018-119/2023 Onkološki Inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup mamografskega aparata za potrebe oddelka radiologije«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Novatech Healthcare, d.o.o., Verovškova ulica 55, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Onkološki Inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 10. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup mamografskega aparata za potrebe oddelka radiologije«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 31. 8. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.957,68 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 6. 2023, pod št. objave JN003451/2023-B01, in v Uradnem listu EU dne 5. 6. 2023, pod št. objave 2023/S 106-333873.

Naročnik je dne 31. 8. 2023 sprejel in na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku FUJIFILM Slovenija, d.o.o., Pot heroja Trtnika 27, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da se je glede na merila za oddajo javnega naročila dopustna ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto, vlagateljeva ponudba pa je zaradi preseganja zagotovljenih sredstev nedopustna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 9. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito označil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno. V utemeljitev navedenega navaja, da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb z naknadnim pojasnilom, vezanim na dokazovanje izpolnjevanja zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, dopolnjeval tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, kar je v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Poleg tega je naročnik kot ustrezno dokazilo glede izpolnjevanja omenjene zahteve sprejel (v fazi dopolnitve podano) lastno izjavo izbranega ponudnika, čeprav je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot ustrezno dokazilo določil prospekt/katalog. Vlagatelj nadalje navaja, da naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje tehničnih zahtev, saj ima le tri sete komunikacijskih gumbov, in ne štirih setov oz. dva seta na vsaki strani, kot je to zahteval naročnik v točki 3.18. Tehničnih specifikacij. Vlagatelj še zatrjuje, da naročnik odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe ni ustrezno obrazložil, saj ni navedel višine zagotovljenih sredstev.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 9. 2023, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, najprej navaja, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ker ne vsebuje navedbe kontaktne osebe in ustrezne oznake javnega naročila. V nadaljevanju pojasnjuje, da je že v ponudbi izjavil, da ponujena naprava izpolnjuje zahtevo iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, zato z naknadnim pojasnilom, da ponujena naprava to zahtevo izpolnjuje in da izpolnjevanje te zahteve ni razvidno iz nobene tehnične specifikacije, ni spreminjal oz. dopolnjeval ponudbe. Od 85-tih zahtevanih tehničnih specifikacij je zgolj ta zahteva izkazana s pisno izjavo. Ker so katalogi oz. tehnične specifikacije proizvajalcev standardni dokumenti, ki ne vsebujejo vseh podatkov, lahko ponudniki obstoj tehničnih specifikacij izkazujejo z lastno izjavo. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da vlagatelj napačno interpretira zahtevo iz točke 3.18. Tehničnih specifikacij, saj je naročnik zahteval kontrolne gumbe najmanj na dveh mestih, pri čemer naj se ti nahajajo na vsaki strani naprave (torej ne na isti strani). To zahtevo ponujena naprava izpolnjuje, kar je ugotovil tudi vlagatelj, ko navaja, da izbrani ponudnik ponuja tri sete tipk. Izbrani ponudnik tudi očitke o neustrezni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ocenjuje za neutemeljene.

Naročnik je s sklepom z dne 22. 9. 2023 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi izjavil, da izpolnjuje zahtevo iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, naknadno pa je izbrani ponudnik pojasnil, da podatek iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij ni razviden iz nobene tehnične dokumentacije. S pojasnilom izbrani ponudnik ni spreminjal ponudbe, naročnik pa je sprejel že v ponudbi podano izjavo izbranega ponudnika. Ker so tehnične specifikacije proizvajalcev standardne in ne vsebujejo vseh karakteristik, ki jih zahtevajo naročniki, je v določenih primerih dopustno izkazovanje tehničnih zahtev na drug enakovreden način (npr. z lastno izjavo). Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi tudi izjavil, da izpolnjuje zahtevo iz točke 3.18. Tehničnih specifikacij, naknadno pa je v tem delu pojasnil ponudbo. Naročnik se ne strinja z vlagateljevo interpretacijo zahteve iz točke 3.18. Tehnične specifikacije in zatrjuje, da ponujena naprava izpolnjuje to zahtevo, saj bo lahko naročnik na vsaki strani aparata dostopal do kontrolnih gumbov na vsaj dveh mestih. Naročnik še navaja, da je iz izpodbijane odločitve razvidno število točk, ki jih je prejela posamezna ponudba, ter razvrstitev ponudb. Določbe ZJN-3 naročniku ne nalagajo obveznosti razkritja podatka o višini zagotovljenih sredstev. Poleg tega vlagatelj ni izkazal napak pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, zato morebitna kršitev pri obrazložitvi nedopustnosti vlagateljeve ponudbe ne vpliva na oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 27. 9. 2023, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27. 9. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Naročnik v vlogi z dne 3. 10. 2023 vztraja pri navedbah in dodaja, da tudi vlagatelj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev s prospektno dokumentacijo, ampak je več zahtev dokazoval z dokumentom »Hologic-Statement/Tehnical Specification«, ki predstavlja izjavo. V okviru pojasnila, na katerega je bil vlagatelj pozvan, je vlagatelj, v nasprotju z revizijskimi navedbami, navedel, da je dokazovanje tehničnih zahtev dopustno z izjavo, ker vseh zahtev ni mogoče dokazati s tipskimi katalogi. Naročnik še navaja, da je smisel zahteve po predložitvi katalogov oz. prospektov v predložitvi verodostojnih pisnih dokazil. Zahteva se katerakoli tehnična dokumentacija ali drug ustrezen material s tehničnimi specifikacijami, kamor gre šteti tudi izjave.

Vlagatelj v vlogi z dne 9. 10. 2023 navaja, da naročnikove navedbe o vlagateljevi tehnično neustrezni ponudbi niso relevantne, saj naročnik njegove ponudbe ni zavrnil iz tega razloga. Ob tem vlagatelj še dodaja, da vlagatelj in izbrani ponudnik nista v primerljivem položaju, saj je vlagatelj v ponudbo predložil izjavo proizvajalca in ne lastne izjave, kot je to storil izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika, vključno s pozivi in odgovori izbranega ponudnika, vlagateljevo ponudbo (in sicer dokument »Hologic-Statement/Tehnical Specification«), in v izpodbijano odločitev v zvezi z oddajo naročila. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije predrevizijskega postopka, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin, gre pojasniti, da med obvezne sestavine zahtevka za revizijo v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN sodi tudi navedba kontaktne osebe in oznaka javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti (glej prvo in tretjo točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Ob tem gre poudariti, da morebitni izostanek omenjenih obveznih sestavin zahtevka za revizijo, v nasprotju z mnenjem izbranega ponudnika, ne narekuje takojšnjega zavrženja zahtevka za revizijo, pač pa je potrebno vlagatelju omogočiti dopolnitev zahtevka za revizijo (prim. četrti odstavek 26. člena ZPVPJN in četrti odstavek 31. člena ZPVPJN). Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi poprava oz. dopolnitev zahtevka za revizijo ni potrebna. Četudi v zahtevku za revizijo ni izrecno navedena kontaktna oseba, je mogoče kontaktno osebo razbrati iz zahtevka za revizijo – to je podpisnik zahtevka za revizijo, ki je zakoniti zastopnik vlagatelja. Poudariti gre, da ZPVPJN ne določa načina opredelitve kontaktne osebe, prav tako tudi ne določa, da bi bila potrebna opredelitev »relevantnih kontaktnih informacij«, vezanih na kontaktno osebo, zato zaradi izostanka slednjih predmetni zahtevek za revizijo ni nepopoln. Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi navedbam izbranega ponudnika, da v zahtevku za revizijo umanjka »ustrezna oznaka javnega naročila«. Na naslovni strani zahtevka za revizijo je naveden predmet javnega naročila ter številka objave obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Nadalje je iz naslovne strani razvidno, da je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 31. 8. 2023, ob tem pa je tudi navedena št. objave na portalu javnih naročil. Z izpostavljenimi podatki je vlagatelj povsem natančno opredelil javno naročilo in odločitev o oddaji javnega naročila, ki je predmet spora.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izkazal razlogov, ki bi preprečevali sprejem zahtevka za revizijo v meritorno obravnavo. Ker takšnih razlogov tudi ni našla Državna revizijska komisija v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega po uradni dolžnosti na podlagi 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko presojala revizijske navedbe.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Poleg tega je med strankama spor tudi o tem, ali je naročnik odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zadostno obrazložil.

Ker je iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila razvidno, da se je glede na merila za oddajo javnega naročila ponudba izbranega ponudnika uvrstila pred vlagateljevo ponudbo, katero je naročnik zavrnil iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev, je Državna revizijska komisija najprej presojala revizijske navedbe, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita več kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, in sicer (1) da je sprejel nedopustno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujenega predmeta, (2) da je kot ustrezno dokazilo o izpolnjevanju tehnične zahteve sprejel izjavo izbranega ponudnika, in (3) da je izbral ponudbo, ki ni skladna z zahtevami, določenimi v tehničnih specifikacijah.

V zvezi z revizijskimi navedbami, vezanimi na dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika, poleg katalogov in prospektov za ponujeno napravo, nahaja s strani izbranega ponudnika podpisan obrazec št. 3 – Tehnične specifikacije, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v katerem je naročnik določil tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila. V omenjenem obrazcu je izbrani ponudnik ob naročnikovi zahtevi iz točke 3.14. »Vsaj 1x kompresorij za kontrastno mamografijo« dopisal »DA«. Iz izpostavljenega zapisa, v povezavi z dejstvom, da je izbrani ponudnik podpisal omenjeni (dopolnjen) obrazec, izhaja izjava izbranega ponudnika, da ponujeni izdelek izpolnjuje zahtevo iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij. Pritrditi gre zato navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik (že) v ponudbo predložil lastno izjavo, da izpolnjuje zahtevo iz točke 3.14. Tehnične specifikacije.

Med strankama je nesporno, temu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da iz prospektov oz. katalogov za ponujeno napravo, ki so predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, ni razvidno izpolnjevanje zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij. Prav tako je med strankama nesporno, da je naročnik pozval izbranega ponudnika na pojasnilo, vezano na omenjeno zahtevo (dopis z dne 9. 8. 2023), pri čemer je naročnik izbranega ponudnika seznanil, da iz dokumentacije ni razvidno izpolnjevanje te zahteve, in da je izbrani ponudnik v odgovoru (dopis z dne 15. 8. 2023) navedel, da ima ponujena naprava vsaj en kompresorji za kontrastno mamografijo (kar je zahteva iz točke 3.14 Tehničnih specifikacij) in da ta »podatek ni specificiran v nobeni tehnični dokumentaciji«.

Pritrditi gre sicer obširnim navedbam vlagatelja, da skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Vendar pa, upoštevaje predstavljeno dejansko stanje, Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 15. 8. 2023 spreminjal ali dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker že ponudba izbranega ponudnika, predložena do poteka roka za predložitev ponudb, vsebuje izjavo izbranega ponudnika, da ponujena naprava izpolnjuje zahtevo iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, izbrani ponudnik s tem, ko je naknadno (po poteku roka za predložitev ponudb) (ponovno) izjavil, da ponujena naprava izpolnjuje to zahtevo, ni dopolnjeval ali spreminjal ponudbe, pač je zgolj ponovil oz. potrdil to, kar je razvidno že iz predložene ponudbe. Prav tako izbrani ponudnik z navedbo, da podatek o tem, da ima ponujena naprava vsaj en kompresorji za kontrastno mamografijo, ni specificiran v nobeni tehnični dokumentaciji, ponudbe ni spreminjal ali dopolnjeval, ampak je zgolj pojasnil, da sporna zahteva ni izkazana s tehnično dokumentacijo. Posledično se kot neutemeljene izkažejo navedbe vlagatelja, da je naročnik sprejel nedopustno dopolnjeno ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na zahtevo iz točke 3.14 Tehničnih specifikacij.

Glede na trditveno podlago vlagatelja je treba nadalje presoditi, ali je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika smel kot ustrezno dokazilo sprejeti izjavo izbranega ponudnika o izpolnjevanju zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik s sprejemom izjave izbranega ponudnika odstopil od zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik in izbrani ponudnik pa na drugi strani zatrjujeta, da gre za eno izmed mnogih tehničnih zahtev, in da sme naročnik kot ustrezno dokazilo sprejeti lastno izjavo ponudnika, če katalogi ne vsebujejo predstavitve vseh naročnikovih zahtev.

Kot že pojasnjeno, med strankama je nesporno, temu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da iz prospektov oz. katalogov za ponujeno napravo, ki so predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, ni razvidno izpolnjevanje zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij. Kot dokazilo o izpolnjevanju zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij je izbrani ponudnik, ki ni tudi proizvajalec ponujene naprave, predložil lastno izjavo.

Namen predložitve dokazil o skladnosti ponujenega predmeta z naročnikovimi zahtevami je v tem, da lahko naročnik preveri, ali ponujeni predmet izpolnjuje tehnične zahteve in ali je posledično ponudbo mogoče oceniti kot dopustno (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-112/2018, 018-207/2019, 018-131/2022). V zvezi z vprašanjem, na kakšen način morajo ponudniki dokazati izpolnjevanje tehničnih zahtev oz. katera dokazila morajo predložiti v ponudbo, je treba pojasniti, da ZJN-3 določa le izhodišča oz. podlago, da lahko naročnik zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi vrsto dokazil oz. način izkazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.
Ponudnikova dolžnost je, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika, da torej predloži vsa zahtevana dokazila, na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Ker je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika, je vsakemu posameznemu ponudniku v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila naloženo breme priprave dopustne ponudbe, kar pomeni, da sam nosi posledice neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve omenjene dolžnosti. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost tistemu delu ponudbene dokumentacije, v katerem ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših (ključnih) delov ponudbe.

V fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb mora naročnik presojati dopustnost prejetih ponudb na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev. Naročnik je namreč pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil (prim. npr. sodbe Sodišča EU v zadevah C-496/99 P, Komisija proti CAS Succhi di Frutta, točka 115, C-336/12, Manova, točka 40 in C-42/13, Cartiera dell’Adda, točka 42, ter odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-166/2018, 018-152/2019, 018-076/2020). Ta stroga obveznost izhaja iz načela enakega obravnavanja ponudnikov (7. člen ZJN-3) in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti (6. člen ZJN-3), ki ju morajo naročniki spoštovati. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov zahteva, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji, tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot v času, ko naročnik te ponudbe presoja. Namen zahteve po preglednosti, ki izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov, je predvsem zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila.

Upoštevaje predstavljana izhodišča je treba v obravnavanem primeru zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika presojati ob upoštevanju zahtev, ki jih je naročnik določil v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih specifikacij v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za presojo, ali je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika naročnik smel kot ustrezno dokazilo sprejeti izjavo izbranega ponudniku o izpolnjevanju zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, je torej ključno, kaj je v zvezi z izkazovanjem tehničnih zahtev določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v zvezi z izkazovanjem tehničnih zahtev v obrazcu št. 3 – Tehnične specifikacije, v katerem je določil tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila, določil: »Ponudnik mora v ponudbi predložiti prospekte/kataloge, iz katerih mora biti jasno razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika«.

Po presoji Državne revizijske komisije so lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni gospodarski subjekti sporno zahtevo razumeli enako, in sicer, da so obvezna priloga ponudbe tudi prospekti oz. katalogi za ponujeno napravo, iz katerih mora biti razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika. Iz citirane zahteve jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da je naročnik v obravnavanem primeru kot dokazilo o skladnosti ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami določil prospekte oz. kataloge. Zato, četudi naročnik sicer pravilno navaja, da je (načeloma) mogoče skladnost ponujenega izdelka s tehničnimi zahtevami dokazati s katero koli (tehnično) dokumentacijo, vključno z izjavo ponudnika, to v obravnavanem primeru, upoštevaje vnaprej določeno jasno, natančno in nedvoumno zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni relevantno. Naročnik namreč v obravnavanem primeru ni oblikoval zahteve na način, ki bi omogočala interpretacijo, da je skladnost ponujenega izdelka mogoče dokazati s katero koli (tehnično) dokumentacijo, saj, kot že pojasnjeno, je naročnik v citirani zahtevi ustrezna dokazila izrecno omejil le na prospekte oz. kataloge. Naročnik pa sporne zahteve po poteku roka za predložitev ponudb ne more razlagati drugače (blažje oziroma manj strogo), kot se glasi, in je tudi ne more razlagati na način, da zadošča katero koli dokazilo s tehničnimi specifikacijami, vključno z izjavo ponudnika (ki ni proizvajalec ponujene naprave), saj bi s takšno drugačno (blažjo oziroma manj strogo) razlago določal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila šele po poteku roka za prejem ponudb, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti, kot tudi v nasprotju s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Navedenega ne spreminjajo navedbe naročnika in izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik zgolj zahtevo iz točke 3.14 Tehničnih specifikacij dokazoval z lastno izjavo. Državna revizijska komisija sicer lahko pritrdi naročniku in izbranemu ponudniku, da je naročnik določil več (po navedbah izbranega ponudnika 85) tehničnih specifikacij, vendar pa je naročnik v sporni zahtevi izrecno zahteval, da mora iz predloženih prospektov oz. katalogov izhajati izpolnjevanje »vseh« tehničnih zahtev (take zahteve pa v času objave javnega naročila ni izpodbijal noben subjekt). Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje stališču izbranega ponudnika in naročnika, da katalogi proizvajalcev nujno ne vsebujejo vseh lastnosti, ki se lahko določijo kot tehnične specifikacije, pa to ne razbremenjuje naročnika, da pri pregledu prejetih ponudb ravna v skladu z vnaprej določenimi zahtevami v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik in izbrani ponudnik tudi ne moreta uspeti s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-192/2021, saj zadevi zaradi različno oblikovanih zahtev takratnega in zadevnega naročnika nista primerljivi. V navedeni zadevi je bilo ugotovljeno, da je takratni naročnik kot dokazilo o skladnosti ponujene opreme z zahtevami zahteval predložitev »tehnične dokumentacije«, pri čemer, kot to pravilno opozarja tudi vlagatelj, ni natančno opredelil, s katero tehnično dokumentacijo naj bi ponudniki dokazovali izpolnjevanje zahtev. Glede na tako splošno in ohlapno oblikovano naročnikovo zahtevo je Državna revizijska komisija v navedeni zadevi tudi štela, da je mogoče kot »tehnično dokumentacijo« šteti tudi izjavo ponudnika. V obravnavani zadevi pa je zadevni naročnik, za razliko od takratnega naročnika, izrecno omejil zahtevana dokazila le na prospekte oz. kataloge. Izjave ponudnika (ki ni proizvajalec ponujene opreme) pa ni mogoče šteti niti za katalog niti za prospekt.

Za presojo naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ni relevantno niti na kakšen način je vlagatelj dokazoval izpolnjevanje tehničnih zahtev v ponudbi niti kakšno stališče je imel vlagatelj glede dokazovanja tehničnih zahtev z izjavami pred vložitvijo zahtevka za revizijo, kot tudi ne naročnikove navedbe o enakopravni obravnavi vlagatelja in izbranega ponudnika. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj poleg kataloga za ponujeno naprave predložil tudi dokument »Hologic-Statement/Tehnical Specification«, ki ga je podpisal proizvajalec ponujene opreme, in ne ponudnik oz. vlagatelj sam. Omenjeni dokument tako ne predstavlja izjave ponudnika, temveč izjavo proizvajalca ponujene opreme. Samostojna izjava proizvajalca o neki lastnosti blaga pa ne more sama po sebi pomeniti manj kot katalog, ki bi predstavljal blago tega proizvajalca (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-019/2016 in 018-033/2017).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da v njej umanjka dokazilo o izpolnjevanju zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, ki ga je naročnik izrecno zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, označil za dopustno. Ker izbrani ponudnik zahtevanega dokazila, vezanega na zahtevo iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, ni predložil, naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika, upoštevaje zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogel napraviti zaključka, da ponujena oprema izpolnjuje to tehnično zahtevo in da je ponudba izbranega ponudnika posledično skladna z naročnikovimi tehničnimi zahtevami in dopustna. S tem ko je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da ta s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja tehnične zahteve iz točke 3.14. Tehničnih specifikacij, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup mamografskega aparata za potrebe oddelka radiologije«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 31. 8. 2023.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku), v posledici pa ugodila vlagateljevemu predlogu in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija preostalih navedb, ki jih vlagatelj podaja v utemeljitev nezakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, ni vsebinsko obravnavala. Obravnava teh navedb na presojo že ugotovljene kršitve in posledično na sprejeto odločitev namreč ne bi mogla vplivati. Prav tako Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, vezanih na obrazložitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, saj je z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila razveljavljena tudi odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe. Vsebinska presoja teh navedb ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem ravnanju upoštevati zlasti, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), pri pripravi odločitve o zaključku postopka pa mora naročnik upoštevati zlasti obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik v primeru, če bo ponovno zavrnil ponudbo vlagatelja zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, takšen svoj zaključek utemeljiti s konkretnimi, ne le s splošnimi dejstvi, in ponudnika, v kolikor ne obstojijo razlogi iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3, seznaniti s konkretno višino zagotovljenih sredstev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je naročnik, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške, tj. strošek vplačane takse v višini 7.957,68 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.957,68 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran