018-081/2023 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata ter Andraža Žvana in Sama Červeka, kot članov senata v postopku pravnega varstva pri izvedbi projektnega natečaja »Javni natečaj za CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR IN ŠPORTNA DVORANA SREDNJIH ŠOL V MARIBORU«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STYRIA ARHITEKTURA, načrtovanje, oblikovanje in izvedba d.o.o., Cankarjeva ulica 6e, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 7. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izidu« z dne 19. 5. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.132,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva udeleženca Arhisol d.o.o., Maribor za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 1. 12. 2022, pod številko objave JN00800/2022-I01, s popravkom in v Uradnem listu EU dne 2. 12. 2022, pod številko objave 2022/S 233-668297, s popravkom. Naročnik predmetni natečaj izvaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. V razpisni dokumentaciji je naročnik navedel, da bo po zaključku natečaja predvidoma izvedel javno naročilo izdelave projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik je prejel deset elaboratov. Dne 29. 5. 2023 je na Portalu javnih naročil objavil »Obvestilo o izidu« z dne 19. 5. 2023, ki vsebuje »Zaključno poročilo ocenjevalne komisije« o prejetih elaboratih in naročnikovo odločitev o rezultatih natečaja (v nadaljevanju: odločitev). Iz odločitve izhaja, da je vseh deset elaboratov prestalo predhodni preizkus ter da natečajni elaborati, tako tisti, ki so predlagani za nagrado, kot tisti, ki so prejemniki priznanj in odškodnin, izpolnjujejo zahteve in pogoje iz natečajnega gradiva, ki so zanje določene. Iz odločitve (med drugim) dalje izhaja, da je bila podeljena
- prva nagrada udeležencu Atelje Hočevar d.o.o., Gerbičeva ulica 54, Ljubljana (v nadaljevanju: udeleženec Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana ali prvonagrajeni udeleženec),
- druga nagrada vlagatelju,
- tretja nagrada udeležencu Arhisol d.o.o., Tomanova ulica 22, Maribor (v nadaljevanju: udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 8. 6. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se odločitev naročnika razveljavi, po ponovni evalvaciji elaboratov v skladu z razpisnimi pogoji, zahtevami in merili pa izda nova odločitev; zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da
- naročnik pri pregledu in ocenjevanju prejetih elaboratov ni ravnal skladno z 89. členom ZJN-3, saj izpolnjevanja zakonskih razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 ni preverjal, pa tudi, da za prvonagrajenega udeleženca obstajajo razlogi za izključitev,
- odločitev ni obrazložena skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3,
- elaborat prvonagrajenega udeleženca ni izdelan skladno z izhodišči in zahtevami naročnika.

Udeleženec Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana se je dne 16. 6. 2023 z vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja.

Udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor se je dne 16. 6. 2023 z vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja.

Naročnik je dne 26. 6. 2023 z dokumentom Odločitev zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 30. 6. 2023 odstopil dokumentacijo, vezano na izveden projektni natečaj in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Po pregledu razpisne dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, obeh udeležencev in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

I. glede razlogov za izključitev

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik ni preverjal izpolnjevanja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 (nekaznovanost, plačilo davkov in prispevkov itd.), pa tudi, da prvonagrajeni udeleženec ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za sodelovanje na dan oddaje vloge oz. na dan poteka roka za oddajo vlog.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da izvaja natečaj z nagradami ali plačili udeležencem v skladu z b) alinejo prvega odstavka 100. člena ZJN-3, ki ni namenjen dodelitvi javnega naročila v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V okviru tega postopka je bilo izvedeno le preverjanje tistih pogojev, ki so določeni v točki 4.17 dokumenta Natečajni pogoji, (čemur vlagatelj v relevantni fazi postopka ni nasprotoval), ugotavljanje sposobnosti (oz. preverjanje razlogov za izključitev) v skladu s 75. členom ZJN-3 pa bo izvedeno v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki bo praviloma sledil pravnomočnosti obvestila o izidu, kot je opredeljeno v točki 4.23 dokumenta Natečajni pogoji in s katerim bo izbran izdelovalec projektne dokumentacije.

Kot uvodoma že ugotovljeno, naročnik v obravnavanem primeru izvaja projektni natečaj (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Pri organiziranju projektnih natečajev naročnik uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam ZJN-3 (prvo poglavje) in določbam glede pravil, ki urejajo projektne natečaje (peto poglavje) (prvi odstavek 100. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 102. člena ZJN-3).

Naročnik je v točki 4.17 Identificiranje avtorjev in ugotavljanje sposobnosti – naknadni preizkus izpolnjevanja pogojev v dokumentu Natečajni pogoji določil, da se v okviru ugotavljanja sposobnosti za prejemnike nagrad preveri izpolnjevanje zahteve, povezane z vodjo projektiranja, zahteve glede poslovnega sedeža, registracije in izpolnjevanja nacionalnih pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarskega subjekta, zahteve glede sodelovanja avtorjev v avtorskih skupinah in zahteve, povezane z ugotavljanjem nasprotja interesov. Naročnik je dalje v istem dokumentu, v točki 23. Informativna ponudba, pogajanja in oddaja naročila določil, da bo po pravnomočnosti obvestila o izidu z zaključnim poročilom predvidoma izvedel javno naročilo izbire izdelovalca projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3 z zmagovalcem projektnega natečaja, v okviru katerega bo preveril razloge za izključitev iz 75. člena ZJN-3.

Ker, kot izhaja iz predhodno navedenega, iz določb ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik pri izvedbi projektnega natečaja (kot je obravnavani) poleg splošnih določb zakona (prvo poglavje) obvezno uporabiti tudi določbo 75. člena ZJN-3 in v tem okviru za udeležence postopka preveriti (ne)obstoj razlogov za izključitev, k takemu ravnanju pa se v razpisni dokumentaciji ni zavezal niti naročnik sam, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru naročniku opustitve preverjanja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in posledično ravnanja v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni mogoče očitati, zato s tem povezane navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

Poleg tega Državna revizijska komisija kot pavšalne in neizkazane zavrača navedbe vlagatelja, da prvonagrajeni udeleženec ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za sodelovanje na dan oddaje vloge oz. na dan poteka roka za oddajo vlog, saj vlagatelj v zvezi z njimi ni zmogel zahtevanega trditveno-dokaznega bremena (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN v povezavi s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN). Vlagatelj torej ne konkretizira (in ne dokaže), kateri izključitveni razlog iz 75. člena naj bi obstajal pri prvonagrajenem udeležencu, zaradi česar s tem povezanih očitkov niti ni mogoče vsebinsko preizkusiti.

II. glede obrazloženosti odločitve

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik izpodbijane odločitve ni obrazložil, s tem pa je kršil določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik v odločitvi navesti (med drugim) konkretne prednosti prvonagrajenega elaborata pred njegovim, drugonagrajenim elaboratom oz. pred ostalimi elaborati, na podlagi katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, zakaj je bila na podlagi meril prva nagrada podeljena prav temu elaboratu. Dalje zatrjuje, da naročnik tega ni storil, ampak je v odločitvi podal zgolj opisne ugotovitve glede rešitev posameznih elaboratov, ki jih med seboj ni primerjal oz. jih ni vrednotil glede na merila.

V zvezi z ugotovitvijo ocenjevalne komisije, tj. da je glavna prednost prvonagrajenega elaborata v tem, da se »najbolje približa zahtevam projektne naloge in potrebam pedagoškega procesa bodočih uporabnikov objekta«, vlagatelj opozarja, da tako merilo v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno kot merilo za izbor, še manj je bilo določeno kot odločilno merilo za izbor. Tudi, če bi bilo potrebno to ugotovitev ocenjevalne komisije razumeti kot merilo v smislu »programsko-funkcionalne zasnove« elaborata, vlagatelj opozarja, da le-ta predstavlja zgolj del prvega merila, medtem ko dalje umanjka vrednotenje po ostalih podmerilih tega merila (kakovost urbanistične, arhitekturne in krajinsko arhitekturne zasnove), pa tudi vrednotenje po merilu gospodarnosti, trajnostnosti in energetske učinkovitosti ter po merilu skladnosti zasnove s pogoji, usmeritvami in mnenji nosilcev urejanja prostora.

Navaja, da naročnik v odločitvi tudi ni navedel ali pojasnil, zakaj in na kakšen način se prvonagrajeni elaborat »najbolje približa« zahtevam in potrebam natečajne naloge in pedagoškega procesa ter da je v njej podan zgolj opisni povzetek elaborata brez vrednotenja rešitve glede na razpisna merila in brez izvedene primerjave z ostalimi rešitvami.

Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v odločitvi obrazložiti, na podlagi katerih konkretnih kriterijev in na kakšen način je ocenjevalna komisija medsebojno vrednotila prispele elaborate oz. na podlagi katerih kriterijev je ocenjevalna komisija dala očitno prednost rešitvam prvonagrajenega elaborata (s tem v zvezi vlagatelj izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-142/2022). Ocenjevalna komisija je merila pri ugotavljanju skladnosti rešitev z zahtevami upoštevala v zelo majhni meri, ni pa jih vrednotila ob upoštevanju določenih ponderjev ali kot opisne vrednostne ocene po posameznih merilih, npr. najboljše, odlično, najbolj ustrezno, zadostno, neprimerno.

Vlagatelj zatrjuje še, da samo zaključno poročilo ni skladno z določbo 60. člena Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih uredite in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), saj ne vsebuje vseh zahtevanih elementov.

Udeleženec Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana v vlogi z dne 16. 6. 2023 navaja, da arhitektura ni zgolj matematični seštevek vrednosti posameznih kategorij, meril, kriterijev, ampak je skupek tudi tistih lastnosti in odnosov, ki nastopajo med njenim opisljivim in primerljivim. Odločitve pri arhitekturnih in urbanističnih natečajih se sprejemajo v krogu strokovnjakov, ki presegajo zgolj enostavno seštevanje posameznih parametrov. Mnenja je, da je odločitev ocenjevalne komisije pravilna, saj je prepoznala prednosti urbanistične, arhitekturne in funkcionalne zasnove elaborata, ki (za razliko od elaborata vlagatelja in elaborata udeleženca Arhisol d.o.o., Maribor), ustrezno rešuje zasnovo kompleksa šole, vrtca in zdravstvene enote. Meni, da elaborat vlagatelja podaja manj ustrezne rešitve. Prvonagrajeni udeleženec v nadaljevanju vloge podaja primerjave z elaboratom vlagatelja glede na usmeritve, povzete iz natečajne naloge, zaradi katerih razume, da je bila njegovemu elaboratu podeljena prva nagrada. V zaključku prvonagrajeni udeleženec podaja še svoje mnenje, v katerih rešitvah je njegov elaborat kvalitetnejši in katere zahteve projektne naloge ter strokovnih podlag ustrezno upošteva, v primerjavi z elaboratom vlagatelja.

Udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor v vlogi z dne 16. 6. 2023 navaja, da se strinja z navedbami vlagatelja glede umanjkanja vsebinske obrazložitve izbire prispelih elaboratov, ne pa tudi z njegovimi navedbami glede primernosti posameznih rešitev in pojasnjuje zakaj. Strinja se z vlagateljem, da bi bila zastavljena merila lahko ustrezneje upoštevana in da v odločitvi niso bila (dovolj jasno) obrazložena, kar po njegovem mnenju sproža pomisleke glede spoštovanja postavljenih meril. Prepričan je, da bi bil, v kolikor bi naročnik izdelal in predstavil konkretne kriterije, izid lahko drugačen. Zakaj bi morala biti njegova rešitev postavljena na prvo mesto, pojasnjuje v nadaljevanju vloge.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je pri ocenjevanju prejetih elaboratov ravnal skladno s 84. členom ZJN-3. Pojasnjuje, da umetniških del s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture po matematičnih metodah ni mogoče vrednotiti in opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil, na katerih matematičnih vstopnih parametrih naj bi po njegovem temeljila procentualna medsebojna primerjava umetniških del. ZJN-3 v takih primerih določa, da naročnik merila navede v padajočemu zaporedju po pomembnosti, s čemer je vrednotenje objektivizirano. Navedenemu je naročnik sledil ter komisiji ob ocenjevanju naložil, da ob upoštevanju meril po pomembnosti poišče strokovno najprimernejšo rešitev za ureditev stavb in odprtega prostora.

Naročnik navaja, da so bila zanj pomembna merila za ocenjevanje jasno in natančno določena v točki 7. dokumenta Natečajni pogoji. Meni, da je jasna njegova namera, da se izbere rešitev, ki je (na prvem mestu) najbolj ustrezna z vidika kvalitetne vsebine, tj. najboljša v programsko – funkcionalnem ter urbanistično, arhitekturno in krajinsko arhitekturnih kvalitetah, ob čemer naj bo (na drugem mestu) gospodarna in trajnostno učinkovita ter (na tretjem mestu) smiselno skladna z vidika nosilcev urejanja prostora in določili OPN.

Naročnik pojasnjuje, da iz meril jasno izhaja, da rešitev, ki je manj ustrezna z vidika kvalitete vsebine, ne bo mogla nikoli zadovoljiti njegovih vsebinskih zahtev, tudi če je v smislu ocene investicije cenejša. Vidik gospodarnosti v projektnih natečajih kot merilo ni nikoli postavljen na prvo mesto tudi zato, ker v njem ni predvidena »končna rešitev«, saj bo le-ta oblikovana tekom (kasnejšega) procesa projektiranja, ob interakciji z naročnikom in njegovimi zahtevami.

Naročnik dalje pojasnjuje, da je ocenjevalna komisija na ocenjevalnih sejah, na podlagi izdelanih poročil poročevalca za arhitekturo in poročevalca za krajinsko arhitekturo ter mnenja izvedenca za investicije razpravljala o natečajnih elaboratih v skladu z merili in sprejela odločitev o podelitvi nagrad in priznanj, kar je razvidno iz zaključnega poročila, v katerem sta bili poročili in mnenje tudi na kratko povzeti. Navedeni poročili in mnenje so del naročnikove natečajne spisovne dokumentacije, vpogleda v katero vlagatelj ni zahteval. Če bi, bi se z vsebino le-teh lahko tudi sam seznanil. Upoštevaje celoten natečajni spis, natečajno spisovno dokumentacijo (tudi obe poročili in mnenje) ter na podlagi vsebine zaključnega poročila naročnik navedbe vlagatelja o neobrazloženosti izpodbijane odločitve zavrača. Soglasna odločitev ocenjevalne komisije je po oceni naročnika obrazložena skladno z drugim odstavkom 101. člena ZJN-3 v povezavi s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3.

Naročnik pojasnjuje, da je na javni natečaj pripelo deset medsebojno različnih elaboratov. Ocenjevalna komisija je v zaključnem poročilu dovolj jasno in obrazloženo navedla razloge za sprejem svoje odločitve. »S primerjanjem različnih in vzporejanjem sorodnih rešitev«, pojasnjenih tako na splošno kot pri vsakem elaboratu posebej, je ocenjevalna komisija »izbrala tiste, ki so bila najbolj prepričljive, celovite in ustvarjalne«. Da je svojo odločitev ocenjevalna komisija ustrezno obrazložila, elaborate med seboj primerjala in jih tako tudi vrednotila, naročnik zatrjuje ob prikazu povzetka zaključkov ocenjevalne komisije glede treh nagrajenih elaboratov. Ocenjevalna komisija je ocenjevanje izvedla v skladu z merili iz dokumenta Natečajni pogoji, po vrstnem redu njihove pomembnosti, kar izhaja iz zaporedja vrednotenja posameznih elaboratov v zaključnem poročilu, v katerem je ocenjevalna komisija pojasnila tudi prednosti prvonagrajenega elaborata pred drugonagrajenim in ostalimi. Navedbe vlagatelja, da zaključno poročilo vsebuje le gole, neobrazložene zaključke, naročnik označuje za neresnične.

V nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo naročnik podaja vsebinsko primerjavo prvonagrajenega elaborata in elaborata vlagatelja glede na prvo merilo (zasnova), tudi ob citiranju obrazložitev ocenjevalne komisije iz zaključnega poročila. V zvezi z drugim merilom (gospodarnost) naročnik izpostavlja primerjalno analizo vseh ožje uvrščenih elaboratov, ki jo je izvedel izvedenec za investicijo, in opozarja, da je ocenjevalna komisija v usmeritvah in priporočilih racionalizacijo naložila vsem trem nagrajenim elaboratom. V zvezi s tretjim merilom (skladnost zasnove) pa naročnik izpostavlja poročilo poročevalca krajinske arhitekture glede obeh elaboratov ter opozarja, da skladnost zasnove s pogoji, usmeritvami in mnenji nosilcev prostora v dokumentu Natečajni pogoji ni bila določena kot izločitveni kriterij.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik izpodbijano odločitev (obvestilo z zaključnim poročilom) v delu, ki se nanaša na ocenjevanje prvonagrajenega elaborata, tj. elaborata udeleženca Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana, obrazložil skladno z ZJN-3.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz izpodbijane odločitve ne izhaja, zakaj je naročnik prvo nagrado podelil elaboratu udeleženca Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana, saj v njej ni navedel primerjalnih prednosti prvonagrajenega elaborata v odnosu do elaborata vlagatelja (in ostalih udeležencev) in da rešitev, predlaganih v predloženih elaboratih, med seboj ni primerjal in vrednotil. Naročnik se z navedbami vlagatelja ne strinja in zatrjuje, da je ocenjevalna komisija prejete elaborate ocenjevala v skladu z merili, kar naj bi jasno in obrazloženo izhajalo iz izpodbijane odločitve.

Iz ZJN-3 izhaja, da mora žirija (ocenjevalna komisija) pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju (drugi odstavek 104. člena ZJN-3) ter da mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev (tretji odstavek 104. člena ZJN-3).

V točki 3. Opredelitev pojmov v dokumentu Natečajni pogoji je naročnik Obvestilo o izidu z zaključnim poročilom opredelil kot dokument, s katerim na Portalu javnih naročil razglasi prejemnike nagrad ter priznanj. Zapisal je tudi, da v okviru tega dokumenta ocenjevalna komisija poda poročilo o svojem delu in utemeljitvi nagrad ter priznanj, skladno s 60. členom Pravilnika in 90. členom ZJN-3.

V skladu s tretjim odstavkom 60. člena Pravilnika mora zaključno poročilo ocenjevalne komisije, tj. ocena natečajnih elaboratov in poročilo o delu ocenjevalne komisije, (med drugim) obsegati utemeljitev odločitve ocenjevalne komisije o določitvi nagrad, priznanj in odškodnin glede na merila iz razpisa natečaja z ustrezno obrazložitvijo.

V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo, vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena tega zakona tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Kot izhaja iz predhodno predstavljenih podlag, mora iz odločitve naročnika (torej iz obvestila z zaključnim poročilom), poleg razvrstitve prispelih elaboratov po merilih, izhajati tudi utemeljitev take razvrstitve oz. (relevantno za konkretni primer) razlogi, zaradi katerih je bila določenemu elaboratu podeljena prva nagrada (in zakaj drugim ni bila).

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena določba je bistvena tudi za zagotavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ponudnikov (9. člen ZJN-3), saj šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi in jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-113/2022) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev (prim. tudi odločitev SEU v zadevi št. T- 536/11, točka 53), pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki njegovo odločitev utemeljujejo. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji javnega naročila zadosten, se presoja v vsakokratnem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je pri obravnavi vprašanja obrazloženosti odločitve v konkretnem primeru potrebno izhajati iz obrazložitve ocenjevanja prvonagrajenega elaborata, v obsegu in vsebini, kot jo je naročnik podal v izpodbijani odločitvi. To pomeni, da je vsebina poročil poročevalca za arhitekturo in poročevalca za krajinsko arhitekturo ter mnenja izvedenca za investicije, ki jo v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavlja in povzema naročnik, za presojo spornega vprašanja relevantna le v tistem delu oz. v takšnem obsegu, kot je bila povzeta v izpodbijani odločitvi. Navedbe naročnika, da bi se vlagatelj s (preostalo) vsebino teh dokumentov lahko seznanil, če bi zahteval vpogled vanje, so zato brezpredmetne. Če naročnik morebiti meni, da iz preostale vsebine teh dokumentov izhaja zatrjevana manjkajoča obrazložitev ocenjevanja elaboratov, bi moral to vsebino, da bi ta lahko bila relevantna pri presoji spornega vprašanja, ustrezno predstaviti v izpodbijani odločitvi. Pri presoji spornega vprašanja tudi ni mogoče upoštevati navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo (torej v okviru predrevizijskega postopka), iz katerih izhajajo razlogi za (dodatno) utemeljevanje izbora prvonagrajenega elaborata glede na merila v primerjavi z elaboratom vlagatelja. Tako kot vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (šesti odstavek 29. člena ZPVPJ), namreč tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev odločitve o oddaji naročila, ki jih ni navedel že v odločitvi sami, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 7. Merila za ocenjevanje v dokumentu Natečajni pogoji določil, da bo ocenjevalna komisija rešitve v posameznih natečajnih elaboratih vrednotila po merilih iz točk 1 do 3, pri čemer je najpomembnejše merilo, navedeno v točki 1, in potem po padajoči pomembnosti do točke 3:

»1. KAKOVOST URBANISTIČNE, PROGRAMSKO – FUNKCIONALNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKOARHITEKTURNE ZASNOVE
- urbanistična umestitev in členitev stavbnih volumnov,
- skladnost s predvidenim programom, cilji, nameni, usmeritvami in določili naročnika in uporabnika (kot so opredeljeni v natečajni nalogi),
- programsko – tehnološko – funkcionalna odličnost predlagane rešitve,
- funkcionalnost in oblikovna kakovost arhitekturnih rešitev in odprtega prostora,
- orientacija in kakovost pogledov,
- upoštevanje sodobnih načinov učenja,
- funkcionalnost dostopov in prometnih ureditev.

2. MERILA GOSPODARNOSTI, TRAJNOSTNOSTI IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI
- gospodarna izvedba gradnje,
- gospodarno vzdrževanje in obratovanje objektov in ureditev v celotnem življenjskem ciklu,
- gospodarna izvedba investicije kot celote,
- varnost, odpornost proti vandalizmu,
- skladnost s trajnostnimi načeli oblikovanja javnih prostorov,
- uporaba okolju prijaznih materialov in izdelkov.

3. SKLADNOST ZASNOVE
- s pogoji, usmeritvami in mnenji nosilcev urejanja prostora
- ter smiselno upoštevanje določil OPN, ki je v fazi sprejemanja (upoštevajoč, da bo zmagovalna natečajna rešitev osnova za izdelavo OPPN-ja za območje).«

Iz predstavljenega izhaja, da je naročnik merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov določil v padajočem zaporedju po pomembnosti (smiselno skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3). Najpomembnejše merilo se nanaša na lastnosti predlagane zasnove in je opredeljeno s sedmimi parametri (prvo merilo), sledi merilo gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti, opredeljeno s šestimi parametri (drugo merilo), na tretjem mestu pa je merilo skladnosti zasnove z mnenji nosilcev urejanja prostora in določili OPN. Kot poudarja tudi naročnik, je s tem izražena njegova jasna namera, da se izbere rešitev, ki je najbolj ustrezna z vidika kvalitetne vsebine, ki je nadalje tudi gospodarna in trajnostno učinkovita ter smiselno skladna z vidika nosilcev urejanja prostora in določili OPN.

V izpodbijani odločitvi je ocenjevalna komisija v splošnem delu pojasnila, da je s primerjanjem različnih in vzporejanjem sorodnih rešitev izbrala tiste, ki so bile najbolj prepričljive, celovite in ustvarjalne; da je največjo pozornost namenila merilom urbanistične in arhitekturne zasnove, hkrati pa je iskala tisto rešitev, ki bi bila trajnostna, sodobna in fleksibilna, pa tudi funkcionalna v uporabi ter prilagojena uporabnikom. Dalje je pojasnila, da nagrajeni trije elaborati najbolje odgovorijo na naročnikove zahteve, da pa se iz prvonagrajenega elaborata udeleženca razbere razumevanje mesta, lokalnega konteksta in odgovarjanje nanj s kvalitetno urbanistično arhitekturno zasnovo.

V delu odločitve, ki se nanaša na prvonagrajeni elaborat, je ocenjevalna komisija zapisala, da mu je prisodila prvo mesto zato, ker »ga oblikuje tako urbanistična kot tudi arhitekturna zasnova objektov, predvsem pa njihova umestitev v prostor in razporeditev programa, v katerem se najbolje približa zahtevam projektne naloge in potrebam pedagoškega procesa bodočih uporabnikov objekta«, v nadaljevanju obrazložitve pa je predstavila predlagane rešitve elaborata glede
- urbanistične zasnove in umestitve v prostor,
- programske in oblikovne členitve območja urejanja,
- arhitekturne kompozicije šolskega kompleksa oz. objektov,
- zasnove vrtca, zdravstvene enote, skupne športne dvorane srednjih šol,
- spoštovanja principov funkcionalnega in gospodarnega oblikovanja objektov ter upoštevanja načel trajnostne gradnje.
Nazadnje je ocenjevalna komisija elaboratu podala tudi usmeritve in priporočila, ki jih je potrebno upoštevati za nadalje projektiranje.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da je naročnik prvonagrajeni elaborat ocenjeval glede na merilo približevanja zahtevam projektne naloge, ki v razpisni dokumentaciji kot tako sploh ni bilo določeno. Čeprav drži, da naročnik v izpodbijani odločitvi v zvezi s prvonagrajenim elaboratom res izpostavlja, da se predlagana zasnova objektov, predvsem pa njihova umestitev v prostor in razporeditev programa, najbolje približa zahtevam projektne naloge in potrebam pedagoškega procesa bodočih uporabnikov objekta, pa po presoji Državne revizijske komisije teh navedb ni mogoče razumeti kot ocenjevanje prvonagrajenega elaborata po »novem« merilu, tj. po merilu, ki v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, pač pa kot strnjen povzetek kasneje zapisanih ugotovitev ocenjevalne komisije glede predlaganih rešitev, ki iz tega elaborata izhajajo.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni navedel primerjalnih prednosti prvonagrajenega elaborata glede na njegov elaborat oz. glede na elaborate ostalih udeležencev, torej, da elaboratov ni medsebojno primerjal in vrednotil glede na podana merila.

Kot predhodno že ugotovljeno, je naročnik v izpodbijani odločitvi opisal oz. predstavil posamezne rešitve, ki izhajajo iz prvonagrajenega elaborata. Tako je naročnik npr. glede urbanistične zasnove in umestitve v prostor navedel, da odgovarjata na lokalni kontekst in da elaborat sledi prostorski gradaciji; glede programske in oblikovne členitve območja urejanja je navedel, da je razgibana in pojasnil, kako je zasnovana; glede arhitekturne kompozicije šolskega kompleksa oz. objektov je navedel, kako je zasnovana, kakšna je programska razporeditev objektov in na kakšen način so predvideni dostopi in vstopi v posamezne dele šolskega kompleksa; glede zasnove vrtca, zdravstvene enote, skupne športne dvorane srednjih šol je navedel kako so zasnovani; nazadnje je glede spoštovanja principov funkcionalnega in gospodarnega oblikovanja objektov ter upoštevanja načel trajnostne gradnje opisal še rešitve glede fasade šolskega kompleksa ter energetske rešitve.

Državna revizijska komisija je že v številnih odločitvah zapisala, da so merila element za vrednotenje ponudb ter vnaprej podani razlikovalni znaki med ponudbami, katerih izbira odraža tudi naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin. Medsebojno primerjavo ponudb, na podlagi katere se prejete ponudbe glede na ugotovljeno (ekonomsko) korist razvrstijo od najbolj do najmanj ugodne, predpostavlja tudi (zgoraj že predstavljena) določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki zapoveduje, da mora odločitev o oddaji javnega naročila (med drugim) vsebovati značilnosti ter prednosti izbrane ponudbe. V konkretnem primeru, ko naročnik ocenjuje prispele elaborate po opisnih, po pomembnosti padajoče razvrščenih merilih, za predstavitev prednosti prvonagrajenega elaborata oz. obrazloženost odločitve v tem delu ne zadošča, da naročnik elaborate izbira »s primerjanjem različnih in vzporejanjem sorodnih rešitev« in v tej luči predstavi le svoje ugotovitve glede predlaganih rešitev, ki izhajajo iz posameznih elaboratov, pač pa mora svoje ugotovitve glede rešitev iz posameznih elaboratov tudi ustrezno vrednotiti in jih medsebojno primerjati oz. predstaviti, v čem je prednost posamezne rešitve pred ostalimi.

Pri prvem merilu, ki se nanaša na različne lastnosti predlagane zasnove in pri katerem naročnik išče »rešitev, ki je najbolj ustrezna z vidika kvalitete vsebine«, gre za kriterij kvalitativne narave. Kljub temu, da ta kriterij od naročnika terja še posebej natančno utemeljitev razlogov za vrednotenje ponudb, le-ta iz naročnikovih opisov rešitev, ki izhajajo iz prvonagrajenega elaborata, npr. glede navezovanja notranjih površin z zunanjimi, predvidenih povezav med posameznimi programi, umestitvijo prostorov posameznih programov v objektu, možnostjo naravne osvetlitve, ne izhaja. Naročnik je posamezne rešitve iz prvonagrajenega elaborata sicer vsebinsko navezal na nekatere parametre, opredeljene v okviru prvega merila, vendar pa rešitev dalje ni primerjal in vrednotil glede na rešitve, ki izhajajo iz elaborata vlagatelja oz. glede na rešitve, ki izhajajo iz elaboratov drugih udeležencev. Naročnik ni pojasnil, v čem je prednost (rešitev, ki izhajajo iz) prvonagrajenega elaborata po prvem merilu pred ostalimi niti na opisen niti na kak drug (morebiti še možen) način.

Da naročnik v izpodbijani odločitvi vrednotenja rešitev ni izvedel, izhaja tudi iz primerjave rešitev nagrajenih elaboratov, ki jih naročnik tabelarno predstavi v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik namreč v njej predstavlja (iste) ugotovitve ocenjevalne komisije iz zaključnega poročila glede rešitev iz posameznih elaboratov, za katere je Državna revizijska komisija že ugotovila, da medsebojnega vrednotenja posameznih rešitev po merilih ne vsebujejo.

Podobno kot glede vrednotenja prvonagrajenega elaborata po prvem merilu, gre ugotoviti tudi glede vrednotenja tega elaborata po drugem merilu, ki se nanaša na gospodarnost, trajnost in energetsko učinkovitosti. S tem v zvezi je naročnik v izpodbijani odločitvi zapisal, da prvonagrajeni elaborat navedena načela spoštuje in upošteva, v nadaljevanju pa je izpostavil posamezne rešitve prvonagrajenega elaborata (npr. način zaščite fasadnih oblog, mešan sistem konstrukcije, predvideno kombinirano prezračevanje ter možnost namestitve fotovoltaične elektrarne). Za le-te je do določene mere sicer mogoče ugotoviti povezanost s parametri drugega merila, vendar pa je tudi pri ocenjevanju po tem merilu v nadaljevanju obrazložitve potrebno ugotoviti, da umanjka vsakršno vsebinsko vrednotenje rešitev, njihova primerjava z rešitvami iz drugih elaboratov oz. navedba prednosti rešitev iz prvonagrajenega elaborata.

Da bi naročnik izvedel vrednotenje prvonagrajenega elaborata po tretjem merilu, ki se nanaša na skladnost zasnove z mnenji nosilcev urejanja prostora in določili OPN, pa po ugotovitvah Državne revizijske komisije iz izpodbijane odločitve sploh ne izhaja.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da naročnik v zvezi z ocenjevanjem prvonagrajenega elaborata po prvem merilu in po drugem merilu v izpodbijani odločitvi ni pojasnil, katere so tiste okoliščine oz. rešitve, ki za prvonagrajeni elaborat pomenijo prednost pred rešitvami iz ostalih elaboratov. Ugotavlja tudi, da naročnik ocenjevanja prvonagrajenega elaborata po tretjem merilu (očitno) sploh ni izvedel. Izpodbijana odločitev, v kateri naročnik ni predstavil značilnosti ter prednosti prvonagrajenega elaborata v primerjavi s preostalimi natečajnimi elaborati po merilih, zato ne more šteti za obrazloženo, kot zahteva ZJN-3.

Da izpodbijana odločitev (ustreznega) vrednotenja prvonagrajenega elaborata ne vsebuje, izhaja tudi iz navedb prvonagrajenega udeleženca in udeleženca Arhisol d.o.o., Maribor, podanih v vlogi z dne 16. 6. 2023. Prvonagrajeni udeleženec namreč v odgovor na navedbe vlagatelja navaja »razloge oz. primerjavo, zaradi katerih razume, da je natečajna komisija našemu elaboratu podelila prvo nagrado«, in torej sam podaja svoje mnenje, v katerih rešitvah je bil njegov elaborat kvalitetnejši in je zahteve projektne naloge bolj ustrezno upošteval v primerjavi z elaboratom vlagatelja in meni, da je navedeno »verjetno tudi vplivalo na odločitev ocenjevalne komisije«; udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor pa celo izrecno pritrjuje vlagateljevim navedbam o umanjkanju vsebinske obrazložitve izbire in se strinja, da bi bila zastavljena merila pri ocenjevanju lahko ustrezneje upoštevna in v odločitvi tudi bolj jasno obrazložena.

V zaključku obravnave tega očitka Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na ocenjevanje prvonagrajenega elaborata po merilih, določenih v točki 7. Merila za ocenjevanje v dokumentu Natečajni pogoji, ni obrazložil na način, ki bi bil skladen s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, načelom transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 in načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3. Vsled ugotovljenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izidu« z dne 19. 5. 2023.

Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb o vsebinski neskladnosti zaključnega poročila z določbami Pravilnika ni obravnavala, saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh navedb ne bi spremenila ugotovitve Državne revizijske komisije o tem, da naročnik izpodbijane odločitve ni obrazložil skladno z določbami ZJN-3.

- glede neskladnosti prvonagrajenega elaborata z zahtevami naročnika

Vlagatelj zatrjuje, da prvonagrajeni elaborat v določenih bistvenih delih ni skladen z zahtevami naročnika in da odstopanja niso pojasnjena in utemeljena. S tem v zvezi izpostavlja presežen finančni okvir investicije, vprašanje kakovosti prostorske zasnove v povezavi z izborom stavbne tipologije, vprašanje trajnostne gradnje in problematiko predlagane rušitve historične stavbe. Rešitve, ki izhajajo iz prvonagrajenega elaborata, mestoma primerja z rešitvami svojega elaborata.

Udeleženec Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana v vlogi z dne 16. 6. 2023 odgovarja na očitke vlagatelja o neskladnosti njegovega elaborata z zahtevami naročnika in pojasnjuje, zakaj niso utemeljeni.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo odgovarja, da je glede na namen natečajnega postopka vlagateljev očitek o kršitvi načela gospodarnosti vsaj preuranjen, pa tudi sicer neutemeljen. Do vlagateljevih očitkov o neskladnosti prvonagrajenega elaborata z njegovimi zahtevami se obširno opredeljuje in jih zavrača kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija v dani zadevi ugotovila utemeljenost vlagateljevih navedb o tem, da naročnik izpodbijane odločitve ni obrazložil skladno z določbami ZJN-3 in je posledično zahtevku za revizijo ugodila že na tej podlagi, v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb, usmerjenih v zatrjevanje neskladnosti prvonagrajenega elaborata z zahtevami naročnika in s tem povezanih zatrjevanih kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Ker so izpostavljene navedbe usmerjene v utemeljevanje iste kršitve (tj. nezakonitost naročnikove odločitve), njihova vsebinska presoja v ničemer ne bi vplivala na presojo že ugotovljene kršitve, na položaj vlagatelja v predmetnem postopku in na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju tega postopka sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri tem naj upošteva zlasti dejstvo, da je v točki 7. Merila za ocenjevanje v dokumentu Natečajni pogoji po padajoči pomembnosti določil tri merila s številnimi parametri oz. podmerili in da mora posledično obrazložitev odločitve o rezultatih natečaja vsebovati ne samo ugotovitve rešitev posameznih elaboratov, temveč tudi (ob upoštevanju posameznih podmeril oz. parametrov) njihovo medsebojno primerjavo, ki bo pojasnila prednosti izbranega elaborata v primerjavi z ostalimi. Če se naročnik pri tem namerava sklicevati na poročila komisij oz. pridobljena mnenja izvedencev, naj tudi ta predloži oz. ustrezno vključi v obrazložitev odločitve o rezultatih natečaja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo v konkretnem primeru utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek najprej priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek, plačano v višini 1.000,00 EUR.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitve v zadevah št. 018-056/2015, 018-069/2018, 018-054/2020, 018-084/2020, 018-034/2023) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Ob upoštevanju dejstva, da bi bilo v konkretnem postopku pravnega varstva, v kolikor bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vlagatelju – upoštevaje vrednost spornega predmeta, tarifno št. 44/1 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, s sprem.) in vrednost točke v višini 0,60 EUR – treba priznati stroške za sestavo zahtevka za revizijo v znesku 660,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju, v skladu z omenjeno prakso, kot potrebne stroške priznala tudi stroške dela v višini petine navedenega zneska, to je znesek 132,00 EUR, razliko do priglašenega zneska v višini 1.368,00 EUR pa je zavrnila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega DDV, saj za njegovo priznanje ne zadošča le, da je vlagatelj davčni zavezanec, pač pa je potrebno tudi, da je za opravljeno storitev DDV obračunan. Vlagatelj s pripravo lastnega zahtevka za revizijo ni opravil obdavčljive storitve, saj je zahtevek za revizijo pripravil zase in ne proti plačilu samemu sebi. Da bi bilo za opravljeno delo (priprava lastnega zahtevka za revizijo) obračunan in plačan DDV, vlagatelj tudi ni izkazal.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.132,00 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor v vlogi z dne 16. 6. 2023 uveljavlja povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo po povrnitvi stroškov zavrnila, saj je po preučitvi navedene vloge ugotovila, da prispevek udeleženca k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v vlogi pa niso pripomogle niti k hitrejši niti k enostavnejši rešitve zadeve. Njegovi stroški zato niso bili potrebni in mu jih vlagatelj ni dolžan povrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj,
- udeleženec Atelje Hočevar d.o.o., Ljubljana,
- udeleženec Arhisol d.o.o., Maribor,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran