018-090/2023 Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Video in foto produkcija v letih 2023 in 2024 – sklop 3«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOBAL PRODUCTION d.o.o., Štanjel 55, Štanjel, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba GODEC ČERENKA NEMEC, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma, Dimičeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 8. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika za sklop 3, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JNM-0006/2023-S-POG-STO z dne 29. 6. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.967,04 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil objavil dne 16. 5. 2023, pod številko objave JN002922/2023-W01. Dne 29. 6. 2023 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JNM-0006/2023-S-POG-STO z istega dne, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo za sklop 3 oddal ponudniku CJ STUDIO d.o.o., Kranjska cesta 11, Naklo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je po merilih uvrstila na prvo mesto.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj, drugo uvrščeni ponudnik, z vlogo z dne 6. 7. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila št. JNM-0006/2023-S-POG-STO z dne 29. 6. 2023 v vseh delih, ki se nanašajo na sklop 3, hkrati pa zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

V zahtevku za revizijo vlagatelj izpodbija odločitev naročnika za sklop 3 v delu, ki se nanaša na merilo M3 – Referenčna video produkcija (v nadaljevanju: merilo M3), vezana na tematiko sklopa 3. Naročnik je vlagatelju upošteval tri od štirih predloženih referenc, na podlagi česar je vlagatelj prejel 15 od skupaj največ 20 možnih točk za štiri reference, saj za vsako izkazano referenco ponudnik prejme 5 točk. Vlagatelj navaja, da je na obrazcu št. 4b navedel štiri dodatne referenčne projekte, in sicer promocijski video za »Sava x Histrion«, promocijski video ob kampanji »Slovenija – dežela vrhunskih športnikov«, promocijski video »Grand Hotel Primus v termah Ptuj« ter kampanja »Dostopna Ljubljana«. Vse navedene reference se nanašajo na nominiranega režiserja in so različne od referenc, s katerimi je vlagatelj dokazoval usposobljenost na podlagi pogojev, hkrati pa so nastale v zahtevanem obdobju in so bile zaključene pred dnevom objave predmetnega javnega naročila. Zato je po mnenju vlagatelja nerazumljivo, da mu je naročnik pri ocenjevanju po merilu M3 dodelil le 15 točk in navedel, da ima le tri reference. Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel, katere tri reference je upošteval, niti ni obrazložil, katere reference ni upošteval, prav tako ni navedel razlogov za neupoštevanje. Po mnenju vlagatelja mu je naročnik s tem kršil pravico do pravnega sredstva, urejeno v 25. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami), saj ni bil seznanjen z vsemi razlogi, ki so vodili naročnika k sprejeti odločitvi. Vlagatelj ne more domnevati, zakaj naročnik ni priznal vseh referenc oziroma katera od predstavljenih referenc je tista, ki je naročnik ni priznal. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo za vsako izmed štirih navedenih referenc pojasnjuje, zakaj po njegovem mnenju izpolnjuje zahteve naročnika. Dodatno vlagatelj izpostavlja tudi, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 29. 6. 2023 v pravnem pouku pomanjkljivo navedel višino takse, saj jo je določil le v odstotku, ne pa v absolutnem znesku.

Naročnik je vlagateljevo zahtevo za revizijo zavrnil s sklepom dne 26. 7. 2023. Prav tako je zavrnil njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi naročnik navaja, da je iz odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3 razvidno, da je vlagatelj pri merilu M3 navedel tri ustrezne reference, ena pa je bila neustrezna, zato je prejel 15 točk od možnih 20. Pri ocenjevanju ponudb je naročnik izkazal vso dolžno skrbnost in je vse ponudbe natančno pregledal ter ugotovitve dokumentiral. Na podlagi določil iz razpisne dokumentacije je naročnik vlagatelju kot reference pri merilu M3 za Sklop 3 upošteval tri promocijske videe (Sava x Histrion Promocijski video, Grand hotel Primus v Termah Ptuj in MOL – Dostopna Ljubljana), ni pa upošteval videa Slovenija – dežela vrhunskih športnikov. Sporni oz. neupoštevani referenčni video se po mnenju naročnika nanaša na priprave športnikov in športne prireditve, ne naslavlja pa tematike, ki jo zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji (kultura, zgodovinska mesta, zdravje in dobro počutje, aktivna doživetja v naravi – outdoor, gastronomija). Naročnik izpostavlja, da bi vlagatelj moral poznati Strategijo slovenskega turizma 2022-2028 in Program dela STO za leti 2022/2023 in ju upoštevati pri pripravi ponudbe. Nadalje naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji vezano na sklop 3 navedel konkretne motive, ki jih je želel pridobiti z naročilom iz tega sklopa, kakor je določeno na strani 26 in 27 razpisne dokumentacije. Motivi so kultura in zgodovinska mesta, zdravje in dobro počutje, aktivna doživetja v naravi, gastronomija. Sporni referenčni video naj bi po mnenju naročnika v več kot 50 % ne bil vezan na tematike, ki so navedene v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je takšna referenca neustrezna. Naročnik zaključuje, da tudi če bi upošteval navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila.

Do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo se je vlagatelj z vlogo opredelil dne 27. 7. 2023. Vlagatelj navaja, da so razlogi, ki jih naročnik navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo, popolna novota, saj s temi dejstvi do prejema odločitve o zahtevku za revizijo ni bil seznanjen. Vlagatelj povzema stališče Državne revizijske komisije, da tako kot vlagatelju ni dovoljeno v postopku pravnega varstva navajati novih kršitev, tudi naročniku ni dovoljeno navajati novih razlogov za utemeljitev odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, ki jih že ni navedel v sami odločitvi, saj je s tem vlagatelju onemogočena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Po mnenju vlagatelja naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni ne omenil, katera od referenc ni ustrezna, niti ni pojasnil razlogov za takšno odločitev. Naknadne navedbe v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo predstavljajo novoto in so presenečenje za vlagatelja, formalno pa so nedopustne in jih Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Vlagatelj dodaja, da bi Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega morala zahtevku za revizijo ugoditi. Kljub vsemu navedenemu vlagatelj iz previdnosti navaja dodatne razloge, zakaj bi moral naročnik sporni referenčni video, ki ga ni upošteval, upoštevati, s čemer bi vlagatelj prejel dodatnih 5 točk in bi moral biti po merilih uvrščen na prvo mesto.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom dne 28. 7. 2023 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb po merilu M3 za sklop 3, obrazložil skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ter ali je naročnikova odločitev, da je vlagatelju pri ocenjevanju merila M3 priznal le tri od štirih navedenih referenc, skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagateljeve navedbe je treba v delu, ki se nanaša na vprašanje obrazloženosti odločitve o oddaji naročila, presojati z vidika 90. člena ZJN-3, ki vsebuje splošna pravila o tem, kaj mora vsebovati odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo. Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da sprejme naročnik odločitev o oddaji javnega naročila najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, pri čemer mora ta odločitev vsebovati:

- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), in ki zahteva od naročnika, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena določba je bistvena tudi za zagotavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ponudnikov (9. člen ZJN-3), saj šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi in jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-113/2022, 018-011/2023, 018-034/2023, 018-081/2023) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev (prim. tudi odločitev SEU v zadevi št. T- 536/11, točka 53), pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki njegovo odločitev utemeljujejo. To v primeru, kakršen je predmetni, ko je naročnik poleg merila cene določil tudi druga merila za izbor najugodnejše ponudbe, pomeni, da mora odločitev o oddaji javnega naročila poleg razvrstitve ponudnikov glede na merila vsebovati tudi utemeljitev takšne razvrstitve in konkretne razloge za točkovanje ponudb glede na merila. Ta dolžnost naročnika izhaja tudi iz sedmega odstavka 84. člena ZJN-3, ki določa, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri vsakem merilu obrazložiti, koliko točk je prejela posamezna ponudba in zakaj oziroma kateri so tisti razlogi, zaradi katerih ponudnik ni prejel predvidenega števila točk. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji javnega naročila zadosten, pa je treba presoditi v vsakokratnem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik merilo M3 za sklop 3 opisal na naslednji način:

»Ponudnik na podlagi preteklih izvedenih projektov izkaže, da so v zadnjih 5 letih od dneva objave javnega naročila posamezni člani ekipe, prijavljeni za ta sklop, izvedli referenčne projekte, ali za domače ali za tuje naročnike na področju video produkcij na tematiko sklopa, na katerega se prijavlja (zgodbarski pristop snemanja za tematike gastronomija, zdravje in dobro počutje, outdoor ali kultura in zgodovinska mesta, glede na opredeljeno v opisu posameznega sklopa). Naročnik bo ocenjeval projekte profila: vodja projekta, režiser, scenarist, fotograf.

Referenčni projekt mora biti zaključen pred dnevom objave javnega naročila. Za vsako izkazano referenco posameznega člana ekipe ponudnik prejme 5 točk. Upošteva se največ 4 reference za posameznega člana ekipe. V kolikor v zahtevanem obdobju ni bilo izvedenih nobenih referenčnih projektov, ponudba prejeme 0 (nič) točk.

Te reference navede na Obrazcu št. 4b (Strokovna ekipa ponudnika in referenčni projekti), pod razdelek Dodatni referenčni projekti – Referenčna video produkcija, vezana na tematiko sklopa.

Gre za dodatne referenčne projekte, kar pomeni, da ti projekti ne smejo biti isti kot so referenčni projekti za izpolnjevanje pogoja P9 in P11 za sodelovanje na javnem naročilu.

Naročnik bo upošteval tiste referenčne projekte, v kateri je več kot 50 % videa vezanega na tematiko sklopa. Referenčni projekt, v katerem se tematika sklopa pojavi v manj kot 50% videa, ne bo upoštevan kot ustrezen.

Merilo referenčna video produkcija, vezana na tematiko sklopa, predstavlja skupaj največ 20 točk.«

Na podlagi vpogleda v odločitev o oddaji javnega naročila z dne 29. 6. 2023 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik točkovanje po merilu M3 obrazložil izključno z navedbo, da je pri ponudbi vlagatelja upošteval 3 reference, za kar mu je priznal 15 točk. Iz obrazložitve odločitve ne izhaja, katere tri reference je naročnik upošteval pri vlagatelju, prav tako pa naročnik ni pojasnil, katere reference ni upošteval in zakaj je ni upošteval. Naročnik je sicer zelo podrobno in obširno obrazložil dodeljene točke za merilo M2 (predlog idejne zasnove videa z moodboardom), pri katerem je predvidel, da bo posebna komisija ocenjevala ponudbe po posebnem postopku in upoštevajoč opisno opredeljena podmerila, medtem ko obrazložitve za dodelitev točk za merilo M3 ni podal. Navedbam naročnika, da je svojo odločitev o oddaji naročila ustrezno dokumentiral, torej ni mogoče pritrditi.

Naročnik je svojo odločitev glede dodelitve točk za referenčne videe vlagatelju pri merilu M3 za sklop 3 obrazložil šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Šele v odločitvi o zahtevku za revizijo je namreč naročnik pojasnil, da je pri vlagatelju upošteval reference Sava x Histrion Promocijski video, Grand hotel Primus v Termah Ptuj in MOL – Dostopna Ljubljana in da ni upošteval videa Slovenija – dežela vrhunskih športnikov, ker naj bi se slednji nanašal na priprave športnikov in športne prireditve, ne naslavlja pa tematike, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji (kultura, zgodovinska mesta, zdravje in dobro počutje, aktivna doživetja v naravi – outdoor, gastronomija). Šele po prejemu sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, je bil torej vlagatelj seznanjen s podatkom, katere izmed štirih navedenih referenc naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe ni upošteval in kakšni so bili razlogi za takšno odločitev.

Tako kot vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih ni pred tem že ustrezno predstavil in obrazložil v odločitvi o oddaji naročila. Ker je naročnik v postopku pravnega varstva navajal nova dejstva, ki jih ni navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila, je s tem vlagatelju onemogočil možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj ima zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega varstva interes, da je seznanjen s podatkom o tem, katere reference so mu bile priznane in katere ne, ter da je seznanjen z razlogi, zaradi katerih naročnik določene reference pri ocenjevanju ponudb ni upošteval. Vlagatelj je lahko dejansko ob vložitvi zahtevka za revizijo zgolj domneval, katere reference so mu bile pri ocenjevanju ponudbe priznane oziroma katera mu (glede na prejeto število točk) ni bila, pri čemer mu razlogi za neupoštevanje konkretne reference sploh niso bili znani.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik izpodbijane odločitve ni ustrezno obrazložil, saj v okviru obrazložitve upoštevanja referenčnih videov pri merilu M3 za sklop 3 ni pojasnil, katere referenčne videe je priznal in katerega ni, hkrati pa sploh ni obrazložil razlogov za neupoštevanje reference. Že to je razlog, ki utemeljuje razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 3. Pritrditi je zato treba vlagatelju, da bi moral naročnik že v izpodbijani odločitvi navesti konkretne razloge, zaradi katerih vlagatelju referenčnega videa ni priznal. Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila in navede jasne ter konkretne razloge, ki so ga vodili pri sprejemu te odločitve, bi namreč vlagatelju zagotovila možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj bi mu omogočila, da bi se seznanil s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve ter da bi posledično lahko že v zahtevku za revizijo navedel pravno relevantna dejstva v zvezi z zavrnjeno referenco ter predlagal dokaze.

Ker je naročnik kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, je posledično Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JNM-0006/2023-S-POG-STO z dne 29. 6. 2023, ki se nanaša na sklop 3. Državna revizijska komisija ob tem ni presojala vsebinske pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi z neupoštevanjem reference Slovenija – dežela vrhunskih športnikov, saj je naročnik dejstvo, katere reference ni upošteval in zakaj, navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj pa je lahko posledično pravno relevantna dejstva v zvezi s tem navedel šele v vlogi, s katero se je opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo. Šele ko bo naročnik (novo) odločitev o oddaji naročila obrazložil v skladu z določili ZJN-3, bo vlagatelj lahko uveljavljal učinkovito pravno varstvo, in šele v tem primeru bo lahko prišlo do vsebinske presoje naročnikovega ocenjevanja vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V tej zvezi Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik pri navedbi razlogov za sprejem odločitve obrazložiti svoje razloge za točkovanje ponudb, pri čemer mora v okviru ocenjevanja merila M3 pojasniti zlasti to, katere reference ni upošteval pri ocenjevanju ponudb in zakaj. Le na takšen način bo ponudnikom zagotovil ustrezno pravico do pravnega varstva, hkrati pa bo zagotovil tudi transparentnost svoje odločitve. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da mora v skladu z določbami enajstega odstavka 90. člena ZJN-3 v odločitvah opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu, hkrati pa mora med drugim navesti višino takse za postopek pravnega varstva. Naročnik je pri tem zavezan, da ponudnike ne samo obvesti o zakonsko predvideni višini takse, ampak mora navesti tudi točen znesek takse za vsak posamezen sklop.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in spremembe; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške postopka:

- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.072,54 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 878,40 EUR in
- materialne stroške v višini 22 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 16,10 EUR.

Skupaj znaša upravičen strošek predrevizijskega in revizijskega postopka 2.967,04 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 6. 7. 2023, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ti stroški po oceni Državne revizijske komisije niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Znesek v višini 2.967,04 EUR je naročnik v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:

Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.




Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran