018-100/2023 Občina Piran

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter mag. Zlate Jerman in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova športne dvorane Lucija«, v sklopu 1 »Zamenjava športnega poda«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Wisdom, d.o.o., Ljubljana, Ob železnici 16, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Piran, Tartinijev trg 2, Piran - Pirano (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 9. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Prenova športne dvorane Lucija«, v sklopu 1 »Zamenjava športnega poda«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 478-95/2023-18 z dne 4. 8. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.709,35 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 7. 2023, pod št. objave JN004704/2023-W01. Naročnik je predmet javnega naročila razdelil na tri sklope.

Naročnik je dne 4. 8. 2023 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 478-95/2023-18), s katero je javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku Modro, d.o.o., Bergantova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in da dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 8. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki predložijo dokazilo, da je ponujen parket skladen s standardom SIST EN 14904. Izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil Poročila o preizkusu EN 14904, tehničnega lista ponujenega športnega poda, podatka o ponujenem športnem podu in njegovih karakteristik. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da ponuja športni pod proizvajalca Junckers, ki je tovarniško lakiran in se ga po namestitvi ne lakira. Ponujeni športni pod zato ne izpolnjuje naročnikove zahteve po dvakratnem lakiranju po liniranju, saj bi se s tem poseglo v certificiran izdelek in certifikat ne bi bil več veljaven. Naročnik ni preverjal, ali ponujeni športni pod izpolnjuje zahteve glede skladnosti s standardom SIST EN 14904, saj niti ne ve, kateri športni pod je ponujen. Naročnik namreč razpolaga zgolj s podatkom, da je ponujen športni pod znamke Junckers. Vlagatelj nadalje navaja, da se izbrani ponudnik v ponudbi sklicuje na referenčni posel »Zamenjava športnega poda v športni dvorani OŠ Ormož«. Uradna otvoritev te dvorane je bila leta 2019, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov, zato so napačne in zavajajoče navedbe izbranega ponudnika, da je bil priglašeni referenčni posel zaključen dne 10. 4. 2021 in da je posledično priglašena referenca skladna z naročnikovimi zahtevami.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 21. 8. 2023, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je predložil vsa zahtevana dokazila, certifikati v originalni obliki pa so zahtevani v fazi izvedbe projekta. Nepravilna je navedba, da v primeru dodatnega sloja laka ponujeni športni pod nima več certifikata EN 14904, saj v primeru liniranja proizvajalec tega poda napotuje k izvedbi dodatnega sloja laka na mestu montaže, kar je razvidno iz navodil proizvajalca. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da je bil referenčni posel dokončan dne 10. 4. 2021 s podpisom primopredajnega zapisnika – slednjega tudi prilaga vlogi.

Naročnik je dne 25. 8. 2023 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil vso zahtevano dokumentacijo in podal izjavo, (1) da je seznanjen z razpisno dokumentacijo, (2) da ponuja razpisana dela skladno z zahtevami naročnika in (3) da soglaša z vsebino pogodbe o izvedbi javnega naročila. Naročnik je tej izjavi sledil, saj ni imel razlogov za dvom v resničnost izjav. Naročnik ni zahteval, da ponudniki predložijo lastno tehnično dokumentacijo, prav tako ni zahteval navedbe oz. konkretizacije ponujenega predmeta, zato revizijske navedbe o tem, da izbrani ponudnik ni navedel, kateri športni pod ponuja, niso relevantne za presojo dopustnosti ponudbe. Naročnik je sicer kot obvezno prilogo k ponudbi določil dokazilo o skladnosti parketa s SIST EN 14904, vendar pa ni določil vrste dokazil (npr. lastna izjava, izjava proizvajalca, certifikat). Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil dokument »CE Quality Assurance FBC Handbook«, FIBA certifikat in IHF dokazilo. Iz teh dokazil je mogoče ugotoviti skladnost ponujenega parketa s SIST EN 14904, FIBA in IHF. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni prepovedal oddaje ponudbe za »gotove parkete«, na takšen način pa tudi ni mogoče razumeti zahteve glede dvakratnega lakiranja po liniranju. Vlagatelj ni predložil dokazil, da se v primeru naknadnega lakiranja izgubi certifikat oz. da ta ne velja več, poleg tega pa naročnik sledi pojasnilu izbranega ponudnika, da se po liniranju izvede dodatno lakiranje. Naročnik nadalje navaja, da ni imel dvoma v navedbo izbranega ponudnika, da je bil referenčni projekt zaključen dne 10. 4. 2021. Ob tem naročnik še dodaja, da javna otvoritev še ne označuje zaključka vseh pogodbenih del.

Vlagatelj v vlogi z dne 30. 8. 2023, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da se predložena dokazila v ponudbi izbranega ponudnika nanašajo na različne izdelke, zato niso relevantna, saj naročnik ne ve, kateri športni pod izbrani ponudnik ponuja. Vlagatelj ponavlja, da izdelani in predlakirani športni podi (kot so produkti proizvajalca Junckers) po lakiranju izgubijo certifikat – v ta namen vlagatelj prilaga mnenje T. P. iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Vlagatelj za neresne označuje trditve naročnika, da se je športna dvorana iz referenčnega posla uporabljala že od leta 2019, šele leta 2021 pa je bil izveden prevzem dvorane, in meni, da je podatek o prevzemu prirejen, naročnik pa ga ni preverjal.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 25. 8. 2023 odstopil dokumentacijo iz postopka javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Na podlagi poziva Državne revizijske komisije je naročnik dne 6. 9. 2023 odstopil še manjkajočo dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo v sklopu 1 oddal izbranemu ponudniku.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita dva sklopa nepravilnosti pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, in sicer v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, in v delu, ki se nanaša na izkazovanje pogoja za sodelovanje.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, vezane na naročnikov pregled ponudbe izbranega ponudnika v tehničnem delu. Vlagatelj zatrjuje, (1) da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kateri športni pod (proizvajalca Junckers) ponuja izbrani ponudnik, posledično pa naročnik ni mogel preveriti skladnosti ponujenega športnega poda z zahtevami, (2) da izbrani ponudnik za ponujeni športni pod ni predložil zahtevanega dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 14904, in (3) da ponujeni športni pod ni skladen z naročnikovimi zahtevami. Na drugi strani naročnik zatrjuje, da ni zahteval opredelitve ponujenega športnega poda, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil zahtevano dokazilo o skladnosti s standardom SIST EN 14904, in da iz predloženih dokazil izhaja skladnost ponujenega izdelka z zahtevami.

Predmet javnega naročila v sklopu 1 je menjava obstoječega športnega poda, ki zajema tudi dobavo in polaganje novega sistema športnega poda. Zahteve glede športnega poda je naročnik določil v ponudbenem predračunu – med drugim je naročnik navedel »skladnost parketa s SIST EN 14904, FIBA, IHF, za tekmovanja na najvišjem nivoju - dokazila so obvezna priloga k ponudbi«.

Iz izpostavljenega naročnikovega zapisa izhajata dve zahtevi, prva, da morajo ponudniki ponuditi športni pod, skladen s standardom SIST EN 14904 in zahtevami organizacije FIBA in IHF, in druga, da ponudniki s predložitvijo dokazil (že v ponudbi) izkažejo skladnost ponujenega športnega poda s standardom SIST EN 14904 in zahtevami organizacije FIBA in IHF. Za presojo skladnosti ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami so zato ključna omenjena dokazila in ne Obrazec Ponudba, ki ga je vnaprej pripravil naročnik, in s podpisom katerega je izbrani ponudnik potrdil, (1) da ponuja vsa razpisana dela skladno z zahtevami naročnika in (2) da soglaša z vsebino pogodbe o izvedbi javnega naročila, kot izhaja iz vzorca pogodbe, s podpisom katere se izvajalec zaveže, da bo izvedel dela v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pogodbo. Ker je naročnik v skladu z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in ker je naročnik v obravnavanem primeru izrecno zahteval predložitev dokazil o skladnosti ponujenega športnega poda s standardom SIST EN 14904 in zahtevami organizacije FIBA in IHF, splošna izjava ponudnika o izpolnjevanju zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sama po sebi še ne zadošča za zaključek o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Naročnik je dolžan izvesti pregled ponudb ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, torej tudi ob upoštevanju določb, da so ponudniki dolžni predložiti zahtevana dokazila. To pomeni, da mora presoja naročnika o (ne)skladnosti ponujenega izdelka temeljiti na zahtevanih dokazilih.

Pritrditi gre navedbam naročnika, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki izrecno navedejo, kateri športni pod ponujajo. Vendar pa, kot že pojasnjeno, je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo dokazila o skladnosti ponujenega športnega poda s standardom SIST EN 14904 in zahtevami organizacije FIBA in IHF. Ker naročnik na podlagi predloženih dokazil v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb preveri, ali je ponujeni predmet skladen z njegovim zahtevami, in posledično napravi zaključek o (ne)dopustnosti ponudbe, je po naravi stvari logično, da se morajo dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev, nanašati na ponujeni športni pod. V nasprotnem primeru bi namreč predložitev zahtevanih dokazil izgubila smisel. Ker v obravnavanem primeru ponudnikom v ponudbi ni bilo potrebno izrecno konkretizirati ponujenega predmeta, so zahtevana dokazila naročniku predstavljala osnovo za ugotovitev, kaj so ponudniki ponudili, in posledično za presojo, ali je ponujeni predmet skladen s tehničnimi zahtevami. Ta del ponudbene dokumentacije predstavlja torej ključno informacijo o tem, kaj ponudnik ponuja, zato je potrebno pri vprašanju, kateri športni pod izbrani ponudnik ponuja in ali je ponujeni športni pod skladen s tehničnimi zahtevami, izhajati iz dokazil, vezanih na športni pod, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil dokument »CE quality assurance FPC Handbook«, dokument »Certificate of approval«, ki ga je izdala FIBA, in dokument »Statement of approval«, ki ga je izdala IHF. To so tudi dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik predložil vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, in dokumenti, na katere se v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sklicuje naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi izpostavljenih dokumentov mogoč zaključek, da je izbrani ponudnik ponudil športni pod proizvajalca Junckers (kar je tudi nesporno med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom), saj se vsi omenjeni dokumenti nanašajo na izdelke tega proizvajalca. Vendar pa, kot to pravilno opozarja tudi vlagatelj, na podlagi omenjenih dokumentov (kot tudi ne na podlagi katerega drugega dela ponudbe izbranega ponudnika) ni mogoč zaključek o tem, kateri konkretni športni pod proizvajalca Junckers izbrani ponudnik dejansko ponuja. Iz dokumenta »CE Quality Assurance FPC Handbook« ni mogoče razbrati, da bi se ta nanašal na konkretni izdelek tega proizvajalca. Dokument »Certificate of approval«, ki ga je izdala FIBA, se nanaša na več različnih tipov (oznak) športih podov proizvajalca Junckers, dokument »Statement of approval«, ki ga je izdala IHF, pa se nanaša na dva tipa (oznaki) športnih podov. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da oznake športnih podov v slednjem dokumentu niso identične oz. skladne z oznakami športnih podov v dokumentu »Certificate of approval«, ki ga je izdala FIBA. Ker se torej dokument »Certificate of approval«, ki ga je izdala FIBA, in dokument »Statement of approval«, ki ga je izdala IHF, nanašata na različne oznake športnih podov, ni mogoče ugotoviti, kateri športni pod je ponudil izbrani ponudnik, posledično pa naročnik ni imel oziroma niti ni mogel imeti podlage za zaključek, da je ponujeni športni pod skladen z zahtevami naročnika in da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da bi naknadna (po roku za prejem ponudb) navedba tipa ponujenega športnega poda v obravnavani zadevi po vsebini predstavljala naknadno določanje (identificiranje) ponujenega predmeta. Naknadno določanje ponujenega predmeta bi že po naravi stvari pomenilo, da bi izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. Ponudnikom pa je skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen v primeru očitnih napak) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, kljub temu, da na podlagi dokumentacije ni mogel zaključiti, da je ponujen športni pod skladen z zahtevami naročnika, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Prenova športne dvorane Lucija«, v sklopu 1 »Zamenjava športnega poda«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 478-95/2023-18 z dne 4. 8. 2023.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku), v posledici pa ugodila vlagateljevemu predlogu in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1, Državna revizijska komisija preostalih navedb (da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 14904, da športni pod v primeru naknadnega liniranja »izgubi« certifikat o skladnosti s standardom SIST EN 14904 in da priglašeni referenčni posel ni skladen z naročnikovimi zahtevami) vsebinsko ni obravnavala, z njimi povezane dokazne predloge vlagatelja in izbranega ponudnika pa je zavrnila kot nepotrebne. Obravnava teh navedb na presojo že ugotovljene kršitve in posledično na sprejeto odločitev namreč ne bi mogla vplivati.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.666,98 EUR,
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.400 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala upoštevaje prvo točko tarifne številke 40 OT in upoštevaje višino stroškov, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj; kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.024,80 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 17,57 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 30. 8. 2023), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 4.709,35 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran