018-058/2023 Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Številka: 018-058/2023-8Datum sprejema: 15. 6. 2023
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve sečnje in spravila lesa v gozdovih«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GOZDARSTVO GRČA gozdna proizvodnja, razrez lesa in trgovina, d.o.o., Novomeška cesta 7, Kočevje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Šušmelj in Jagodič, o. p., d. o. o., Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Rožna ulica 39, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), 15. 6. 2023
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je izvedel odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma v dveh sklopih (objava obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil 26. 8. 2022, pod št. objave JN005928/2022-B01, in 29. 8. 2022 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2022/S 165-469239). Okvirni sporazum za sklop 1 je sklenil z več ponudniki, med drugim tudi z vlagateljem (objava na Portalu javnih naročil 11. 4. 2023, pod št. objave JN005928/2022-Pog01).
Strankam okvirnega sporazuma (ponudnikom) je naročnik 21. 3. 2023 poslal »Povabilo k oddaji ponudbe za II. fazo izvedbe javnega naročila Storitve sečnje in spravila lesa Območna enota KOČEVJE, v skladu z okvirnim sporazumom št. ODSEC 2023-SKLOP 1)«, št. povabila »ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011«.
Naročnik je 4. 4. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005928/2022-ODL71) objavil »ODLOČITEV O IZIDU JAVNEGA NAROČILA ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011«, v kateri je navedel, da se javno naročilo ne odda; v obrazložitvi odločitve je pojasnil, da je vse pravočasno prispele ponudbe ocenil kot nedopustne, saj si je v 8. členu okvirnega sporazuma pridržal pravico, da posameznega javnega naročila ne odda. Dodal je še, da je glede na strukturo odkazila po debelinskih stopnjah ter način in razdaljo spravila cena glede na republiški normativ previsoka.
Naročnik je 12. 4. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005928/2022-ODL214) objavil »POPRAVEK ODLOČITVE O IZIDU JAVNEGA NAROČILA ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011«, s katerim je, kot je razvidno iz njegove obrazložitve, v celoti nadomestil »Odločitev ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011« z dne 4. 4. 2023. Naročnik tudi s to (drugo) odločitvijo naročila ni oddal, pri čemer je podal enako obrazložitev kot v prejšnji odločitvi, navedel pa je drugačen pravni pouk kot v prvotni odločitvi.
Naročnik je 18. 4. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005928/2022-ODL246) objavil »POPRAVEK ODLOČITVE O IZIDU JAVNEGA NAROČILA ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011«, s katerim je, kot je razvidno iz njegove obrazložitve, v celoti nadomestil »Popravek odločitve ODSEC 2023 - Sklop 1-KO_PL0011« z dne 12. 4. 2023. Naročnik je v obrazložitvi te (tretje) odločitve navedel, da je vse pravočasno prispele ponudbe za predmetno naročilo ocenil kot nedopustne, ker te presegajo zagotovljena sredstva naročnika za to naročilo, navedena v dokumentaciji za izvedbo postopka naročila, št. 1.6.3-051-138/2022. Pojasnjuje še, da glede na dejstvo, da tega naročila ni oddal, zaradi česar je tudi že v teku izvedba novega postopka oddaje naročila, ni pa še sprejeta odločitev naročnika v zvezi z navedenim novim postopkom oddaje naročila, na podlagi četrtega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN 3) v skladu z varovanjem javnega interesa in svojih poslovnih interesov, v povezavi z načelom gospodarnosti, z namenom pridobitve ponudb, ki predstavljajo odraz realnih tržnih cen in razmer, ter katerih vrednost ne bi bila odraz vnaprej predstavljenega obsega zagotovljenih sredstev, ne more razkriti informacije o obsegu zagotovljenih sredstev za to naročilo.
Vlagatelj je 26. 4. 2023 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se razveljavi vse tri navedene odločitve naročnika o neoddaji naročila, ter da mu naročnik povrne priglašene stroške pravnega varstva.
Vlagatelj uvodoma opozarja, da je naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila spreminjal razloge za odločitev, pri čemer pa tudi zadnja odločitev ni pravilna in ni zakonita. Navaja, da mu je znana odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-226/2018, kjer je bilo odločeno glede odločitve istega naročnika, obrazložitev odločitve pa je bila praktično enaka izpodbijani, vendar meni, da gre v primeru izpodbijane odločitve za floskule, ki so namenjene zadostitvi obrazložitve, ki bi zdržala presojo pred Državno revizijsko komisijo, ne pa za obrazložitev, ki bi ustrezala dejanskemu stanju v sporni zadevi. Naročniku očita, da ni navedel informacije o tem, kakšna so dejansko zagotovljena sredstva naročnika, kje ima zagotovljena sredstva ali za koliko ponudba presega zagotovljena sredstva, kar bi mu omogočilo preverbo utemeljenosti obrazložitve. Meni, da v konkretnem primeru ne gre za takšne informacije, ki jih naročnik ne bi bil dolžan razkriti, niti naročnik ne utemelji v zadostni meri, predvsem pa vlagatelj dvomi v resničnost naročnikovih navedb glede zagotovljenih sredstev glede na siceršnje okoliščine v zvezi s predmetnim naročilom. Vlagatelj razloge za neobjavo nekaterih informacij o oddaji naročila označuje za pavšalne in za floskule, pri čemer meni, da objava podatka o obsegu zagotovljenih sredstev sama po sebi vsaj v konkretnem primeru ne more vplivati na naročnikov »namen pridobitve ponudb, ki predstavljajo odraz realnih tržnih cen in razmer ter katerih vrednost ne bi bila odraz vnaprej predstavljenega obsega zagotovljenih sredstev«; naročnik naj bi namreč v okviru istega okvirnega sporazuma oddal že preko 200 posameznih naročil in so mu realne tržne cene v celoti poznane. Ne gre torej za neke posebne, izredne storitve, ampak za storitve, ki imajo tržno ceno izoblikovano na trgu in jo naročnik, ki se storitev poseka in spravila dnevno poslužuje, dobro pozna. Vlagatelj še poudarja, da je bil na dan 18. 4. 2023 nov postopek oddaje naročila v fazi odločanja, saj je naročnik prejete ponudbe odprl že 12. 4. 2023 – ponudbe so bile torej že zdavnaj oddane. Dodaja, da je naročnik 18. 4. 2023 sprejel popravek odločitve s sporno vsebino zgolj zato, ker je želel, da bo odločitev o neoddaji obrazložena na način, da bi njena presoja vzdržala revizijo; prvi dve odločitvi naj bi bili namreč brez ustrezne obrazložitve, odločitev o neoddaji pa je nakazovala možnost, da se zgolj pridobiva ponudbe z namenom, da bodo ponudniki razkrili svoje ponudbene cene (tudi konkurentom, ne le naročniku), te pa bodo osnova zainteresiranemu ponudniku za ponovljeni postopek – navedeno naj bi potrjevalo dejstvo, da je ponudnik, ki je v prvotnem postopku dal najvišjo ponudbi (dvakratnik večine ponudb), dal v ponovljenem postopku najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj tudi dvomi, da ima naročnik oblikovana zagotovljena sredstva za posamična naročila, ampak verjetneje za celotno javno naročilo. Državni revizijski komisiji predlaga (če ne bi sledila prejšnjim navedbam), naj vpogleda v dokumentacijo predmetnega javnega naročila in preveri, ali je naročnikova ugotovitev o preseganju zagotovljenih sredstev točna; v ta namen naj ugotovi, ali obstaja dokument (z revizijsko sledjo), ki vsebuje podatek o zagotovljenih sredstvih, ter ga primerja z vlagateljevo ponudbo.
Naročnik je 11. 5. 2023 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma poudarja, da sta odločitvi z dne 4. 4. 2023 in 12. 4. 2023 brezpredmetni, saj je svojo odločitev spremenil skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN 3. Pojasnjuje, da s popravkom z dne 12. 4. 2023 ni spreminjal odločitve v delu, kjer je navedena obrazložitev o neoddaji naročila, ampak je samo v večji meri pojasnil ter konkretiziral razlog za neoddajo naročila, kar zahteva tudi veljavna zakonodaja na tem področju. Meni, da je jasno in nedvoumno obrazložil oziroma pojasnil razloge za neoddajo naročila: iz obrazložitve odločitve med drugim tudi izhaja, katera ponujena cena vlagatelja presega sredstva naročnika, saj ponudniki v sistemu Gozdar podajo eno ceno – ceno v EUR brez DDV/m3 odpeljanega lesa. Prav tako naj bi vlagatelj poznal ponujene cene za predmetne storitve po posameznih območjih po Sloveniji v tem okvirnem sporazumu, kar potrjuje tudi dejstvo, da se je po podatkih naročnika prijavil na vsaj 25 posamičnih naročil. Naročnik v nadaljevanju zavrača očitke, da za naročilo ni izkazal razloga za uporabo četrtega odstavka 90. člena, ker je po ponovljenem postopku, ki je še v teku (odločitev naročnika še ni izdana – ni objavljena na Portalu javnih naročil), bilo že izvršeno odpiranje ponudb ter s tem razkrite ponudbene cene ponudnikom, ki so oddali ponudbo za predmetno naročilo; pojasnjuje, da samo odpiranje ponudb po ZJN-3 še ne pomeni oddaje naročila. V zvezi z očitki vlagatelja, da so z izpodbijanim posamičnim naročilom primerljiva posamična naročila št. ODSEC 2023 – SKLOP 1_KO_PL0010 ter št. ODSEC 2023-SKLOP 1_NM_PL0005, odgovarja, da je vsako posamično naročilo vsebinsko različno, in sicer med drugim glede na obseg dela – okvirne količine, zahtevane kapacitete in normative, tržne cene in izkušnje naročnika (pričakovane cene) na posameznem gozdnogospodarskem območju ter glede na ostale dejavnike, ki tudi vplivajo na sredstva naročnika za posamezno naročilo (na primer: ugodne ter neugodne razmere). Posledično naj bi to lahko pomenilo, da je na posameznih gozdnogospodarskih območjih tudi iz razloga različnih tržnih in pričakovanih cen ocenjena vrednost storitev višja, na drugih območjih pa nižja. Naročnik opozarja, da vlagatelj za trditve, zapisane v zahtevku glede navedenega, tudi ni predložil dokazov. Ker je drugo, ponovljeno naročilo še v teku, naročnik v tej fazi ne more razkrivati podatkov, ki se vežejo na to naročilo, prav tako ponovljeno naročilo ni del zahtevka.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 15. 5. 2023. Pojasnjuje, zakaj ne drži naročnikova navedba, da je v izpodbijani odločitvi z dne 18. 4. 2023 samo v večji meri pojasnil ter konkretiziral razlog za neoddajo naročila. Pritrjuje naročniku v tem, da pozna cene za predmetne storitve, tako kot vsi ostali podpisniki okvirnega sporazuma, v posledici česar meni, da ni nobenega razloga za skrivanje višine zagotovljenih sredstev, saj to očitno ne more biti razlog, da bi se pridobile ponudbe, ki odražajo realne tržne cene ¬– tržna cena ni cena, ki si jo je zamislil naročnik. Poudarja, da je ponovljeni postopek v fazi, kjer je že bilo izvedeno odpiranje ponudb, ni pa še bila izdana odločitev; v kolikor bi bile ponudbe nedopustne, bi naročnik odločil o neoddaji že sprejel, tako pa je očitno za naročnika vsaj ena ponudba sprejemljiva in čaka z odločitvijo. To naj bi pomenilo, da je postopek v fazi, ko nerazkritje zagotovljenih sredstev očitno ne more biti utemeljeno.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 16. 5. 2023 in 30. 5. 2023 odstopil zahtevek za revizijo, dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ter dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 17. 5. 2023 posredoval še vlogo, s katero je odgovoril na navedbe vlagatelja v vlogi z dne 15. 5. 2023 – naročnik vztraja pri predhodnih navedbah.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo nadomestil svojo predhodno odločitev »POPRAVEK ODLOČITVE O IZIDU JAVNEGA NAROČILA ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011« z dne 12. 4. 2023, s to pa prvotno »ODLOČITEV O IZIDU JAVNEGA NAROČILA ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011« z dne 4. 4. 2023. Glede na navedeno je naročnik izpodbijano odločitev sprejel v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 (ki se skladno z dvanajstim odstavkom 90. člena ZJN-3 smiselno uporablja tudi za posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma), oziroma je bila nova odločitev sprejeta pred pravnomočnostjo predhodnih odločitev. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija tudi ravnanja naročnika, ki jih je naročnik storil in predstavil vlagatelju v predhodnih odločitvah, ter predlaga tudi njuno razveljavitev. Ker je naročnik predhodni odločitvi še pred prejemom zahtevka za revizijo razveljavil, vlagatelj za obravnavo navedb v zvezi z nezakonitostjo teh odločitev ne izkazuje več pravnega interesa. Takšen zaključek Državne revizijske komisije izhaja ob smiselni uporabi določb 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopku glede tistih vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN). Navedeni določbi ZPP se nanašata na situacijo, ko tožba (pritožba) ni dovoljena in jo je potrebno zavreči, ker tožnik (pritožnik) nima pravne koristi za tožbo, oziroma pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki namreč zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Ker je v obravnavanem primeru torej naročnik sam saniral očitane kršitve, med strankama ni več spora glede (domnevno) nezakonitega ravnanja naročnika pri sprejemu prejšnjih odločitev. Poleg tega pa je treba poudariti tudi, da se v tem konkretnem primeru ni mogoče opredeljevati do zatrjevane kršitve, ki je bila že odpravljena. Upoštevaje navedeno zato tudi niso relevantni očitki vlagatelja o spreminjanju razlogov za odločitev o zavrnitvi ponudb.
Med vlagateljem in naročnikom sta torej sporni vprašanji, ali je naročnik (ustrezno oziroma zadostno) obrazložil odločitev o neoddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, oziroma ali je upravičeno zavrnil vse prejete ponudbe iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. V zvezi z očitkom neobrazloženosti izpodbijane odločitve vlagatelj kot problematično izpostavljata zlasti to, da naročnik (v izpodbijani odločitvi) ni razkril višine zagotovljenih sredstev.
Iz 8. člena okvirnega sporazuma (»OKVIRNI SPORAZUM ŠT. ODSEC 2023 – Sklop 1«), ki se nanaša na oddajo posamičnih naročil, merila za izbiro izvajalca, sklenitev pogodbe in spremembe pogodbe, med drugim izhaja, da si naročnik »[…] pridržuje pravico, da posameznega javnega naročila ne odda«. V povabilu o oddaji ponudbe (št. povabila »ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0011«) je naročnik pod 5. točko med drugim navedel: »Naročnik si pridržuje možnost, da javnega naročila ne odda (previsoka cena in drugi razlogi)«.
ZJN-3 omogoča naročniku, ki nima zagotovljenih sredstev, da ne odda javnega naročila, in ga ne sili v izbor ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-3 naročniku v drugi povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 nalaga, da odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Naročnik mora tako v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 obrazložiti tudi odločitev, da ne odda javnega naročila, pri čemer mora upoštevati, da mora obrazložitev skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 vsebovati med drugim razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Obrazložitev odločitve v postopku javnega naročanja ni sama sebi namen, saj ponudnikom zagotavlja informacije o poteku postopka javnega naročanja, o katerih jih mora naročnik seznaniti (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), s čimer naročnik zagotavlja transparentnost postopka javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Ponudniki se lahko tako na podlagi teh informacij odločijo, ali bodo zoper odločitev v postopku oddaje naročila uveljavljali pravno varstvo (25. člen ZPVPJN) in jo izpodbijali.
Zakon sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa takšne kriterije (sprva ob upoštevanju določbe prvega odstavka 79. člena prej veljavnega Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki je bila smiselno podobna določbi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3) skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. sklepe št. 018-234/2015-6, 018-096/2016-4, 018-163/2016-4, 018-135/2017-7 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.
Določbe ZJN-3 sicer ne nalagajo naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na Portalu javnih naročil (in v Uradnem listu Evropske unije) objaviti višino zagotovljenih sredstev. Čeprav ZJN-3 objave podatka o zagotovljenih sredstvih ne nalaga, pa vendarle ne gre prezreti, da je naročnik tisti, ki mora zaradi uresničitve načela transparentnosti zagotoviti, da je ponudnik izbran (ali je, nasprotno, njegova ponudba zavrnjena) na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ga zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno obrazloži ter s tem omogoči preizkus njene razumnosti in pravilnosti. Kakšna, kako široka ter natančna naj bo v tem primeru obrazložitev, je prepuščeno presoji naročnika. Slednji pa mora tudi pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih odločilnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.
Naročnik v obravnavanem primeru (niti) v izpodbijani odločitvi ni razkril višine zagotovljenih sredstev, pri čemer se sklicuje na četrti odstavek 90. člena ZJN-3, skladno s katerim se naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Kot izhaja iz obrazložitve, se naročnik želi izogniti položaju, v katerem bi ponudniki prilagajali ponudbene cene višini zagotovljenih sredstev. Naročnik je na ta način konkretiziral razlog, zaradi katerega je štel, da bi bilo razkritje višine zagotovljenih sredstev v danem trenutku v nasprotju z javnim interesom, ki se kaže v načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), oz. da bi škodilo njegovemu poslovnemu interesu. Navedenemu razlogu tudi po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče nasprotovati, ni pa mogoče niti pritrditi vlagatelju v tem, da se naročnik neutemeljeno sklicuje na predstavljeno določbo ZJN-3 pri tem, ko ne želi razkriti višine zagotovljenih sredstev; vlagatelj neutemeljenost naročnikovega sklicevanja na določbo četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 utemeljuje z dejstvom, da so bile v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ponudbe v novem postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ponudbe že odprte (čeprav naročnik naročila še ni oddal), v posledici česar naj razkritje višine zagotovljenih sredstev ne bi moglo vplivati na pridobitev ponudb. Nesporno med strankama je v teku nov postopek oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma za zadevno območje – naročnik je namreč strankam okvirnega sporazuma (ponudnikom) 6. 4. 2023 poslal »Povabilo k oddaji ponudbe za II. fazo izvedbe javnega naročila Storitve sečnje in spravila lesa Območna enota KOČEVJE, v skladu z okvirnim sporazumom št. ODSEC 2023-SKLOP 1«, št. povabila »ODSEC 2023- SKLOP 1-KO_PL0014«, pri čemer je bil kot rok za predložitev ponudb določen 12. 4. 2023. Vendar pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da izid (kasnejšega) postopka oddaje posameznega naročila še ni gotov, saj zgolj potek roka za predložitev ponudb oziroma odpiranje prejetih ponudb še ne pomeni tudi oddaje posameznega naročila. Ni mogoče kot utemeljene sprejeti pavšalne vlagateljeve ocene o tem, da je naročnik v kasnejšem postopku oddaje posameznega naročila očitno prejel vsaj eno dopustno ponudbo, saj bi sicer že zavrnil vse ponudbe.
Glede na to, da naročnik v odločitvi o (ne)oddaji naročila ni navedel podatka o višini zagotovljenih sredstev (za kar je, kot je bilo že ugotovljeno, imel tudi utemeljen razlog, ki ga dopušča četrti odstavek 90. člena ZJN-3), je v dokumentacijo predmetnega javnega naročila skladno s predlogom vlagatelja vpogledala Državna revizijska komisija in preverila, ali je naročnikova ugotovitev o preseganju zagotovljenih sredstev točna. Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Pregled javnih naročil za planske sečnje – ODSEC 2023«, št. 1.6.3-051-138/2022 z dne 17. 3. 2023, na katerega se v izpodbijani odločitvi sklicuje naročnik: dokument vsebuje tabelo, kjer je za več posameznih naročil (poleg podatkov, kot so »Skupna količina (bruto m3)«, »Končni rok izvedbe«, »Tehnologija sečnje« itd.) navedena tudi »Ocenjena vrednost (EUR/ m3)«; dokument vsebuje tudi navedbo »Ocenjene vrednosti pri posamičnih naročilih so enake zagotovljenim sredstvom za posamična naročila«. Iz dokumenta je tako mogoče razbrati višino zagotovljenih sredstev za predmetno posamezno naročilo (v tabeli pod označbo »SEC KO PL 011«), ta pa je nižja od vseh ponudbenih cen, ki jih je naročnik prejel.
Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma s tem, ko je zavrnil vse ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, kršil določbe ZJN-3 oziroma okvirnega sporazuma. V posledici vsega navedenega je zato Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve.