 točk, kar pomeni, da mu je priznal 4 reference. Iz odločitve nikjer ne izhaja, katere reference mu je priznal, kateri kader jih izpolnjuje in za katero področje se priznajo. Naročnik je svojo odločitev glede dodelitve točk pri omenjenem merilu podrobno obrazložil šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, v kateri je tudi sam priznal, da odločitev temelji na natančni analizi ponudb in uporabi meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji, kot tudi da obstaja interna dokumentacija strokovne komisije, ki jasno kaže, kako je naročnik prišel do svoje odločitve.
Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta predložil 4 kadre, kar je razvidno iz predloženih Obrazcev »MERILO – referenca kadrov«. Iz omenjenih obrazcev izhajajo predložene reference za vsak priglašen kader za posamezno področje. Skupaj je izbrani ponudnik za 4 predložene kadre predložil 11 referenc. Iz teh obrazcev pa ne izhaja, katere reference za posamezno področje je naročnik priznal v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni mogel vedeti, katere reference s posameznega področja je naročnik priznal za posamezen kader. To izhaja šele iz naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Tako kot vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, s katero je ocenil vlagateljevo ponudbo, ki jih ni pred tem že ustrezno predstavil in obrazložil v odločitvi o oddaji naročila. Ker je naročnik v postopku pravnega varstva navajal nova dejstva, ki jih ni navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila, je s tem vlagatelju onemogočil možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj ima zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega varstva interes, da je seznanjen s podatkom o tem, katere reference je naročnik priznal izbranemu ponudniku in katere ne, ter da je seznanjen z razlogi, zaradi katerih naročnik določene reference pri ocenjevanju ponudb ni upošteval. Vlagatelj je lahko torej ob vložitvi zahtevka za revizijo zgolj domneval, katere reference so bile izbranemu ponudniku pri ocenjevanju njegove ponudbe, v delu, ki se nanaša na merilo TK, priznane, oziroma katere ne, pri čemer pa mu razlogi za upoštevanje konkretnih referenc sploh niso bili znani.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ni ustrezno obrazložil, saj v okviru obrazložitve upoštevanja referenc pri merilu TK - kakovosti kadrov ni pojasnil, katere referenčne kadre in njihove reference je v ponudbi izbranega ponudnika priznal in katere ne. Že to je razlog, ki utemeljuje razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Pritrditi je zato treba vlagatelju, da bi moral naročnik že v izpodbijani odločitvi navesti konkretne referenčne kadre in področja, za katere je priznal referenco. Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila in navede jasne ter konkretne razloge, ki so ga vodili pri sprejemu te odločitve, bi namreč vlagatelju zagotovila možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj bi mu omogočila, da bi se seznanil s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve ter da bi posledično lahko že v zahtevku za revizijo navedel pravno relevantna dejstva v zvezi z zavrnjeno referenco ter predlagal dokaze. Zaradi kompleksnosti merila Tk, in predložitve več referenc kot je bilo zahtevano, obstaja več možnosti glede tega, katere reference je naročnik priznal za posamezni kader. To bi moralo izhajati iz odločitve o oddaji javnega naročila, s čemer bi se vlagatelj lahko seznanil s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve in na podlagi česar bi mu tako bila zagotovljena učinkovita možnost uresničitve pravice do pravnega sredstva.

Ker je naročnik kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, je posledično Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 4300-25/2023-2030-43 z dne 29.8.2023, objavljenega na Portalu javnih naročil 30.8.2023 pod št. objave JN004337/2023-ODL01.

Državna revizijska komisija ob tem ni presojala vsebinske pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi s preostalimi navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika in pravilnost dodelitve točk ponudbi izbranega ponudnika pri merilu, ki se nanaša na certifikat ISO 27001. Šele ko bo naročnik (novo) odločitev o oddaji naročila obrazložil v skladu z določili ZJN-3, bo vlagatelj lahko uveljavljal učinkovito pravno varstvo, in šele v tem primeru bo lahko prišlo do vsebinske presoje naročnikovega ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe razveljavljenega postopka naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje konkretnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem ravnanju upoštevati zlasti, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3) ter da mora biti odločitev o dodelitvi točk po posameznih merilih, še posebej pa pri »merilu Tk«, ki se nanaša na kakovost kadrov, objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, v primeru neoddaje javnega naročila pa mora upoštevati obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Kadar je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

V zahtevku za revizijo je vlagatelj priglasil stroške v višini plačane takse, ki znaša 24.034,00 EUR. Na podlagi dejstva, da je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen, mu je Državna revizijska komisija kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek, plačano v višini 24.034,00 EUR, katerega je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:

Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran