018-103/2023 Elektro Gorenjska, d. d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Aleksandra Petrovčiča kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Izvajanje posamičnih gradbenih del na elektroenergetskem omrežju« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Bauimex, d. o. o., Pot v puškarno 11, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 10. 10. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje naročila »Izvajanje posamičnih gradbenih del na elektroenergetskem omrežju« (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 10. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005280/2023-E01, in 11. 8. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 154-490578).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 5.080 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje naročila (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 10. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005282/2023-E01, in 11. 8. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 154-490341) po omejenem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) z namenom vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema (točka IV.1.3 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) 28. 8. 2023 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev prijav (8. 9. 2023 do 10. ure; točka IV.2.2 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe), vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 8. 2023 in predlagal razveljavitev posameznih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma postopka oddaje naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik določil finančni pogoj, ki zahteva dvakratno višino čistih prihodkov iz prodaje glede na ponudbeno vrednost, in zahtevo, s katero je omejil obseg izvedbe posamičnih del, v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter je kršil temeljna načela iz 5., 7. in 8. člena ZJN-3, pa tudi 76. člen ZJN-3. Vlagatelj je še opozoril, da naročnik ni razdelil naročila na sklope, v odgovoru glede finančnega pogoja, ki je bil objavljen 22. 8. 2023 ob 11.12 na portalu javnih naročil, pa se sklicuje na sklope, kar kaže, da »očitno tudi sam ne ve točno, zakaj je ta pogoj sploh v razpisni dokumentaciji«.

Vlagatelj je 29. 8. 2023 na portalu eRevizija vložil vlogo »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 28. 8. 2023, s katero je opozoril na odgovor, ki je bil objavljen 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil, s katerim je naročnik vztrajal na finančnem pogoju.

Naročnik je s sklepom z dne 6. 9. 2023, ki ga je vložil 6. 9. 2023 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je pojasnil, da je vse sporne zahteve določil skladno z ZJN-3. Naročnik je tudi navedel, da vlagatelj ni pojasnil, kakšna škoda mu lahko nastane zaradi določitve finančnega pogoja, ki zahteva dvakratno višino čistih prihodkov iz prodaje glede na ponudbeno vrednost, in zahteve, s katero je omejil obseg izvedbe posamičnih del.

Naročnik je 7. 9. 2023 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 9. 2023, ki jo je vložil 10. 9. 2023 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik očitno kopiral obrazložitev odločitve iz nekega drugega postopka, ne da bi upošteval, da naročila ni razdelil na sklope in da izvaja drugačen postopek, v katerem vzpostavlja dinamični nabavni sistem.

Naročnik se je z vlogo z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil 13. 9. 2023 na portalu eRevizija, odzval na vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 7. 9. 2023 in jih prerekal. Naročnik je navedel, da je nadaljeval postopek oddaje naročila in do roka za prejem prijav prejel več prijav, med drugim tudi tisto, ki jo je predložil vlagatelj. Naročnik je tudi uveljavljal, da »vlagatelj zahtevka zaradi ravnanj naročnika v postopku javnega naročanja nima in ne more imeti škode, kar je temeljni predpogoj za vložitev zahtevka za revizijo«.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil 13. 9. 2023 na portalu eRevizija, izjavil do naročnikove vloge z dne 13. 9. 2023 in med drugim navedel, da ZPVPJN ne daje naročniku »možnosti, da se po izdaji sklepa o zahtevku za revizijo še dodatno opredeljuje do navedb v zahtevku ali do opredelitve vlagatelja«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je naročnik z vlogo z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil 13. 9. 2023 na portalu eRevizija, odzval na vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 7. 9. 2023, vlagatelj pa se je z vlogo z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil 13. 9. 2023 na portalu eRevizija, izjavil do naročnikove vloge z dne 13. 9. 2023. Čeprav ZPVPJN med določbami o predrevizijskem in revizijskem postopku izrecno ne določa ne vloge, kot je tista z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil naročnik, ne vloge, kot je tista z dne 13. 9. 2023, ki jo je vložil vlagatelj, se Državni revizijski komisiji ni treba izrekati, ali sta vseeno mogoči, npr. glede na načelo kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN), če je treba upoštevati to, da je naročnik dopustno nadaljeval postopek oddaje naročila (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN), pri čemer Državna revizijska komisija na vlagateljev predlog s sklepom št. 018-103/2023-6 z dne 7. 9. 2023 ni ugodila predlogu za zadržanje postopka oddaje naročila, in se je dejansko stanje v postopku oddaje naročila spremenilo, ker je rok za prejem prijav že potekel in je naročnik prejel tudi posamezne prijave. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da se naročnikovi argumenti v vlogi z dne 13. 9. 2023 osredotočajo na dve dejstvi, ki za obravnavo zahtevka za revizijo nista pomembni. Prvo dejstvo je vlagateljevo sodelovanje s predložitvijo prijave. Čeprav je vlagatelj predložil prijavo, je treba upoštevati, da naročnik še ni sprejel odločitve o priznanju sposobnosti, kar toliko bolj pomeni, da ta še ni postala pravnomočna in tako niti ni znano, ali bi bila vlagatelju pravnomočno priznana sposobnost. Državni revizijski komisiji zato ni treba tudi ugotavljati, ali vlagatelj, kot je navedel v vlogi z dne 13. 9. 2023, sicer ni predložil prijave samostojno. Čeprav je sodelovanje v postopku oddaje naročila mogoče tudi z drugim gospodarskim subjektom v skupini gospodarskih subjektov (prva poved iz tretjega odstavka 10. člena ZJN-3), to ne odgovori še na vprašanje, ali je naročnik določil pogoje in zahteve skladno z ZJN-3. Drugo dejstvo, ki ga je v vlogi z dne 13. 9. 2023 uveljavljal naročnik, je, da je prejel prijave še drugih gospodarskih subjektov. Vendar niti prejem prijav drugih gospodarskih subjektov ne more pomeniti, da je naročnik določil pogoje in zahteve, ki jih je vlagatelj izpostavil kot nezakonite, zakonito. Čeprav bi obstoječi pogoji in zahteve omogočali sodelovanje določenemu krogu gospodarskih subjektov, v primeru potrditve, da jih naročnik ni določil zakonito, bi ti morali biti milejši oziroma blažji oziroma ne bi smeli biti določeni. Vsakršno zniževanje ravni sposobnosti ali postavljanje milejših oziroma blažjih zahtev, pa tudi morebitna odsotnost pogojev in zahtev, lahko vpliva na večji krog gospodarskih subjektov, ki bi lahko sodelovali v postopku oddaje naročila. Take nižje oziroma blažje ali celo neobstoječe ravni lahko vplivajo na večjo konkurenco med gospodarski subjekti.

Iz predhodnega odstavka obrazložitve tega sklepa je tako razvidno, da je treba vlagatelju priznati aktivno legitimacijo v obeh elementih iz prve alinee drugega odstavka 14. člena ZPVPJN. Tako je treba zavrniti naročnikovo stališče iz vloge z dne 13. 9. 2023, da vlagatelj »nima in ne more imeti škode«. Če bi bili pogoji in zahteva, ki jih je vlagatelj izpostavil kot nezakonite, tudi dejansko nezakoniti, bi bilo naročnikovo ravnanje tisto, ki vlagatelju omejuje, otežuje oziroma onemogoča sodelovanje v postopku oddaje naročila. Element škode oziroma vsaj možnosti nastanka škode zaradi očitanih kršitev je tako podan. Ni pa sporno, da ima vlagatelj interes za dodelitev naročila. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da so podane tudi druge postopkovne (procesne) predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (gl. tudi prvi odstavek 26. člena ZPVPJN) za sprejem zahtevka za revizijo v vsebinsko (meritorno) obravnavo (gl. drugi odstavek 31. člena ZPVPJN), saj je bil naročnik opozorjen prek portala eRevizija na kršitve, zahtevek za revizijo pa je bil vložen v roku iz prve povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Zahtevek za revizijo tudi vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in je dopusten, ker ne ZPVPJN ne ZJN-3 ne določata omejitev glede kršitev, ki jih je uveljavljal vlagatelj. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo tudi vsebinsko (meritorno) obravnavala. Na podani zaključek ne vpliva naročnikovo opozarjanje v sklepu z dne 6. 9. 2023, da vlagatelj ni pojasnil, kakšna škoda mu lahko nastane zaradi določitve finančnega pogoja, ki zahteva dvakratno višino čistih prihodkov iz prodaje glede na ponudbeno vrednost, in zahteve, s katero je omejil obseg izvedbe posamičnih naročil, s čimer je naročnik po vsebini uveljavljal, da pri vlagatelju ni podan eden izmed elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija namreč ponavlja, da v zvezi z očitanimi kršitvami pri vlagatelju obstaja škoda oziroma vsaj možnost njenega nastanka. Vlagatelj je namreč v zvezi s finančnim pogojem med drugim uveljavljal, da je njegova uporaba nejasna (npr. str. 4 zahtevka za revizijo), na str. 8 zahtevka za revizijo pa je v prvi in drugi vrstici tretjega odstavka navedel, da mu omejitev izvedbe posamičnih naročil onemogoča hkratno izvajanje del v določeni višini.

Državna revizijska komisija se ni opredeljevala, ali je mogoče vlogo »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 28. 8. 2023 res obravnavati kot dopolnitev zahtevka za revizijo ali pa bi morale biti tudi za sprejem te vloge v vsebinsko (meritorno) obravnavo samostojno izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da iz te vloge ne izhaja nič vsebinsko tako drugačnega, česar vlagatelj ni navedel že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je v vlogi »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 28. 8. 2023 sicer dodatno opozoril še na odgovor, ki je bil objavljen 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil, česar v zahtevku za revizijo ni mogel storiti, saj ga je vložil, še preden je bil ta odgovor objavljen, vendar bi ga Državna revizijska komisija upoštevala sama, ko bi ugotavljala, kaj je vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma spornega finančnega pogoja. Odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil, namreč postanejo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Čeprav naročnikov predlog za zaslišanje posameznih članov strokovne komisije o določitvi finančnega pogoja ni substanciran in bi ga bilo treba zavrniti že zaradi tega (prim. Vrhovno sodišče, sodba in sklep II Ips 374/2006 z dne 26. 4. 2007, SI:VSRS:2007:II.IPS.374.2006), je Državna revizijska komisija upoštevala, da ga je treba zavrniti tudi zato, ker ni potreben. Dejansko stanje, ki je pravno relevantno za rešitev zahtevka za revizijo, je, kot bo podrobneje razvidno iz obrazložitve tega sklepa, namreč mogoče ugotoviti iz dokumentacije, ki jo je posredoval naročnik na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, pri čemer je treba tudi upoštevati, da so sporna pravna vprašanja (sorazmernost in/ali zakonitost finančnega pogoja).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da sta vlagatelj in naročnik sicer obsežno opisovala dosedanje sodelovanje in izkušnje pri izvajanju dosedanjih naročil, iz tega pa naredila posamezne zaključke, vendar te okoliščine niso bistvene za rešitev konkretne zadeve. To naročilo je namreč samostojna celota, ker ga naročnik tudi izvaja kot samostojen postopek oddaje, in se zakonitost naročnikovega ravnanja ugotavlja le v zvezi s tem naročilom.

Vlagatelj je pred potekom roka za prejem prijav (8. 9. 2023 do 10. ure; točka IV.2.2 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) vložil zahtevek za revizijo in zlasti uveljavljal, da je naročnik določil finančni pogoj in zahtevo o omejitvi izvedbe posamičnih naročil v nasprotju z ZJN-3, čemur je naročnik nasprotoval.

Vlagatelj je najprej izpodbijal finančni pogoj, ki ga je naročnik določil v 2. podtočki točke 9.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 7):
»Čisti prihodki iz prodaje ponudnika morajo v letih od 2020 do 2022, v povprečju dosegati najmanj 2-kratnik ponudbene vrednosti. Skupni partnerji lahko ta pogoj izpolnijo kumulativno. Gospodarski subjekti v prijavi lahko skupno izpolnjujejo predmetni pogoj«,
na njem pa je kljub opozorilu gospodarskega subjekta, da je nezakonit, vztrajal tudi v odgovoru, ki je bil objavljen 22. 8. 2023 ob 11.21 na portalu javnih naročil, ko je navedel tudi, da »glede na to, da se posameznemu ponudniku lahko odda več sklopov, ki se bodo izvajali sočasno, je naročnik določil pogoj za posamezen sklop oziroma skupino sklopov«. Naročnik je na tem pogoju vztrajal tudi v odgovoru, ki je bil objavljen 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil, ko je ponovil stališče iz predhodno citiranega odgovora, tokrat pa je še navedel, da »za potrebe tega javnega naročila ocenjuje, da čisti prihodki iz prodaje ponudnika v letih od 2020 do 2022 v povprečju dosegajo najmanj 6.000.000,00 EUR na leto«.

Vlagatelj se je skliceval na odgovor, ki je bil objavljen 22. 8. 2023 ob 11.12 na portalu javnih naročil, in navedel, da je finančni pogoj nezakonit že zato, ker ga naročnik ne bo mogel preveriti, saj ponudbene vrednosti niso predmet prve (kvalifikacijske) faze postopka oddaje naročila, če pa je naročnikov namen, da ta pogoj preverja vsakokrat v fazi oddaje posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, pa bi moral jasno zapisati, vendar to iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja. Vlagatelj je nadaljeval, da če je ta pogoj mišljen za drugo fazo oddaje naročila v fazi oddaje posameznih naročil v dinamičnem nabavnem sistemu, je nezakonit, saj neupravičeno in diskriminatorno omejuje možnost sodelovanja ponudnikom pri posameznih naročilih. Vlagatelj je opozoril, da naročilo ni razdeljeno na sklope. Vlagatelj je navedel, da je pogoj nesorazmeren in diskriminatoren, saj je njegov izključni namen omejevanje konkurence, ni pa niti povezan z dejansko usposobljenostjo ali finančno zmožnostjo gospodarskega subjekta, da izvede posamezna naročila, zlasti upoštevajoč dejstvo, da je naročnik zahteval tudi bonitetno oceno najmanj SB5, ki je nadpovprečna. Vlagatelj je tudi navedel, da naročnik s takim pogojem neenako obravnava gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo izključno z izvedbo razpisanih del, glede na gospodarske subjekte, ki se hkrati ukvarjajo še s prodajo ali distribucijo blaga, in ta pogoj tudi ni povezan s predmetom naročila. Vlagatelj je še ugotovil, da šesti odstavek 76. člena ZJN-3 določa omejitev glede zahtevanega letnega prometa, ki je naročnik ni presegel, vendar pa le dejstvo, da maksimalna vrednost, ki jo določa ZJN-3, ni bila presežena, še ne pomeni, da je pogoj zakonit. Ta pogoj po vlagateljevem stališču ni zakonit, ker je naročnik z njegovo določitvijo kršil temeljna načela.

Naročnik je nasprotoval vlagatelju ter poudaril, da so vlagateljeve navedbe pavšalne in niso konkretizirane. Naročnik je podrobno pojasnil, da bi lahko finančne pogoje glede na ZJN-3 vezal na ocenjeno vrednost, vendar je zaradi dosega širšega kroga gospodarskih subjektov oziroma večje konkurence ta pogoj omilil in ga oblikoval z zahtevo po dvakratniku ponudbene vrednosti.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz obvestila o naročilu – gospodarske javne službe ni razvidno, da je naročnik delil naročilo na sklope. Naročnik je v točki II.1.6 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe, ki je naslovljena Informacije o sklopih, za besedilom »Naročilo je razdeljeno na sklope:« navedel »Ne«. Delitev naročila na sklope ni razvidna niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ne more nasprotovati vlagatelju, ki je v zahtevku za revizijo, ne nazadnje tudi vlogi »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 29. 8. 2023, izpostavil, da naročilo ni razdeljeno na sklope. Državna revizijska komisija dodaja, da na njeno stališče ne vplivata odgovora, ki sta bila objavljena 22. 8. 2023 ob 11.12 in 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil in se sklicujeta na sklope. Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik z njima spreminjal naročilo in njegovo celovitost. Ugotoviti je namreč treba, da iz njegovih odgovorov ne izhajata niti podatka, koliko naj bi bilo sklopov in kaj naj bi ti obsegali. Državna revizijska komisija tako ne more izključiti, da je naročnik, kot je vlagatelj sklepal v vlogi »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 28. 8. 2023, pri tem naročilu odgovarjal za drugo naročilo. Ker je naročnik sočasno s tem naročilom izvajal tudi postopek oddaje naročila »Izvajanje manjših gradbenih del na elektroenergetskem omrežju, na vpoklic« (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 10. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005280/2023-E01, in 11. 8. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 154-490578), ki je bilo razdeljeno na tri sklope in v zvezi s katerim je vlagatelj tudi vložil zahtevek za revizijo, pri čemer je tudi izpodbijal finančni pogoj (gl. zadevo št. 018-102/2023), ni mogoče izključiti, da se sporna odgovora glede sklopov nanašata na to drugo naročilo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik izvaja omejeni postopek (točka IV.1.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe), v katerega je vključil vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema (točka IV.1.3 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe). Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZJN-3 v omejenem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, pri čemer prijavi za sodelovanje priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo lahko skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZJN-3 oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, pri čemer naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Kot je razvidno iz prvega odstavka 41. člena ZJN-3, gospodarski subjekti v prvi fazi omejenega postopka ne oddajo ponudbe, temveč prijavo. Naročnik, ki je naročnik na infrastrukturnem področju (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), v prvi fazi omejenega postopka ugotavlja le sposobnost gospodarskih subjektov (gl. tudi osmi, deveti in deseti odstavek 89. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik v 9. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 11–17) določil, kako se ugotavlja sposobnost gospodarskih subjektov, v 11. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 17–21) pa je med drugim določil, kaj sestavlja prijavo in kako se jo predloži. Kot izhaja iz prvega odstavka točke 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 17) je naročnik med sestavine prijave vključil izpolnjen obrazec ESPD (1. točka), izpolnjen obrazec »Soglasje podizvajalca za neposredna plačila« (2. točka), dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje iz točk 9.1.1 do 9.1.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (3. točka) in pravni akt o skupnem nastopanju (4. točka), gospodarski subjekt pa skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka točke 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 17) »v prijavi priloži le dokumente, ki so navedeni v tej točki«. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu (tj. prvi in tretji odstavek točke 11.1) ne daje podlage za zaključek, da naročnik zahteva predložitev cenovnih elementov že v prvi fazi. To potrjujejo tudi nekatere druge določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tako je naročnik v 7. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 7–10) opisal, kako bo izbral kandidate in vzpostavil katalog ponudnikov, kar je označil za prvo fazo (točka 7.1, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 7–8), in kako bo oddajal naročila, kar je označil za drugo fazo (točka 7.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 8–9). Naročnik je v drugi alinei točke 7.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 8) določil, da bo v povabilu k oddaji ponudbe za posamezno naročilo »pripravil obrazec ponudbe oziroma predračuna in opredelil morebitne druge zahteve naročnika (npr. zahteve po finančnih zavarovanjih ipd.)«. Naročnik je v točki 7.2.2 (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 8) določil, da bo rok za prejem ponudb določil v povabilu k oddaji posameznega naročila. Tudi iz posameznih delov 7. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako ni mogoče zaključiti, da naročnik zahteva predložitev cenovnih elementov že v prvi fazi. Državna revizijska komisija tako tudi ugotavlja, da se ta zadeva razlikuje od zadeve št. 018-102/2023, v kateri je obravnavala zahtevek za revizijo istega vlagatelja zoper ravnanje istega naročnika v zvezi z oddajo drugega naročila, tj. »Izvajanje manjših gradbenih del na elektroenergetskem omrežju, na vpoklic« (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 10. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005280/2023-E01, in 11. 8. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 154-490578). V zadevi št. 018-102/2023 je naročnik namreč izvajal odprti postopek, pri čemer je že v ponudbi zahteval predložitev cenovnih elementov (gl. npr. 22. točko III. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 13 in prilogo D/I s spremljajočimi prilogami v formatu excel).

Čeprav je vlagatelj izhajajoč iz odgovora, ki je bil objavljen 22. 8. 2023 ob 11.12 na portalu javnih naročil, navedel da finančni pogoj nejasno sporoča, ali se nanaša tudi na oddajo posameznih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 9–10) določil, da bo tudi kasneje preverjal sposobnost gospodarskih subjektov, takrat že kandidatov, da bi ugotavljal, ali so še naprej upravičeni biti vključeni v katalog ponudnikov. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da je iz navedbe »pogojev, ki so bili zahtevani v dokumentaciji JN za priznanje sposobnosti kandidatu« (drugi odstavek točke 7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 9) razvidno, da sporni finančni pogoj nima samostojne narave, da bi se uporabljal le pri izvajanju dinamičnega nabavnega sistema, temveč črpa temelj iz faze priznavanja sposobnosti gospodarskih subjektov. Če bi se torej finančni pogoj izkazal, da ni zakonit in bi ga Državna revizijska komisija razveljavila, se naročnik ne bi mogel opreti na drugi odstavek točke 7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 9), da bi ga preverjal tudi pri kandidatih, saj ga zaradi razveljavitve več ne bi bilo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj kot problematično sicer izpostavil tudi bonitetno oceno, ki je tudi eden izmed pogojev, ki ga je določil naročnik, in sicer v 1. podtočki točke 9.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 14). Vendar vlagatelj ni navedel, da tudi sam nima bonitetne ocene SB5, poleg tega pa je podal le še svoje naziranje, da je taka bonitetna ocena nadpovprečna, ne da bi te navedbe tudi utemeljil. Ob teh izhodiščih Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je določitev bonitetne ocene SB5 vplivala ali bi lahko vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje naročila, s čimer bi izostal eden izmed elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVJN, in sicer tisti, ki se nanaša na škodo ali možnost nastanka škode. Vendar tudi ob drugačnem stališču glede aktivne legitimacije Državna revizijska komisija ne bi mogla zaključiti, da je naročnik določil bonitetni pogoj v nasprotju z ZJN-3, saj vlagatelj ni z ničimer utemeljil svojega naziranja o nadpovprečnosti bonitetne ocene. Če naj bi bila vlagateljeva navedbe glede bonitetne ocene SB5 samostojen očitek, vlagatelj z njim ne bi uspel bodisi postopkovno (procesno) bodisi vsebinsko (meritorno).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tudi vlagatelju ni sporno, da je naročnik določil finančni pogoj. Podlago za določitev finančnih pogojev ima naročnik izrecno v točki b prvega odstavka 76. člena ZJN-3, saj ta naročniku omogoča, da lahko določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ekonomski in finančni položaj. Naročnik v postopek javnega naročanja skladno z drugo povedjo iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3 vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne, med drugim, finančne zmogljivosti, pri čemer te zahteve morajo biti skladno s tretjo povedjo iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3 povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 76. člena ZJN-3 zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Če naročnik zahteva najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ta skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 76. člena ZJN-3 ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Naročnik mora glavne razloge za takšno zahtevo skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 76. člena ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali posameznem poročilu iz 105. člena ZJN-3. Pri dinamičnih nabavnih sistemih se skladno z drugo povedjo iz devetega odstavka 76. člena ZJN-3 zahtevani najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

Kot je razvidno iz točke b prvega odstavka 76. člena ZJN-3, ima naročnik pravno podlago za določitev pogojev za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ekonomski in finančni položaj. Če se je Državna revizijska komisija lahko v zadevi št. 018-102/2023 oprla na dejstvo, da je naročnik pri drugem naročilu v drugačnem postopku zahteval cenovne elemente, tega ne more ugotoviti tudi pri tem naročilu. Državna revizijska komisija se tako strinja z vlagateljem, da naročnik ne bo imel podlage, da bi pri gospodarskih subjektih ugotavljal izpolnjevanje finančnega pogoja. Državna revizijska komisija pri tem ne more tolmačiti finančnega pogoja manj togo, kot je to storila v zadevi št. 018-102/2023, temveč se mora opreti na dejstvo, da je v prvi povedi iz šestega odstavka 76. člena ZJN-3 določitev finančnega pogoja vezana na ocenjeno in ne ponudbeno vrednost. Poleg tega je treba tudi upoštevati dejstvo, da je v drugi povedi iz devetega odstavka 76. člena ZJN-3 določeno, da se pri dinamičnih nabavnih sistemih zahtevani najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema. Ponudbena vrednost ni element iz druge povedi iz devetega odstavka 76. člena ZJN-3. Čeprav je naročnik v 2. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 5) navedel, da je »predvidena količina v času trajanja DNS: v skupni vrednosti 3,5 mio EUR«, kar bi kazalo, da je naročnik navedel element iz druge povedi iz devetega odstavka 76. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ne more spregledati, da gospodarski subjekti s predložitvijo prijave ne bodo predložili cenovnih elementov. Tako se tudi izkaže, da se odgovor, ki je bil objavljen 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil, ko je naročnik ocenjeval ponudnikov čisti prihodek, ne nanaša na element oziroma elementa, ki je oziroma sta podlaga, da naročnik določi finančni pogoj skladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem zanemarja dejstvo, da je čisti prihodek element, ki je v sferi gospodarskih subjektov in ne naročnika, hkrati pa ni mogoče spregledati, da ga je mogoče ugotoviti iz finančnih dokumentov, zato je vsaj nenavadno, da ga naročnik ocenjuje. Čeprav 6.000.000 eurov iz odgovora, ki je bil objavljen 29. 8. 2023 ob 6.55 na portalu javnih naročil, ne dosega dvakratnika »predvidene količine v času trajanja DNS: v skupni vrednosti 3,5 mio EUR«, to ne spremeni podanih ugotovitev, saj je naročnik vezal izpolnitev finančnega pogoja na element, ki ga gospodarski subjekti s prijavo (niti glede na ureditev po ZJN-3) ne dokazujejo. Državna revizijska komisija je tako pritrdila vlagatelju, da je naročnik določil finančni pogoj neskladno z ZJN-3 in se do drugih navedb, ki jih je vlagatelj uveljavljal v podporo trditvi, da je naročnik določil finančni pogoj, nezakonito, ni opredeljevala, saj to ne bi vplivalo na ugotovitev kršitve in s tem na končno odločitev.

Vlagatelj je nadalje izpodbijal omejitev obsega izvedbe posla, ki izhaja iz drugega odstavka točke 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 10–11):
»Naročnik ima pravico, da izvedbe gradbenih del na podlagi posameznega povpraševanja ne dodeli najugodnejšemu ponudniku, če mu ta v zahtevanem roku ne more zagotoviti izvedbe vnaprej naročene količine in kvalitete zahtevanih del. Šteje se, da izvajalec tega ne more zagotoviti, če bi seštevek vrednosti novo dodeljenega projekta in vrednosti tekočih projektov v izvajanju presegal 7 % lanskih poslovnih prihodkov ponudnika. V tem primeru ima naročnik pravico, da pogodbo sklene z drugim najugodnejšim kandidatom«,
na kateri je kljub opozorilu gospodarskega subjekta, da je nezakonita, vztrajal tudi v odgovoru, ki je bil objavljen 22. 8. 2023 ob 11.12 na portalu javnih naročil, ko je pojasnil namen te omejitve tako, da je navedel:
»Naročnik pojasnjuje, da je povprečen čas izvedbe posameznega posla 30 dni. Ob takem pogoju izvajalec v enem letu izvede teoretično 100 % količino ocenjene vrednosti. V nasprotnem primeru pa niti teoretično ne more izvesti več del, kot jih je naročnik predvidel pri konkretnem javnem naročilu in pri izračunu ocenjene vrednosti. Glede na vrsto predmeta javnega naročila je izvedba v roku bistven element, ki ga mora zasledovati naročnik in si ne sme dopustiti, da bi v primeru preobsežne oddaje javnih naročil enemu izvajalcu, bil ogrožen rok izvedbe.«

Čeprav je vlagatelj na str. 8 zahtevka za revizijo predlagal razveljavitev zadnjega odstavka 2. člena vzorca okvirnega sporazuma in zadnji odstavek 2. člena vzorca pogodbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj le očitno napačno pustil besedilo iz drugega zahtevka za revizijo (tistega, ki ga je obravnavala v zadevi št. 018-102/2023) in da je uveljavljal nezakonitost drugega odstavka točke 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 10–11), kar je jasno s str. 6 zahtevka za revizijo, ko je citiral točko 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki mu je sporna.

Vlagatelj je navedel, da odstotek poslovnih prihodkov nima nobene zveze z višino ocenjene vrednosti, delež 7 %, ki ga je določil naročnik, pa arbitrarno in objektivno neupravičeno postavlja omejitve glede obsega izvedbe del, ki jih bo lahko izvajal posamezni gospodarski subjekt. Vlagatelj je nadaljeval, da je ta omejitev tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj pretirano omejuje predvsem gospodarske subjekte z nižjim letnim prometom in hkrati diskriminira med gospodarski subjekti glede na obseg posla, pri čemer ni nujno, da izvajalec ni sposoben izvesti večji obseg posla, prav tako naročnik vnaprej podaja neupravičene predpostavke glede možnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Vlagatelj je še navedel, da ima naročnik v primeru kršitev izpolnjevanja pogodbenih obveznosti možnost uveljavljanja pogodbenih kazni, odstopiti od okvirnega sporazuma oziroma pogodbe in vnovčiti finančno zavarovanje. Naročnik je določil »algoritem«, ki je arbitraren in različen za različne gospodarske subjekte, hkrati pa nepotreben in neprimeren.

Naročnik je nasprotoval vlagatelju ter zlasti poudaril pomen pravočasnosti izvedbe del in pretekle izkušnje z deli, ko so bila tudi zamujena, zaradi česar so posamezni investitorji stroške, ki so jih pretrpeli, skušali prevaliti nanj. Naročnik je navedel, da je omejitev na 7 % utemeljen in nujen ukrep, ki pa ne pomeni, da bo realiziran, saj je možno, da »izbrani ponudnik po sklopu izvede celoten sklop«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporna omejitev ni povezana z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema, temveč z njegovim izvajanjem. Ni dvoma, da je ta določba vključena v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in lahko vpliva na voljo gospodarskega subjekta, ko se odloča, ali bo sodeloval v postopku oddaje naročila.

Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 49. člena ZJN-3 uporabi dinamični nabavni sistem za običajne nabave z značilnostmi, ki takšne, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njegove zahteve. Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski način naročanja, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Lahko se razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki jih naročnik objektivno opredeli na podlagi značilnosti javnega naročanja, ki bo potekalo v okviru ustrezne kategorije. Te značilnosti lahko vključujejo opredelitev največjega dovoljenega obsega posameznih naročil ali geografskega območja, na katerem se bodo izvajala posamezna javna naročila.

Pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročnik skladno z drugim odstavkom 49. člena ZJN-3 upošteva pravila omejenega postopka, razen pravil glede dolžine roka za prejem prijav za sodelovanje in roka za prejem ponudb. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, dobijo dostop do sistema, pri čemer število kandidatov, ki dobijo dostop, ne sme biti omejeno. Če naročnik v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZJN-3 sistem razdeli na kategorije blaga, gradenj ali storitev, mora za vsako kategorijo podrobno določiti veljavne pogoje za sodelovanje.

Za namene oddajanja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročnik skladno s petim odstavkom 49. člena ZJN-3:
a) objavi povabilo k sodelovanju, v katerem jasno navede, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede vsaj vrsto in ocenjeno količino predvidenih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z dinamičnim nabavnim sistemom, vključno s tem, kako ta sistem deluje, katera elektronska oprema se uporablja ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo;
c) navede morebitno razdelitev na kategorije blaga, gradenj ali storitev in njihove značilnosti;
č) v času veljavnosti sistema zagotovi neomejen, popoln in neposreden dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z 61. členom ZJN-3.

Naročnik skladno z devetim odstavkom 49. člena ZJN-3 odda javno naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v povabilu k potrditvi interesa; če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v povabilu k predložitvi ponudb. Če je to ustrezno, lahko naročnik merila za oddajo javnega naročila natančneje opredeli v povabilu k predložitvi ponudb.

Kot je razvidno iz citiranih določb 49. člena ZJN-3, sporna omejitev v ZJN-3 ni izrecno določena, vendar niti ne izrecno onemogočena. Iz sporne omejitve je sicer razvidno, da se nanaša na to, kako bo naročnik izvajal dinamični nabavni sistem v določenih okoliščinah, ki jih je opisal. Tako je treba odgovoriti, ali bi kot taka bila sicer dopustna glede na tiste določbe, ki se uporabljajo za izvajanje dinamičnega nabavnega sistema. Izvajanje naročil pa ni neodvisno od upoštevanja temeljnih načel (gl. prvi odstavek 3. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ne nasprotuje naročniku, ki si želi v izvedbeni fazi zagotoviti nemoteno in pravočasno izvajanje del. Vendar Državna revizijska komisija neodvisno od tega, ali bi naročnik lahko z izvršitvijo svoje pravice res dosegel željeni cilj (ne nazadnje je naročnikova naloga, da pripravi pogoje in zahteve, na podlagi katerih bo lahko izbral sposobne gospodarske subjekte), ugotavlja, da se naročnik s sporno omejitvijo osredotoča na vrednostno komponento del, ne pa na njihovo vsebino (npr. vrsta in obseg del). Celo iz prve povedi iz drugega odstavka točke 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 10) je razvidno, da sta naročniku pomembna izvedba količine in kakovosti del, česar v nadaljevanju ni razdelal na njuni vsebini, temveč na vrednosti. Poleg tega iz te omejitve ni razvidno, ali bi sicer nek gospodarski subjekt lahko naročniku oporekal in mu preprečil, da bi izkoristil pravico, ki si jo je pridržal, niti ni razvidno, ali bi naročnik pri vseh gospodarskih subjektih, ki bi se znašli v enakem položaju, ravnal enako, saj si je naročnik pridržal pravico in torej se lahko samostojno odloča. Izvršitev tega upravičenja je tako prepuščena naročnikovemu subjektivnemu ravnanju. Ni pa niti mogoče spregledati, da bi bili zaradi strukture in višine letnih prihodkov posameznega gospodarskega subjekta gospodarski subjekti lahko neutemeljeno v različnem položaju, na kar je vlagatelj utemeljeno opozoril (str. 8 zahtevka za revizijo) s sklicevanjem na primer gospodarskega subjekta, ki večinsko dobavlja blago in ne izvaja del.

Iz tega je razvidno, da take omejitve ni mogoče šteti za sorazmerno (8. člen ZJN-3) in niti ne zagotavlja enake obravnave gospodarskih subjektov (7. člen ZJN-3). Zato taka omejitev lahko negativno vpliva na ponudnikovo odločitev pri sodelovanju v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija bi zato lahko razveljavila drugo poved iz drugega odstavka točke 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 10–11). Državna revizijska komisija ne bi razveljavila še prve povedi iz drugega odstavka točke 8.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 10–11), saj je vlagatelj izpodbijal le vrednostno omejitev.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo, pri čemer je upoštevala dejstvo, da je naročnik že odprl ponudbe, vendar po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), zato je razveljavila postopek oddaje naročila v celoti.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Če naročnik želi še vedno nabaviti predmet tega naročila in ker po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), bo moral izvesti nov postopek javnega naročanja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva, in sicer takse za predrevizijski in revizijski postopek, plačane v višini 4.000 eurov, in stroškov za pripravo zahtevka za revizijo v višini 1.080 eurov, povečanih za 22 % DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je zahtevek za revizijo v konkretnem primeru utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek najprej priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek, plačano v višini 4.000 eurov (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 25. 8. 2023).

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-056/2015, 018-069/2018, 018-054/2020, 018-084/2020, 018-034/2023 in 018-102/2023) se vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela prizna petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Ob upoštevanju dejstva, da bi bilo v konkretnem postopku pravnega varstva, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vlagatelju – upoštevaje vrednost spornega predmeta, tarifno št. 44/1 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem.) in vrednost točke v višini 0,60 eurov (Sklep o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019) – treba priznati stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 odvetniških točk, kar znese 5.400 eurov, je Državna revizijska komisija vlagatelju, v skladu z omenjeno prakso, kot potrebne stroške priznala stroške dela v višini petine navedenega zneska, to je znesek 1.080 eurov, koliko je vlagatelj tudi zahteval.

Skupni znesek priznanih stroškov tako znaša 5.080 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega DDV, saj za njegovo priznanje ne zadošča le, da je vlagatelj davčni zavezanec, temveč je tudi potrebno, da je za opravljeno storitev obračunan DDV. Vlagatelj pa s pripravo lastnega zahtevka za revizijo ni opravil obdavčljive storitve, saj je zahtevek za revizijo pripravil zase, kar pomeni, da ga ni pripravil proti plačilu. Da bi bil za opravljeno delo (priprava lastnega zahtevka za revizijo) obračunan in plačan DDV, vlagatelj tudi ni dokazal.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.080 eurov, ki mu jih mora naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije










Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran