Na vsebino
EN

018-045/2023 UNIVERZA NA PRIMORSKEM UNIVERSITÀ DEL LITORALE

Številka: 018-045/2023-14
Datum sprejema: 30. 5. 2023

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri izvedbi projektnega natečaja »Javni natečaj za FAKULTETO ZA VEDE O ZDRAVJU«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Arhitekti Počivašek Petranovič d.o.o., Orožnova ulica 1, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA NA PRIMORSKEM UNIVERSITÀ DEL LITORALE, Titov trg 4, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 5. 2023

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek izvedbe projektnega natečaja »Javni natečaj za FAKULTETO ZA VEDE O ZDRAVJU«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5. 12. 2022, pod št. objave JN008154/2022-I01. Naročnik predmetni natečaj izvaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS).

Naročnik je prejel šest elaboratov. Dne 27. 3. 2023 je naročnik na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN008154/2022-ODL01 objavil Obvestilo o izidu in zaključno poročilo, s katerim je bila znižana 1. nagrada podeljena natečajnemu elaboratu (z delovno številko 5) udeleženca InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola (v nadaljevanju: prvonagrajeni udeleženec), 2. nagrada je bila podeljena natečajnemu elaboratu (z delovno številko 1) udeleženca Studio Sadar d.o.o. Zemljemerska ulica 12, Ljubljana in Mervič + Arhitekti d.o.o., Frankopanska ulica 13, Ljubljana, vlagateljevemu natečajnemu elaboratu (z delovno številko 6), pa je bila podeljena zvišana 3. nagrada. Podeljena so bila tudi tri priznanja - eno zvišano priznanje (natečajnemu elaboratu z delovno številko 4) ter dve znižani priznanji (natečajnima elaboratoma z delovnima številkama 2 in 3). Naročnik je navedel, da bo po pravnomočnosti obvestila o izidu izvedel javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), v katerega bo povabil zmagovalce predmetnega natečaja, upoštevajoč vrstni red, kot je določen z zaključnim poročilom natečaja.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 6. 4. 2023 vložil zahtevek za revizijo. Primarno predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi v delu, ki se nanaša prvonagrajenega udeleženca, ter se naročniku naloži, da opravi ponovno glasovanje preostalih zmagovalnih elaboratov na obvezni dodatni seji ocenjevalne komisije oziroma da na ta način odpravo te kršitve zagotovi naročnik sam. Podredno predlaga: 1. da se naročnikova odločitev razveljavi v delu, ki se nanaša na prvonagrajenega udeleženca, pri čemer naj se naročniku, zaradi sprejema aneksa k zaključnem poročilu, naloži izvedbo dodatne seje ocenjevalne komisije oziroma naj izvedbo takšne seje naročnik zagotovi sam, 2. da se naročnikova odločitev razveljavi v delu, ki se nanaša na prvonagrajenega udeleženca ali 3. da se naročnikova odločitev razveljavi. Zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Navaja, da je naročnik z ustanoviteljskim deležem 45,1 % v sodnem registru vpisan kot ustanovitelj prvonagrajenega udeleženca, pri čemer gre za poslovni subjekt v zasebni lasti. Naročnikova rektorica in zakonita zastopnica je dr. Klavdija Kutnar, direktorica prvonagrajenega udeleženca pa je dr. Andreja Kutnar. Navedeni zakoniti zastopnici sta sestri dvojčici. Direktorica prvonagrajenega udeleženca je redna profesorica pri naročniku, rektorica le-te pa je njena sestra dvojčica. Fakulteta za vede o zdravju je članica naročnika, dekan Fakultete za vede o zdravju (njen zakoniti zastopnik) je dr. Nejc Šarabon, ki je zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu. Navaja še, da s strani naročnika imenovani član ocenjevalne komisije (dr. B.D.) v zadnjem času tesno sodeluje s prvonagrajenim udeležencem, pri čemer je navedeni član ocenjevalne komisije družbenik podjetja CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. (s 70 % lastniškim deležem) in je tudi direktor te družbe. CBD d.o.o. je član Živega laboratorija prvonagrajenega udeleženca, ki ga letno poročilo omenja kot njegovega industrijskega partnerja, s katerim je v letu 2022 na področju gradbeništva neposredno sodeloval. Tekom sodelovanja dr. B.D. v ocenjevalni komisiji je prvonagrajeni udeleženec gostil družbo CBD d.o.o. in njegovega zakonitega zastopnika. Vlagatelj navaja, da je potrebno zakonitost naročnikovih dejanj presojati najprej z vidika 89. člena ZJN-3. Navaja, da je naročnik svoje ravnanje v zvezi s pregledom in ocenjevanjem natečajnih elaboratov v Natečajnih pogojih uredil na več mestih. V 3. točki Natečajnih pogojev (Opredelitev pojmov) je pojasnjeno, kaj predstavlja dopustno natečajno ponudbeno dokumentacijo. Vlagatelj citira točki 4.14 in 4.17 Natečajnih pogojev ter prvi odstavek 91. člena ZJN-3. Zatrjuje, da so navedeni prepovedani položaji v takšnem obsegu v praksi redko videni. Po zakonski domnevi iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3, štejejo za prepovedane položaje sami po sebi, brez dodatnega dokazovanja obstoja dvoma o objektivnosti in nepristranskosti pri opravljanju nalog v zvezi z javnim naročilom ali dokazovanjem načina vpliva takšnih povezav na zasebni, finančni ali ekonomski interes za objektivno in nepristransko opravljanje teh nalog. V primeru kvalificiranih neposrednih ali posrednih povezav iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3, ki so v obravnavani zadevi dejstvo, se namreč neobjektivnost in pristranskost po zakonu predpostavljata. Kapitalska povezava med naročnikom in prvonagrajenim udeležencem, krvno sorodstvo med direktorico prvonagrajenega udeleženca in naročnikovo zakonito zastopnico, delovno razmerje dekana Fakultete za vede o zdravju pri prvonagrajenem udeležencu, položaj redne profesorice in direktorice prvonagrajenega udeleženca pri naročniku in tesno zasebno - poslovno sodelovanje člana ocenjevalne komisije dr. B. D. s prvonagrajenim udeležencem, predstavljajo izpolnitev več prepovedanih položajev iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3. V primeru člana ocenjevalne komisije dr. B.D. pa gre v nasprotju s 103. členom ZJN-3, še za povezanost člana ocenjevalne komisije s prvonagrajenim udeležencem. Nasprotja interesov iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 ni več mogoče odpraviti. To bi se lahko storilo le, če bi prvonagrajeni udeleženec naročnika seznanil z nameravanim sodelovanjem, s takšnim razkritjem pa že pojmovno ne bi mogel ostati anonimen. Vlagatelj še navaja, da pravne osebe svojo voljo v pravnem prometu izražajo preko zakonitih zastopnikov - prvonagrajeni udeleženec preko dr. Andreje Kutnar, naročnik preko dr. Klavdije Kutnar, uporabnik predmeta natečaja pa preko dr. Nejca Šarabona. V tem svojstvu sta naročnik in uporabnik predmeta javnega natečaja (Fakulteta za vede o zdravju) morala sodelovati pri pripravi razpisne dokumentacije in sta morala odločati v postopku predmetnega natečaja vsaj na kateri izmed njegovih stopenj, ne glede na to, da v razpisni dokumentaciji odgovorna oseba javnega natečaja ni bila razkrita. Da to drži, dokazuje vsebina natečajne naloge, v kateri je uvodni nagovor investitorja, pod katerim je ob sliki naročnikove rektorice tudi njen podpis. Da navedeno drži, pa izhaja tudi iz priloženega članka »Študentje in Medicor naj bi zapustili stavbo izolske bolnišnice«, v katerem je dekan Fakultete za vede o zdravju, sicer zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu, pojasnjeval, da bo imela nova stavba za fakulteto 7.800 m² tlorisne površine, in bo zanjo, če bo natečaj sklenjen do marca 2023, v septembru 2023 že pridobil gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi bila končana v štirih letih. Ob navedenem pa je v zvezi s položajem zakonite zastopnice naročnika in zakonitim zastopnikom uporabnika predmeta podan tudi dejanski stan iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3. Dvom v objektivnost in nepristranskost pri ravnanju naročnika je izkazan, naročnik pa natečajnega elaborata prvonagrajenega udeleženca ni ocenil kot nedopustnega. Dejanski stan iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3I je izkazan tudi z načinom glasovanja članov žirije v korist prvonagrajenega udeleženca. V obravnavanem primeru je prvonagrajeni udeleženec v prepovedanem položaju tudi po 4. alineji točke 4.17.4 Natečajnih pogojev, saj je dekan Fakultete za vede o zdravju (Nejc Šarabon) zaposlen pri njem, pri njem pa sta zaposlena tudi soavtorja natečajnega elaborata (E.P.N. in A.N.) ter sodelujoči R.G. (prim. 5. alinejo točke 4.17.4 Natečajnih pogojev). Ob vsem tem je naročnik še ustanovitelj prvonagrajenega udeleženca. Podan je tudi prepovedan položaj iz prvega dela 6. alineje točke 4.17.4, v katerega je vključena »generalna klavzula«, da na natečaju ne smejo sodelovati tisti, ki bi s svojo udeležbo kršili neodvisnost med natečajniki in gospodarskim subjektom ter ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smislu 103. ZJN-3. S tem je za presojo nasprotja interesov relevantno tudi to, ali med udeleženci oziroma avtorji elaboratov in žirijo obstajajo povezave v smislu 103. člena ZJN-3. Določbo 103. člena ZJN-3 pa je treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju vsebine določbe 91. člena ZJN-3. Vlagatelj opozarja na točko 7.1 Natečajnih pogojev in zatrjuje, da bi moral naročnik elaborat prvonagrajenega udeleženca obravnavati kot nedopustnega. Odločitev naročnika glede dopustnosti elaborata prvonagrajenega udeleženca je zato zaradi konflikta interesov sprejeta v nasprotju s tretjim odstavkom 91. člena ZJN-3, glede sestave žirije v povezavi z udeleženci natečaja pa je v nasprotju s 103. členom ZJN-3, poleg tega je bila s strani članov žirije, imenovanih s strani naročnika, kršena tudi določba 104. člena ZJN-3, saj anonimnost prvonagrajene natečajne rešitve ob opisanih prepovedanih položajih ni bila zagotovljena. Izpodbijana odločitev pa ob navedenem krši tudi 5. in 7. člen ZJN-3. Vlagatelj še navaja, da odločitev žirije ni bila enotna, saj iz vsebine zaključnega poročila izhajajo trenja med dvema članoma, ki sta bila imenovana s strani ZAPS in preostalimi tremi člani, imenovanimi s strani naročnika. Odločitev je bila sprejeta s preglasovanjem tako pri prvonagrajenem udeležencu, kakor tudi pri njegovem elaboratu. Odločitev žirije tako očitno ni temeljila na merilih, ki so določena v 7. točki Natečajnih pogojev. Takšen način odločanja pa je ne le v nasprotju z natečajno dokumentacijo, temveč tudi v nasprotju z a) točko prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ter zlasti tudi v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 104. člena ZJN-3, ki določata, da mora žirija predložene načrte in projekte pregledati anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju in da mora v poročilu evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi njihovih vsebin. Navaja, da so člani žirije, ki so bili imenovani s strani naročnika (matematik, revizorka in gradbenik), po najpomembnejšem merilu (Kakovost urbanistične, programsko - funkcionalne, arhitekturne in krajinsko arhitekturne zasnove) podali ločeno mnenje in kakovost urbanistične, programsko - funkcionalne arhitekturne in krajinsko arhitekturne zasnove presojali skozi lasten strokovni nazor na podlagi »kakovosti posameznih nepovezanih prvin in potencialnih tveganj za izvedbo investicije«, ki ne sodijo pod to merilo ter na podlagi »tistih vidikov arhitekturne zasnove, ki jih arhitekturni natečaj načeloma ne rešuje«, torej evidentno izven meril, ki so bila določena. Iz ločenega mnenja članov žirije, imenovanih s strani ZAPS, je razbrati, da zmagovalna rešitev najpomembnejšemu merilu v več točkah ni zadostila, in sicer glede skladnosti s predvidenim programom, cilji, nameni, usmeritvami ter določili naročnika in uporabnika, glede prometne ureditve ter glede kakovosti umestitve v širši krajinski prostor, poleg tega je rešitev parkiranja umeščena izven gradbene parcele (na območje parcele št. 137). Iz zapisnika je razvidno, da je bila natečajnemu elaboratu prvonagrajenega udeleženca nagrada podeljena zato, ker gre za »ekonomsko ugodno rešitev v fazi natečaja« ter zato, ker »zadosti trajnostnemu vidiku gradnje«. A ta dva kriterija sodita pod 2. merilo za ocenjevanje. Vse navedeno pa dodatno dokazuje, da so prav prepovedani položaji naročniku omogočili izbiro prvonagrajene natečajne rešitve. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje ugotovitve, ki se nanašajo na točkovanje njegovega elaborata. Navaja, da so člani komisije, ki so bili imenovani s strani naročnika, glede 1. merila podali izmišljene, neresnične in strokovno napačne zaključke. Pojasnjuje in dokazuje, da so neresnične ugotovitve o manjkajočih programskih vsebinah, ki se nanašajo na garderobo za vstop v eksperimentalno kuhinjo, na predprostor za biokemijski laboratorij, na dodaten vhod v biokemijski laboratorij, na celični laboratoriji, na vsaj posredno svetlobo v BML učilnici, na postajo za tuš in postajo za izpiranje oči, na naravno svetlobo v čitalnici ter na potrebno izvedbo namakalnega sistema za namene kvalitetne ozelenitve korit.

Prvonagrajeni udeleženec se je dne 11. 4. 2023 izjasnil o vlagateljevih navedbah. Najprej ugotavlja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj je prejel šele tretjo nagrado. Navaja, da je naročnik zgolj eden izmed njegovih ustanoviteljev in nima vpliva na njegovo poslovanje. Pojasnjuje, da so po objavi javnega natečaja avtorji pričeli s kreiranjem avtorskega dela ter da noben izmed njih ni povezan z naročnikom, kar pomeni, da je njihovo sodelovanje dopustno in zakonito. Strinja se z vlagateljem v delu, ki se nanaša na sorodstveno razmerje med zakonito zastopnico naročnika in njegovo zakonito zastopnico, vendar navaja, da nobena izmed njiju ni osebno sodelovala pri predmetnem javnem natečaju. Njegovi avtorji so bili pri svojem delu samostojni, zakonita zastopnica pa pri rešitvi ni sodelovala, saj za tovrstno delovanje nima potrebnih kompetenc. Poleg tega se je iz samega nadaljnjega postopka izločila in za sodelovanje pooblastila B.B. Tudi zaposlitev dr. Nejca Šarabona nima vpliva na predmetni postopek, saj tudi slednji pri njem ni sodeloval. Pojasnjuje še, da je področje delovanja dr. B.D. izvajanje vrhunskih znanstvenih raziskav na področju uporabe obnovljivih materialov. Podjetje CBD d.o.o., katerega direktor je dr. B.D., je le eno izmed 142 podjetij, s katerimi sodeluje. Gostovanje dr. B.D. je bilo tako le eno izmed gostovanj partnerjev Živega laboratorija, ki je bilo tudi v celoti brezplačno. Tudi sicer med njima ni nobene ekonomske povezave ali odvisnosti. Navaja še, da je postopek izbire in ocenjevanja anonimen ter da so avtorji posameznih projektov znani šele po zaključku postopka ocenjevanja, kar zagotavlja objektivnost ocenjevalcev. Navaja še, da v kolikor bi bili člani žirije, ki so bili imenovani s strani naročnika, nekompetentni, bi jih morala ZAPS že prej izločiti. Zavrača očitke, ki se nanašajo na univerzalno nedostopnost njegove rešitve. Pojasnjuje, da znašajo rampe na jugu objekta 6 m, padec rampe na razdalji 6 m je 0,5 m, kar pomeni 8,3 % naklon rampe - to pa je skladno z zakonodajo in Priročnikom o dostopnosti objektov v javni rabi. Poleg tega vertikalne komunikacije niso pod-dimenzionirane, saj ustrezajo požarni varnosti, v osrednji stavbi pa se po vertikalnih komunikacijah ne izvršuje evakuacija. Dejstvo, da osrednja avla nima dvigal, ni merilo za univerzalno dostopnost, saj se potrebna dvigala nahajajo drugje v stavbi. Razporejena so v vzhodnem in zahodnem kraku objekta, od avle so oddaljena 20 oziroma 30 m. Če bi bila dvigala v glavni avli, bi bila od teh funkcionalnih prostorov oddaljena še veliko dlje. Navaja še, da njegova rešitev ne predpostavlja, da je teren parkirišča raven, saj iz nje izhaja, da je višinski padec parkirišča 3,5 m, naklon parkirišča pa je 6,5 %. Ureditev parkirišč je skladna s 44. členom OPPN Bolnišnica Izola, ki je bil del natečajnega gradiva.

Naročnik je z dokumentom št. 261-18/2022 z dne 12. 4. 2023 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Povzema prvi odstavek 89. člena ZJN-3 in navaja, da je javni natečaj v začetni fazi potekal anonimno, identificiranje posameznih avtorjev pa je potekalo šele po zaključenem ocenjevanju prispelih elaboratov. Po opravljeni identifikaciji je bil izveden naknadni preizkus, čigar izvedba je bila v pristojnosti ZAPS. Naknadni preizkus je obsegal tudi presojo, ki se nanaša na točko 4.17.5 Natečajnih pogojev, v katero so vključene določbe, ki so povezane s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nasprotja interesov. Zatrjuje, da dr. Nejc Šarabon v postopku ni neposredno sodeloval. Skladno z 2. členom Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS št. 108/04 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik) se mora v primeru izvedbe javnega natečaja, katerega priprava in izvedba je obvezna, le-ta pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in ZAPS. Navaja, da sta z ZAPS sklenila Pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi predmetnega javnega natečaja št. 185-137/22 z dne 12. 10. 2022. V skladu s pogodbo je bil dr. Nejc Šarabon izrecno določen za pooblaščenega zastopnika pogodbenih strank za vprašanja, povezana s pogodbo, torej zgolj v zvezi medsebojnega sodelovanja naročnika in ZAPS, medtem ko na sam javni natečaj ni imel nobenega vpliva, niti ni imel v okviru slednjega nobene funkcije. Imenovani ni sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije oziroma določitvi pogojev, ni imenoval članov ocenjevalne komisije, niti ni sodeloval kot član ali namestnik ocenjevalne komisije. Navaja, da točka 4.17.5 Natečajnih pogojev izrecno omejuje krog oseb, glede katerih se ugotavlja morebitni konflikt interesov, in sicer gre za člana ocenjevalne komisije, njegovega namestnika, poročevalca, izvedenca, skrbnika ali odgovorno osebo natečaja. Zatrjuje, da v nobeni izmed teh funkcij dr. Nejc Šarabon ni sodeloval, zato v tem delu ni podanega konflikta interesov. Navaja, da tudi dr. Klavdija Kutnar v samem postopku ni neposredno sodelovala, ampak je njena udeležba formalna, saj je zakonita zastopnica naročnika. Smiselno enako velja tudi za dr. Andrejo Kutnar, ki prav tako ni neposredno sodelovala pri izdelavi prvonagrajenega elaborata. Naročnik povzema določilo drugega odstavka 91. člena ZJN-3 in navaja, da je njegova zakonita zastopnica takoj po izvedeni identifikaciji avtorjev sprejela sklep o svoji izločitvi iz postopka javnega natečaja in za izvedbo nadaljnjih postopkov ter sklepanje pogodbe z izbranim ponudnikom pooblastila T. Š., o čemer je obvestila Upravni odbor UP, ki je z njeno izločitvijo soglašal. Iz izjasnitve prvonagrajenega udeleženca pa je razvidno, da se je izločila tudi dr. Andreja Kutnar, ki je pooblastilo prav tako prenesla na drugo osebo (na B.B.). Dejstvo je, da posledica obstoja sorodstvene povezave med zakonitima zastopnicama naročnika in prvonagrajenega udeleženca ne predstavlja avtomatične izključitve, temveč je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi nepristranska obravnava vseh udeležencev, kar pa je bilo z navedenima izključitvama tudi zagotovljeno. Naročnik še navaja, da tudi ni podanih zatrjevanih kršitev v primeru člana ocenjevalne komisije (dr. B.D.). Dejstvo je, da slednji ni zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu, prav tako od njega ni kakorkoli (zlasti ekonomsko) odvisen. Naročnik navaja, da je prvonagrajeni udeleženec neodvisni raziskovalni inštitut, pri čemer se strokovnjaki povezujejo v okviru Živega laboratorija. Slednji spodbuja kulturo odprtih inovacij, ki je idealna za razvoj novih vrednostnih verig in poslovnih modelov, ustreznih zaznanim potrebam uporabnikov. V okviru izmenjave znanj in iskanja novih rešitev prvonagrajeni udeleženec sodeluje s številnimi organizacijami in podjetji. Med drugim je svoje znanje delil tudi dr. B.D., pri čemer je bila njegova udeležba omejena na predstavitev njegovega delovanja in strokovnih rešitev, na enak način pa svoje znanje delijo vsi, tudi tuji strokovnjaki. Pojasnjuje, da s prvonagrajenim udeležencem predstavljata dve samostojni tvorbi, ki ju ni mogoče enačiti s fizičnima osebama, ki ju vodita, prav tako dejstvo, da je naročnik eden izmed ustanoviteljev prvonagrajenega udeleženca samo po sebi ne pomeni, da je podano nasprotje interesov in neenakopravna obravnava udeležencev. Zatrjuje, da gre pri obstoju nasprotja interesov za pavšalne očitke, ki niso izkazani. Poleg tega je javni natečaj do zaključka ocenjevanja potekal anonimno, vse z namenom, da se zagotovi enakopravna obravnava udeležencev. Identifikacija avtorjev je bila izvedena šele po opravljenem ocenjevanju, čemur je sledil naknadni preizkus, ki ga je izvedla ZAPS, ki tudi ni ugotovila nepravilnosti in nasprotja interesov. Vlagatelj sicer zatrjuje, da naj bi mu bilo znano, da bo v postopku sodeloval tudi prvonagrajeni udeleženec, pri čemer pa so ta zatrjevanja le pavšalna. Naročnik pojasnjuje, da je v postopku naknadnega preizkusa ZAPS pridobila pravno mnenje odvetnice mag. Marije Bukovec Marovt (dokument z dne 24. 3. 2023), iz katerega izhaja, da naj bi bile podane okoliščine, ki predstavljajo nasprotje interesov. Predmetno strokovno mnenje je posredoval v presojo odvetniku Velimirju Cugmasu, ki ga je s tehtnimi argumenti zavrnil (dokument z dne 27. 3. 2023). Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje. Zatrjuje, da so bila ločena mnenja ocenjevalne komisije podana pri vseh elaboratih. Navaja, da so bili vsi elaborati ocenjeni na temelju meril - vsi elaborati so bili večkrat pregledani z vidika meril za ocenjevanje, svoja mnenja pa so podali tudi poročevalci in izvedenci, kar vse je razvidno iz zaključnega poročila. Pojasnjuje, da člani ocenjevalne komisije, ki so bili imenovani z njegove strani, glede merila »Kakovost urbanistične, programsko - funkcionalne, arhitekturne, in krajinsko arhitekturne zasnove« mnenja niso podali na podlagi lastnega strokovnega nazora, saj je presoja temeljila na poročilu, ki sta ga pripravila poročevalec za arhitekturo (A. M., univ. dipl. inž. arh.), poročevalka za krajinsko arhitekturo (mag. M. N., univ. dipl. inž. kraj. arh.) ter izvedenec za tehnologijo in program (izr. prof. dr. P.P.). Naročnik pojasnjuje, da so bili v zvezi s prometno ureditvijo vsi elaborati pomanjkljivi. S strani prvonagrajenega udeleženca umestitev parkirnih mest na območje parcele št. 137, k.o. Cetore ni ocenjena kot napačna, ker je postopek urejanja in prenosa lastninske pravice (med njim in RS) na zemljiščih, potrebnih za gradnjo, v teku in je pričakovati, da bo RS nanj prenesla še dodatne parcele. Pojasnjuje še, da je v točki 4.6 razpisne dokumentacije (Ciljna vrednost investicije) predstavil finančni del investicije, ki je, kljub temu, da je kot merilo postavljen na 2. mesto, zelo pomembno merilo, saj se bo investicija krila iz omejenih javnih sredstev. Da v tem delu ni ravnal samovoljno in subjektivno, dokazuje dejstvo, da so ravno člani ocenjevalne komisije, ki so bili imenovani z njegove strani, zahtevali dodatno poročilo in izračune izvedenca za investicije za vse elaborate. Poleg tega so člani komisije, ki so bili imenovani z njegove strani, na predlog predsednika ocenjevalne komisije, podali ločeno mnenje pri merilu »Kakovost urbanistične, programsko - funkcionalne, arhitekturne, in krajinsko arhitekturne zasnove« pri vseh elaboratih. Navaja še, da je član ocenjevalne komisije na njegovi strani tudi arhitekt, pri čemer so v postopku ocenjevanja sodelovali tudi poročevalec za arhitekturo, poročevalka za krajinsko arhitekturo, izvedenec za tehnologijo in program, izvedenec za strojne instalacije, izvedenec za investicijo GOI ter izvedenec za požar. Vsi navedeni strokovnjaki so podali svoja mnenja in poročila, na katerih je temeljilo ločeno mnenje članov ocenjevalne komisije, zato ne drži vlagateljev očitek, da je bilo mnenje članov ocenjevalne komisije podano izven stroke. Vse pomanjkljivosti izhajajo iz poročil poročevalcev, nenazadnje so bile programske in druge zahteve jasno opisane v Natečajni nalogi, Aeronavtični študiji in odgovorih na vprašanja, ki so bili objavljeni na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 4. 2023 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (Opredelitev vlagatelja). Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do naročnikovih navedb. Navaja, da niti (samo)izločitev naročnikove rektorice in njena pooblastitev T. Š. niti soglasje Upravnega odbora naročnika ne predstavljajo takšne preprečitve nasprotja interesov, ki jih predvideva četrti odstavek 91. člena ZJN-3, kajti ta dejanja niso bila opravljena s strani rektoričinega nadzornega organa, ki ga naročnik nima. Navedeno pa pomeni, da bi morala rektorica v skladu s petim odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/11 s spremembami) o obstoju okoliščine nasprotja interesov v petih dneh obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije, ki v petih dneh od prejema obvestila, odloči o obstoju oziroma neobstoju nasprotja interesov in o načinu izognitve nasprotju interesov. Vlagatelj navaja, da je rektorica do samoizločitve v svojstvu zakonite zastopnice naročnika sodelovala vsaj pri sprejemu odločitve glede izvedbe natečaja, v fazi priprave projektne naloge in v fazi imenovanja članov žirije, med drugim dr. B.D., ki preko CBD d.o.o. sodeluje s prvonagrajenim udeležencem, kar rektorici, kot članici sveta zavoda prvonagrajenega udeleženca subjekta, ni moglo biti neznano. Tudi dekan Fakultete za vede o zdravju, ki je v delovnopravnem razmerju pri prvonagrajenemu udeležencu, je na strani naročnika sodeloval vsaj v fazi odločanja o izvedbi natečaja in je moral sodelovati vsaj pri opredelitvi dejanskih potreb fakultete, potrebnih za izdelavo projektne naloge. Za presojo naročnikovih kršitev, ki se obravnavajo v tem postopku, je zato nepomembno, da je direktorica prvonagrajenega udeleženca (dan po vložitvi zahtevka za revizijo) za izvedbo nadaljnjih aktivnosti pooblastila svojega pomočnika (B.B.). Navaja tudi, da bi morala za soavtorja prvonagrajenega udeleženca (E. P. N. in A. N.), zaradi njunega delovnopravnega razmerja pri prvonagrajenem udeležencu, ki je z naročnikom povezana oseba, sorodstveno pa sta povezani tudi zakoniti zastopnici naročnika in prvonagrajeni udeleženec, veljati prepoved sodelovanja na predmetnem natečaju. Vlagatelj še navaja, da novejša praksa Evropskega sodišča za človekove pravice za presojo obstoja odklonitvenih razlogov uporablja dvojni subjektivno - objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega prepričanja odločevalca, torej za dejanski obstoj nepristranskosti. Trditve in dokaze v tej smeri, zatrjuje vlagatelj, je predložil. Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali je na strani odločevalca podana kakšna taka okoliščina, ki pri razumnem človeku ustvari dvom v njegovo nepristranskost. Takšne okoliščine so običajno izražene v povezavah odločevalca z udeleženci postopka, v primeru finančne povezanosti ali odvisnosti ali podrejenosti do udeleženca v postopku, pri čemer ima določen pomen tudi zunanji videz nepristranskosti. Opozarja še, da njegove navedbe niso neobrazložene in pavšalne ter da je večkratno ter večplastno nasprotje interesov jasno navedel in pojasnil, kar je razvidno tudi iz mnenja Odvetniške družbe Marovt in partnerji d.o.o., Ljubljana. To mnenje je naročila ZAPS in ne naročnik, kar je povedno samo zase. Da naročnikova ugotovitev, da ZAPS ni ugotovila nikakršnih nepravilnosti ali nasprotja interesov, ne drži, pa dokazuje tudi naknadno naročeno mnenje odvetnika Velimirja Cugmasa, ki je diametralno nasprotne vsebine od prvo pridobljenega pravnega mnenja. Sprejem odločitve o izidu natečaja po Natečajnih pogojih in predpisih tudi sicer ni v domeni žirije, prav tako tudi ni v domeni ZAPS. Sprejme ga lahko samo naročnik, ki za sprejeto odločitev tudi odgovarja. Opozarja še, da se je s pravnimi mnenji seznanil šele v tej fazi, zato glede teh trditev ne more biti prekludiran. Vlagatelj prereka trditev naročnika, da je bil član ocenjevalne komisije na naročnikovi strani tudi arhitekt. Navaja še, da se naročnik do njegovih očitkov, ki se nanašajo na ocenjevanje njegovega elaborata in elaborata prvonagrajenega udeleženca, sploh ni opredelil. Tudi sicer so morebitna pisna mnenja in poročila poročevalcev ter izvedencev v skladu s točko 4.15 Natečajnih pogojev interno gradivo naročnika. Ne glede na to, kakšna je v resnici bila vsebina mnenj poročevalcev in izvedencev, pa se ocenjevalna komisija z njimi zgolj seznani, pri čemer nanje ni vezana. Navaja še, da naročnik prometno pomanjkljivost prvonagrajenega elaborata opravičuje s trditvijo, da so bili vsi prejeti elaborati glede prometne ureditve pomanjkljivi. Takšna trditev pa je vsaj glede njegovega elaborata neresnična, saj iz Zaključnega poročila izhaja, da je njegova prometna ureditev zagotovljena, ustrezna in smiselna. Navaja še, da naročnik njegov očitek o tem, da je prvonagrajena natečajna rešitev zunanja parkirna mesta umestila izven gradbene parcele, pojasnjuje z informacijo, ki v natečajni dokumentaciji ni bila razkrita. Navedeno pa pomeni, da je za to informacijo vedel prvonagrajeni udeleženec, saj sicer natečajne rešitve izven območja gradbene parcele ne bi načrtoval.

Naročnik se je dne 19. 4. 2023 opredelil do vlagateljevih navedb (dokument št. 112-53/2023). Uvodoma navaja, da Državna revizijska komisija novih navedb vlagatelja ne sme upoštevati. Navaja, še, da se obe pravni mnenji nahajata v dokumentaciji, v katero bi vlagatelj lahko vpogledal. Ker tega ni storil, gre za njegovo opustitev, zato je v tem delu podana prekluzija njegovih navedb. Pojasnjuje še, da predstavlja upravni odbor njegov organ upravljanja, ki je pristojen tudi za sprejem predloga za izločitev rektorice iz posameznega postopka.

Vlagatelj se je dne 21. 4. 2023 opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da se bo do kršitev, ki jih zatrjuje, opredelila Državna revizijska komisija in da sta s tega vidika obe pravni mnenji nepomembni. Kljub temu se vlagatelj sprašuje, zakaj je naročnik eno mnenje upošteval, drugega pa ne. Navaja, da se je 17. 4. 2023 opredelil do naročnikovih navedb, ki jih je v zvezi z pravnima mnenjema naročnik prvič podal šele v zavrnitvi zahtevka za revizijo, zato s temi navedbami ne more biti prekludiran. Navaja še, da trditev naročnika o tem, da je bila vloga njegove rektorice zgolj formalna, ne vzdrži resne pravne presoje. Navaja, da zahteve glede značilnosti objekta, ki je predmet načrtovanja, naročnik opredeli s Projektno nalogo. To je naročnikova naloga tudi po IV. točki pogodbe med naročnikom in ZAPS. Katera oseba na strani naročnika naj bi zahteve objekta, ki so definirane s Projektno nalogo, podala, če to ni bila njegova rektorica, naročnik ne pove. Tudi če bi rektorica zgolj formalno sodelovala pri opredelitvi naročnikovih zahtev, se kot zakonita zastopnica naročnika šteje za osebo, ki je vodila postopek, sodelovala pri pripravi dokumentacije ali ki je na katerikoli stopnji odločala v postopku javnega naročanja. Poleg tega je le dekan Fakultete za vede o zdravju lahko definiral potrebe fakultete, prav s tem namenom pa je bil dr. Nejc Šarabon določen kot odgovorna oseba po pogodbi o izvedbi natečaja. Navaja še, da naročnikov statut ne določa, da je upravni odbor nadzorni organ rektorice.

Državna revizijska komisija je dne 9. 5. 2023 od naročnika zahtevala naslednjo dokumentacijo: Natečajno nalogo, Natečajne podloge, Natečajne priloge, prvonagrajeni in tretjenagrajeni (vlagateljev) natečajni elaborat, Pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projektnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za stavbo Fakultete za vede o zdravju št. 185-137/22, z dne 12. 10. 2022, sklep o začetku postopka oddaje predmetnega projektnega natečaja, sklep o imenovanju komisije in interno dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje elaboratov. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela še istega dne.

Vlagatelj se je do naknadno odstopljene naročnikove dokumentacije opredelil dne 12. 5. 2023.

Naročnik je v vlogi z dne 15. 5. 2023 ponovno navedel, da Državna revizijska komisija novih vlagateljevih zatrjevanj ne sme upoštevati, saj je glede teh navedb vlagatelj že prekludiran.

Po pregledu dokumentacije o javnem natečaju ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in prvonagrajenega udeleženca, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik in vlagatelj v obravnavanem primeru za udeležence predmetnega natečajnega postopka uporabljata več izrazov (udeleženec, ponudnik, natečajnik, gospodarski subjekt …). Zaradi nazornejše obrazložitve je Državna revizijska komisija (tudi pri povzemanju navedb vlagatelja, naročnika in prvonagrajenega udeleženca) za vse sodelujoče udeležence projektnega natečaja uporabila besedo udeleženec.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da predstavljajo kapitalska povezava med naročnikom in prvonagrajenim udeležencem, krvno sorodstvo med direktorico prvonagrajenega udeleženca in naročnikovo zakonito zastopnico, delovno razmerje dekana Fakultete za vede o zdravju pri prvonagrajenem udeležencu, položaj redne profesorice in direktorice prvonagrajenega udeleženca pri naročniku in sodelovanje člana ocenjevalne komisije dr. B.D. s prvonagrajenim udeležencem izpolnitev več prepovedanih položajev iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3. V primeru člana ocenjevalne komisije dr. B.D., pa gre v nasprotju s 103. členom ZJN-3, še za povezanost člana ocenjevalne komisije s prvonagrajenim udeležencem. Zatrjuje še, da je bila s strani članov žirije, imenovanih s strani naročnika, kršena tudi določba 104. člena ZJN-3, saj anonimnost prvonagrajene natečajne rešitve (ob navedenih prepovedanih položajih) ni bila zagotovljena. Vlagatelj tudi zatrjuje, da so navedene povezave naročniku omogočile izbiro prvonagrajenega natečajnega elaborata in navaja, da so s strani naročnika imenovani člani ocenjevalne komisije pri ocenjevanju njegovega elaborata po 1. merilu podali izmišljene, neresnične in strokovno napačne zaključke.

Med naročnikom, vlagateljem in prvonagrajenim udeležencem ni spora o tem:

- da je naročnik s 45,1 % ustanoviteljskim deležem v sodnem registru vpisan kot ustanovitelj prvonagrajenega udeleženca,
- da sta naročnikova rektorica (dr. Klavdija Kutnar) ter direktorica prvonagrajenega udeleženca (dr. Andreja Kutnar) sestri dvojčici,
- da je direktorica prvonagrajenega udeleženca redna profesorica pri naročniku,
- da je Fakulteta za vede o zdravju naročnikova članica in da je dekan Fakultete za vede o zdravju (dr. Nejc Šarabon) zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu in
- da eden izmed (s strani naročnika imenovanih) članov ocenjevalne komisije (dr. B.D.) sodeluje s prvonagrajenim udeležencem, pri čemer je navedena oseba družbenik in direktor družbe CBD d.o.o., ki je član Živega laboratorija prvonagrajenega udeleženca.

V obravnavanem primeru razpisno dokumentacijo sestavljajo Natečajni pogoji, Natečajna naloga, Natečajne podloge in Natečajne priloge. Naročnik je dne 12. 10. 2022 z ZAPS sklenil Pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projektnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za stavbo Fakultete za vede o zdravju št. 185-137/22 (v nadaljevanju: Pogodba med naročnikom in ZAPS). V skladu s IV. členom Pogodbe med naročnikom in ZAPS, osnutek Natečajnih pogojev pripravi ZAPS, ki jih nato posreduje v pregled pooblaščenemu zastopniku naročnika, ki je določen v XII. členu navedene pogodbe. Priprava in organizacija Natečajne naloge (z grafičnimi podlogami in vsemi prilogami) je v skladu s IV. členom Pogodbe med naročnikom in ZAPS poverjena naročniku.

Iz 3. točke Natečajnih pogojev (Opredelitev pojmov) je med drugim razvidno, da je dopustna natečajna ponudbena dokumentacija v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in v skladu z natečajnimi pogoji tista, ki:

»Izpolnjuje pogoje prvega preizkusa in:
- je prispela pravočasno
- je anonimna in
- ima vse zahtevane bistvene sestavne dele.

Izpolnjuje pogoje drugega preizkusa in jo je predložil natečajnik oz. gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje iz 76. člena ZJN-3, kot so opredeljeni v Natečajnih pogojih:
- glede vodje projektiranja,
- glede gospodarskega subjekta,
- glede referenc,
- glede sodelovanja avtorjev v eni avtorski skupini,
- glede nasprotja interesov oz. korupcije in
- glede drugih zahtev, navedenih v okviru drugega preizkusa.«

Določbe, povezane s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nasprotja interesov, so navedene v točki 4.17.5 Natečajnih pogojev:

»V sestavi natečajnika in gospodarskega subjekta zaradi nasprotja interesov ne sme nastopati oseba, ki:
– je naročnik ali izvajalec ali je zaposlena pri naročniku ali izvajalcu natečaja oz. je skrbnik ali odgovorna oseba naročnika ali izvajalca natečaja,
– je bila imenovana za člana ocenjevalne komisije ali namestnika,
– je bila imenovana za skrbnika, poročevalca ali izvedenca natečaja,
– je v času natečaja delodajalec članu ocenjevalne komisije, njegovemu namestniku, poročevalcu, izvedencu, skrbniku ali odgovorni osebi natečaja,
– je v času natečaja lastnik, solastnik ali zaposlen v poslovnem subjektu - projektantu oz. prostorskem načrtovalcu, v katerem dela član ocenjevalne komisije, njegov namestnik, poročevalec, izvedenec, skrbnik ali odgovorna oseba natečaja, ali ki ima s tako družbo kakšno drugačno kapitalsko povezavo,
– je s članom ocenjevalne komisije, njegovim namestnikom, poročevalcem, izvedencem, izdelovalcem (ali sodelavcem pri izdelavi) dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno drugega kolena ali v zakonski ali zunaj zakonski zvezi,
– ki bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in gospodarskim subjektom ter imenovano ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smislu 103. člena ZJN-3: to so sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave ali sodelavci v tesni, aktualni, dalj časa trajajoči obliki študijskega sodelovanja na fakulteti (npr. sodelavci v okviru iste seminarske skupine oz. istega studia) ali študentje, ki so v mentorskem odnosu s članom ocenjevalne komisije, njenim namestnikom, poročevalcem, izvedencem, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja,
– je pravna ali fizična oseba in je navedena kot izdelovalec, sodelavec ali odgovorna oseba izdelovalca:
o natečajne naloge
o strokovnih podlag, izdelanih na ravni IZP, ki so osnova za izdelavo natečajne naloge: programska ali projektna naloga, grafična preveritev natečajne naloge idr. (pri čemer izdelovalci posnetkov obstoječih stanj in gradiv splošne narave, ki niso bila izdelana za potrebe natečaja, so pa del natečajnih prilog ali podlog, lahko sodelujejo na natečaju).
– je v obdobju petih let pred objavo natečaja na natečajnem območju izdelovala strokovne preveritve na ravni IZP (prostorski preizkus, variantne rešitve, delavnice ipd.) s predmetnemu natečaju enakim ali podobnim programom, razen če izpolnjuje naslednje pogoje:
o da predmetno gradivo strokovnih preveritev ni del razpisne dokumentacije natečaja,
o da predstavlja na natečaju predložena rešitev povsem novo izvirno avtorsko delo, ki ne sme predstavljati predelave (v avtorskopravnem smislu) že izdelane strokovne preveritve na nivoju IZP za natečajno območje, in ki bi onemogočila zagotavljanje načela anonimnosti v postopku ocenjevanja oziroma kršila druga načela javnega naročanja,
o da je predmetna strokovna preveritev v celoti javno dostopna: npr. dana na ogled v času uradnih ur ob predhodni najavi na sedežu ZAPS ali objavljena na spletni strani ZAPS najmanj polovico trajanja natečaja.

Preverjanje pogojev izvede ZAPS.«

Naročnik je v točki 4.17.6 Natečajnih pogojev tudi zapisal, da če gospodarski subjekt oziroma natečajnik ne prestane omenjenega preverjanja, izgubi pravico do nagrade. V tem primeru ocenjevalna komisija (v skladu s točko 4.18 Natečajnih pogojev) sprejme aneks k zaključnemu poročilu.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija tako ugotavljala, ali je prvonagrajeni udeleženec v katerem izmed položajev, ki jih je naročnik opredelil v citirani točki Natečajnih pogojev. Iz citirane točke Natečajnih pogojev je razvidno, da je naročnik prepovedane položaje določil v prvih šestih alinejah ter v osmi in deveti alineji 4.17.5. točke Natečajnih pogojev, poleg tega je naročnik, kot navaja tudi vlagatelj, v sedmo alinejo 4.17.5. točke Natečajnih pogojev vključil »generalno klavzulo«, in sicer, da v sestavi natečajnika in gospodarskega subjekta ne sme nastopati oseba, »ki bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in gospodarskim subjektom ter imenovano ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smislu 103. člena ZJN-3«. Naročnik je tudi v tej alineji naštel nekatere prepovedane položaje, ki pa jih je potrebno ob upoštevanju 103. člena ZJN-3 šteti kot primeroma navedene. Zato je za presojo naročnikovega ravnanja treba tudi ugotoviti, ali med udeleženci ter med ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja obstajajo povezave v smislu 103. člena ZJN-3.

103. člen ZJN-3 vsebuje pravila, ki urejajo sestavo žirije in določa, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Namen citirane določbe je zagotovitev nepristranskega in objektivnega ravnanja žirije ter s tem zagotavljanje enakopravne obravnave udeležencev in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Določbo 103. člena ZJN-3 je treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na preprečevanje nasprotja interesov v postopkih javnega naročanja, katerih namen je ravno tako v zagotavljanju enakopravne obravnave ponudnikov in preprečevanju izkrivljanja konkurence, kar je tudi temeljni princip in namen postopkov javnega naročanja.

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Uradni list EU št. L 94/2014, z dne 28. 3. 2014; v nadaljevanju Direktiva 2014/24/EU) v 24. členu določa, da morajo države članice zagotoviti, naročniki pa sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov. Glede na Direktivo 2014/24/EU nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

Dolžnost naročnika preprečevati, odkrivati in odpravljati nasprotja interesov izhaja tudi iz Sodbe Sodišča EU v zadevi C-538/13, v kateri je sodišče zapisalo, da načelo enakega obravnavanja ponudnikov, katerega namen je razvoj zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, zahteva, da za vse ponudnike veljajo enaki pogoji. Namen obvezne preglednosti, ki to načelo dopolnjuje, je preprečiti tveganje za dajanje prednosti nekaterim ponudnikom in samovoljo naročnika pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb. Nasprotje interesov vsebuje tveganje, da se naročnik odloča glede na okoliščine, ki s konkretnim naročilom niso povezane, in da samo zato daje prednost posameznemu ponudniku. Tako nasprotje interesov lahko pomeni kršitev enakopravne obravnave in preglednosti.

V ZJN-3 je preprečevanje nasprotja interesov urejeno v 91. členu, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov. Nasprotje interesov glede na drugi odstavek 91. člena ZJN-3 obsega položaje, ko je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti. Glede na tretji odstavek 91. člena ZJN-3 se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je oseba v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.

Iz navedenih določb izhaja, da vsaka povezava med naročnikom in izbranim ponudnikom oziroma v konkretnem primeru javnega natečaja med ocenjevalno komisijo in naročnikom, njunimi sodelavci in pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja na eni strani ter med udeleženci (avtorji in gospodarskimi subjekti) na drugi strani še ne predstavlja nasprotja interesov, pač pa nasprotje interesov predstavljajo le takšne povezave, ki zaradi svoje intenzivnosti oziroma učinkov vplivajo na naročnikovo objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbujajo dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. Iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 izhaja, da morata biti za obstoj nasprotja interesov med naročnikom in izbranim ponudnikom (oziroma med ocenjevalno komisijo in naročnikom, njunimi sodelavci in pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja ter med udeleženci) izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je obstoj »neposredne ali posredne povezave« med ocenjevalno komisijo in naročnikom, njunimi sodelavci in pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja ter med udeleženci, drugi pogoj pa je obstoj vzročne zveze - torej ugotovitev, da te povezave oziroma zasebni, finančni ali ekonomski interesi naročnika in/ali žirije ter njunih sodelavcev in pripravljavcev razpisne dokumentacije vplivajo na njihovo objektivnost in nepristranskost ali vzbujajo dvom o njihovi objektivnosti in nepristranskosti. V tretjem odstavku 91. člena ZJN-3 je zakonodajalec opredelil nekatere položaje, ki jih je potrebno šteti za »neposredno ali posredno povezavo« iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3. Čeprav so v tretjem odstavku 91. člena ZJN-3 položaji določeni taksativno, pa je lahko neposredna ali posredna povezava iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 podana tudi v drugih primerih. Povedano drugače - tudi če član žirije in naročnik ter njuni sodelavci in pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja na eni strani ter udeleženci na drugi strani niso povezani v smislu tretjega odstavka 91. člena ZJN-3, to še ne pomeni, da med njimi ni »neposredne ali posredne povezave« in da posledično ne obstoji nasprotje interesov. Tudi v takšnem primeru je namreč (ob upoštevanju drugega odstavka 91. člena ZJN-3) treba presoditi, ali so žirija, naročnik, njuni sodelavci in pripravljavci razpisne dokumentacije na eni strani ter udeleženci na drugi strani povezani na način, da lahko te povezave oziroma zasebni, finančni ali ekonomski interes naročnika in/ali člana žirije ter njunih sodelavcev vplivajo na njihovo objektivnost in nepristranskost ali vzbujajo dvom v njihovo objektivnosti in nepristranskosti. In po drugi strani - četudi obstoji »neposredna ali posredna povezava« iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3, je za zaključek o obstoju nasprotja interesov potrebna še presoja, ali je izpolnjen drugi pogoj - torej ali obstoji vzročna zveza oziroma ugotoviti, ali ta neposredna ali posredna povezava oziroma zasebni, finančni ali ekonomski interes naročnika in ocenjevalne komisije ter njunih sodelavcev in pripravljavcev razpisne dokumentacije vpliva na njihovo objektivnost in nepristranskost oziroma ali lahko vzbudi dvom v njihovo objektivnost in nepristranskost.

Ob upoštevanju revizijskih navedb je treba v konkretnem primeru najprej presoditi, ali je prvonagrajeni udeleženec, v katerem izmed prepovedanih položajev, ki jih je naročnik opredelil v prvih šestih alinejah ter v osmi in deveti alineji točke 4.17.5. Natečajnih pogojev. V primeru negativnega odgovora pa je treba ob upoštevanju sedme alineje točke 4.17.5 Natečajnih pogojev, v zvezi s 103. in 91. členom ZJN-3, še ugotoviti, ali je prvonagrajeni udeleženec neposredno ali posredno povezani z žirijo in/ali naročnikom, njunimi sodelavci in pripravljavci razpisne dokumentacije ter ali lahko te povezave oziroma z njimi povezani zasebni, finančni ali ekonomski interesi vplivajo na njihovo objektivnost in nepristranskost ali vzbujajo dvom o njihovi objektivnosti in nepristranskosti.

Vlagatelj torej očita več sklopov prepovedanih položajev. Med drugim navaja, da vzbuja sodelovanje člana ocenjevalne komisije dr. B.D s prvonagrajenim udeležencem resen dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti glede izbire strokovno najprimernejše rešitve.

V obravnavanem primeru šteje ocenjevalna komisija pet članov. Tri člane ocenjevalne komisije je imenoval naročnik, dva člana pa ZAPS (Sklep o imenovanju ocenjevalne komisije javnega natečaja št. 1142-95/2022 z dne 16. 11. 2022). Kot že izhaja iz te obrazložitve, med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da eden izmed treh (s strani naročnika) imenovanih članov ocenjevalne komisije dr. B.D. sodeluje z naročnikom oziroma z njegovim centrom odličnosti - to je s prvonagrajenim udeležencem, pri čemer je navedena oseba (s 70 % lastniškim deležem) družbenik in direktor družbe CBD d.o.o., ki je član Živega laboratorija prvonagrajenega udeleženca.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjene povezave ni mogoče uvrstiti pod taksativno naštete položaje, določene od prve do šeste alineje ter v osmi in deveti alineji točke 4.17.5. Natečajnih pogojev. Ob upoštevanju vseh ostalih povezav (ki bodo podrobneje pojasnjene v nadaljevanju te obrazložitve) in zlasti tudi iz razloga, ker sta bili odločitvi ocenjevalne komisije glede natečajnega elaborata prvonagrajenega udeleženca in vlagateljevega elaborata sprejeti s preglasovanjem, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je treba to povezavo subsumirati pod položaj, ki ga ureja »generalna klavzula« iz sedme alineje točke 4.17.5. Natečajnih pogojev, ki določa, da v sestavi natečajnika in gospodarskega subjekta ne sme nastopati tista oseba, »ki bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in gospodarskim subjektom ter imenovano ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja in skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smisli 103. člena ZJN-3. Navedena povezava člana žirije dr. B.D. s prvonagrajenim udeležencem, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, vzbuja dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti v smisli drugega odstavka 91. člena ZJN-3, z njo pa je poseženo tudi v določilo 103. člena ZJN-3, ki določa, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja.

Prvonagrajeni udeleženec je neodvisen raziskovalni inštitut, ki je bil ustanovljen leta 2017, naročnik pa je z ustanoviteljskim deležem, ki znaša 45,1 %, v sodnem registru vpisan kot njegov ustanovitelj. Prvonagrajeni udeleženec se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje ter vpeljavo znanstvenih dognanj v industrijsko prakso. Pri tem se še posebej posveča inovacijskemu in interdisciplinarnemu proučevanju lesa in njegove uporabe. Raznovrstna znanja mednarodne ekipe njegovih strokovnjakov in znanstvenikov se povezujejo v t.i. Živem laboratoriju, kjer so na voljo vsem, ki bi jih pri svojem delu ali načrtih potrebovali.

Kot opozarja vlagatelj (navedeni dejstev pa prvonagrajeni udeleženec in naročnik nista prerekala), sporni član ocenjevalne komisije (dr. B.D.) »v zadnjem času tesno sodeluje z naročnikom, predvsem z naročnikovim centrom odličnosti« (to je s prvonagrajenim udeležencem), kot je to med drugim razvidno iz intervjuja, ki je bil opravljen z njim in je bil objavljen dne 19. 1. 2018 v časniku Delo (naslov članka: »Obetaven patent bo mogoče šel v tujino«). Navedeni član ocenjevalne komisije je poleg tega, kot že izhaja iz te obrazložitve in kot je razvidno iz (s strani vlagatelja predloženega) rednega izpiska iz sodnega registra, družbenik podjetja CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. ter direktor te družbe. Navedena družba (CBD d.o.o.) je član Živega laboratorija prvonagrajenega udeleženca, iz letnega poročila prvonagrajenega udeleženca pa je tudi razvidno, da je ta družba industrijski partner prvonagrajenega udeleženca ter da je prvonagrajeni udeleženec v letu 2022 z njim neposredno sodeloval (stran 53 in 54 Letnega poročila za leto 2022). Tekom sodelovanja spornega člana ocenjevalne komisije v predmetnem postopku javnega natečaja (točneje dne 26. 1. 2023) ga je prvonagrajeni udeleženec povabil k sebi, pri čemer je zaposlenim predstavil svoje podjetje in njegovo delovanje (navedeno je razvidno iz spletne strani prvonagrajenega udeleženca - »Obiski podjetja CBD«, z dne 26. 1. 2023).

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da navedeni član ocenjevalne komisije ni zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu niti od njega ni kakorkoli formalno odvisen ter da prvonagrajeni udeleženec v okviru izmenjave znanj in iskanja novih rešitev sodeluje z številnimi organizacijami in podjetji ter da svoje znanje z njim na opisan način delijo praktično vsi, ne le slovenski, temveč tudi tuji strokovnjaki. Vendar v obravnavanem primeru ne gre spregledati dejstva, da sta bili odločitvi ocenjevalne komisije o elaboratih prvonagrajenega udeleženca in vlagatelja sprejeti s preglasovanjem, pri čemer so se z njunima uvrstitvama na prvo in tretje mesto strinjali s strani naročnika imenovani trije člani ocenjevalne komisije, dva člana ocenjevalne komisije, ki ju je imenovala ZAPS, pa sta bila proti takšni odločitvi. Poleg tega je prvonagrajeni udeleženec spornega člana ocenjevalne komisije (in podjetje CBD d.o.o., v katerem ima 70 % delež in čigar direktor je) povabil k sebi prav tekom njegovega sodelovanja v ocenjevalni komisiji (ocenjevalna komisija je bila imenovana s sklepom št. 1149-95/2022 z dne 16. 11. 2022, sedem sej ocenjevalne komisije je bilo izvedenih med 23. 11. 2022 in 21. 3. 2023, član ocenjevalne komisije dr. B.D., pa je bil k prvonagrajenemu udeležencu povabljen dne 26. 1. 2023).

Dalje, kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnikova rektorica dr. Klavdija Kutnar, direktorica prvonagrajenega udeleženca pa je njena sestra dvojčica dr. Andreja Kutnar. Direktorica prvonagrajenega udeleženca je tudi redna profesorica pri naročniku (nosilka področja znanosti o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje). Fakulteta za vede o zdravju je naročnikova članica, dekan Fakultete za vede o zdravju (njen zakoniti zastopnik) pa je zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu.

Tudi navedene povezave je po oceni Državne revizijske komisije treba uvrstiti v prepovedani položaj, ki je opredeljen v »generalni klavzuli« iz sedme alineje točke 4.17.5. Natečajnih pogojev. Kot pravilno opozarja tudi vlagatelj, pravne osebe svojo voljo v pravnem prometu izražajo prek zakonitih zastopnikov - prvonagrajeni udeleženec prek dr. Andreje Kutnar, naročnik prek dr. Klavdije Kutnar, uporabnik predmeta natečaja (Univerza za vede o zdravju) pa prek dr. Nejca Šarabona. V tem svojstvu sta naročnik in uporabnik predmeta natečaja (v smislu drugega odstavka 91. člena ZJN-3) morala sodelovati pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov in sta morala odločati v postopku javnega naročanja vsaj na kateri od stopenj javnega naročanja. Da je temu tako, dokazuje tudi vsebina Natečajne naloge, v kateri je uvodni nagovor investitorja (naročnika) pripravila naročnikova rektorica dr. Klavdija Kutnar, torej sestra dvojčica zakonite zastopnice prvonagrajenega udeleženca. Naročnikova rektorica je podpisala tudi Pogodbo med naročnikom in ZAPS. Kot že izhaja iz te obrazložitve, zahteve glede značilnosti objekta, ki je predmet javnega natečaja, naročnik opredeli s Projektno nalogo. Katera oseba na strani naročnika naj bi navedene zahteve pripravila, naročnik ni navedel. A ostaja dejstvo, da v skladu s IV. točko Pogodbe med naročnikom in ZAPS, osnutek Natečajnih pogojev pripravi ZAPS, ki jih nato posreduje v pregled pooblaščenemu zastopnika naročnika, pooblaščeni zastopnik naročnika pa je v konkretnem primeru (XII. točka Pogodbe med naročnikom in ZAPS) dr. Nejc Šarabon, torej dekan Fakultete za vede o zdravje, ki je zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu. Zato se ni mogoče strinjati z naročnikom v tem, da dekan Fakultete za vede o zdravju na javni natečaj ni imel nobenega vpliva. Tudi iz s strani vlagatelja predloženega članka »Študentje in Medicor naj bi zapustili stavbo izolske bolnišnice« (Primorske novice, 7. 10. 2022) je razvidno, da je dekan Fakultete za vede o zdravju navajal konkretne informacije o predmetnem javnem natečaju še preden je bilo obvestilo o predmetnem natečaju objavljeno na Portalu javnih naročil. Poleg tega vlagatelj utemeljeno opozarja, da dekan Fakultete za vede o zdravju najbolj pozna potrebe svoje ustanove, zato je bil očitno prav iz navedenega razloga imenovan za pooblaščenega zastopnika naročnika po Pogodbi med naročnikom in ZAPS. Ker gre pri zakoniti zastopnici naročnika in pri zakonitem zastopniku Fakultete za vede o zdravju za osebi, neposredno ali posredno povezani s prvonagrajenim udeležencem, ki sta nedvomno vsaj sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov in sta na vsaj na kateri izmed stopenj odločali v postopku predmetnega javnega natečaja, pri čemer je njuna povezava s prvonagrajenim udeležencem lahko vplivala na njun (vsaj) zasebni interes, je s tem podan ne le prepovedani položaj iz sedme alineje točke 4.17.5, pač pa tudi dejanski stan iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije (in iz pojasnil naročnika), je zakonita zastopnica naročnika dne 27. 3. 2023 oziroma takoj za tem, ko je bila izvedena identifikacija avtorjev oziroma udeležencev predmetnega javnega natečaja (torej že po opravljenem ocenjevanju prejetih elaboratov), sprejela sklep o svoji izločitvi in za izvedbo nadaljnjih postopkov ter sklepanje pogodbe z nagrajenim udeležencem pooblastila T. Š., o čemer je istega dne obvestila tudi svoj upravni odbor (dokumenta št. 1143-10/2023 in 043-30/2023). Iz izjasnitve prvonagrajenega udeleženca pa je tudi razvidno, da se je dne 7. 4. 2023 (torej šele po vložitvi predmetnega zahtevka za revizijo) izločila tudi zakonita zastopnica prvonagrajenega udeleženca, ki je v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi pooblastila B. B. (dokument št. 01-12/2023-AK).

Kljub temu je naročnikova rektorica do svoje samoizločitve, ki jo je opravila šele v sklepni fazi predmetnega natečaja, v svojstvu zakonite zastopnice naročnika, očitno sodelovala vsaj pri sprejemu odločitve glede same izvedbe natečaja, v fazi priprave Projektne naloge ter pri imenovanju članov ocenjevalne komisije na strani naročnika (med drugim tudi spornega člana žirije dr. B.D., ki preko družbe CBD d.o.o. na področju gradbeništva poslovno sodeluje z prvonagrajenim udeležencem). Dekan Fakultete za vede o zdravje oziroma uporabnik predmeta javnega natečaja, ki je zaposlen pri prvonagrajenem udeležencu, pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, sodeloval pri sklepanju pogodbe z ZAPS oziroma pri pripravi Natečajnih pogojev, poleg tega je moral sodelovati vsaj pri opredelitvi dejanskih potreb fakultete oziroma podatkov, ki so bili potrebni za izdelavo Projektne naloge. Ob upoštevanju vseh navedenih povezav pa za objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi s predmetno izvedbo javnega natečaja le sklepna samoizločitev naročnikove rektorice iz nadaljnjih, zgolj formalno zaključnih aktivnosti, ne more zadoščati. Za presojo naročnikovih kršitev je irelevantna tudi samoizločitev direktorice prvonagrajenega udeleženca, sestre dvojčice naročnikove zakonite zastopnice. Dejstvo namreč je, da je vse do vložitve predmetnega zahtevka za revizijo (rektorica prvonagrajenega udeleženca se je izločila šele dan po vložitvi zahtevka za revizij) v svojstvu zakonite zastopnice prvonagrajenega udeleženca očitno sodelovala vsaj pri sprejemu odločitve glede sodelovanja na predmetnem javnem natečaju, ni pa mogoče izključiti, da svojim zaposlenim (avtorjem prvonagrajenega natečajne rešitve) ni odrejala tudi zadolžitev, ki so bile usmerjene v pripravo prvonagrajenega natečajnega elaborata. Konec koncev je zakoniti zastopnik tisti, ki odloča o pravnih poslih s tretjimi subjekti in v tem smislu tudi o sodelovanju s ponudbo v postopkih javnega natečaja.

Iz odstopljene dokumentacije sicer ni razvidno, kako (na kakšen način), in če sploh, naj bi bilo v obravnavanem primeru izvedeno preverjanje nasprotja interesov iz točke 4.17.5 Natečajnih pogojev (preverjanje teh pogojev, kot je razvidno iz zgoraj citirane točke 4.17.5, je poverjeno ZAPS), poleg tega je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, v zvezi s tem navedel le, da je morebitna nasprotja interesov iz točke 4.17.5 Natečajnih pogojev preverjala ZAPS, ki ni ugotovila nikakršnih nepravilnosti ali nasprotja interesov. A v odstopljeni dokumentaciji se v zvezi z navedenimi povezavami nahajata tudi dve pravni mnenji - prvo mnenje (dokument z dne 24. 3. 2023) je naročila ZAPS, drugo pa naročnik (dokument z dne 27. 3. 2023), pri čemer iz prvega izhaja, da gre pri navedenih povezavah za nasprotje interesov, iz drugega pa, da temu ni tako. Naročnik pa je tudi v zvezi z navedenima pravnima mnenjema zgolj pavšalno zaključil, da iz pravnega mnenja, ki ga je pridobila ZAPS, izhaja, da naj bi bile podane okoliščine, ki predstavljajo nasprotje interesov, zato je naveden dokument posredoval v presojo drugemu odvetniku, ki je s svojim strokovnim mnenjem predhodno pravno mnenje s tehtnimi argumenti zavrnil. Ob tem pa ni jasno, zakaj je naročnik naročil drugo pravno mnenje in zakaj je v tem delu upošteval svoje pridobljeno mnenje in ne mnenja, ki ga je pridobila ZAPS.

Ob vsem navedenem se je vlagatelju upravičeno vzbudil dvom tako v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo udeležencev predmetnega javnega natečaja in v zagotovljeno anonimnost prvonagrajenega elaborata, kakor tudi v objektivnost in nepristranskost ocenjevanja prvonagrajenega in njegovega natečajnega elaborata oziroma vtis, da so navedene povezave vplivale na način in potek glasovanja ocenjevalne komisije.

Kot je razvidno iz izpodbijanega Obvestila o izidu in zaključnega poročila predmetnega javnega natečaja (dokument št. 161-18/2022, z dne 27. 3. 2023), je naročnik prejel šest elaboratov. Vseh šest elaboratov je prestalo predhodni preizkus, prav tako je naročnik tudi ugotovil, da vsi trije nagrajeni elaborati izpolnjujejo vse zahteve in pogoje iz natečajnega gradiva in so v skladu z ZJN-3 dopustni. Poleg tega je naročnik navedel, da tudi preostali trije elaborati, ki so prejeli priznanja (naročnik je podelil eno zvišano in dve znižani priznanji), izpolnjujejo pogoje št. 4, 5 in 6 iz 4.17 točke Natečajnih pogojev. Podrobnejši pregled točke 3.7 (Poročilo o nagrajenih elaboratih) pokaže (Državna revizijska komisija se je pri tem osredotočila le na prejemnike nagrad), da je ocenjevalna komisija pri vseh treh nagrajenih elaboratih izpostavila tako prednosti, kakor tudi pomanjkljivosti ponujenih rešitev, vendar je bila odločitev komisije o podelitvi nagrad soglasno sprejeta le pri drugonagrajenem elaboratu, pri elaboratih prvonagrajenega udeleženca in vlagatelja pa je bila sprejeta s preglasovanjem (trije glasovi za, dva proti). Poleg tega je (le) pri ocenjevanju prvonagrajenega elaborata tudi izrecno zapisano, »da je zaradi razhajanj v temeljnih vidikih vrednotenja arhitekturne rešitve, komisija glasovala o primernosti natečajnega elaborata za 1. nagrado, pri čemer mu je bila s tremi glasovi za in dvema glasovoma proti nagrada tudi podeljena«.

Nenazadnje vlagatelj tudi upravičeno opozarja, da je bil »ažuriran« podatek, ki se nanaša na parcelo št. 137, očitno na voljo le prvonagrajenemu udeležencu, saj sicer natečajne rešitve izven območja gradbene parcele ne bi načrtoval. Naročnik je namreč, kot pravilno opozarja vlagatelj, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije izrecno navedel (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 10. 1. 2023), da parcela št. 137 ni uvrščena v gradbeno parcelo ter da je namenjena ureditvi dostopne poti do nove stavbe fakultete in obstoječe enostanovanjske hiše, prvonagrajeni udeleženec pa je kljub temu na parceli št. 137 predvidel parkirna mesta. V sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa je naročnik navedel drugače, in sicer je tokrat zapisal, »da s strani prvonagrajenega udeleženca umestitev parkirnih mest na območje parcele št. 137 ni ocenjena kot napačna, ker je postopek urejanja in prenosa lastninske pravice med njim in RS na zemljiščih, potrebnih za gradnjo, v teku in je pričakovati, da bo RS nanj prenesla še dodatne parcele«. Poleg tega je naročnik naveden vlagateljev očitek zavrnil tudi z navedbo o tem, da so bili v zvezi s prometno ureditvijo pomanjkljivi vsi elaborati. Iz izpodbijanega Obvestila o izidu in zaključnem poročilu pa je razvidno, da je vlagateljeva prometna ureditev zagotovljena, ustrezna in smiselna. V zadnjem odstavku na 24. strani Obvestila o izidu in zaključnem poročilu so namreč v zvezi z vlagateljevo prometno ureditvijo navedene naslednje ugotovitve ocenjevalne komisije: »S prometnega vidika skoraj ves mirujoči promet (razen parkirnih mest za gibalno ovirane tik ob vhodu) umesti v podzemno garažo, do katere zagotovi dovoz skozi smiselno umeščeno dovozno rampo na spodnjem platoju. Intervencijska zanka za gasilska vozila je zagotovljena in ustrezno dimenzionirana. Zunanje prometne površine so skrčene na funkcionalni minimum, s čimer se sprosti veliko prostora za oblikovanje učilnic na prostem, zunanjega fitnesa in drugih zahtevanih zunanjih površin«.

Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo na osmih straneh podrobno navedel (predložil pa je tudi skice), v katerih delih in zakaj naj bi bil njegov natečajni elaborat ocenjen nepravilno, vendar se je naročnik obravnavi teh očitkov izognil z zgolj pavšalno ugotovitvijo, da so bili vsi elaborati ocenjeni ob upoštevanju vnaprej določenih meril.

Ob upoštevanju opisanih večkratnih in večplastnih povezavah, je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju, da je odločitev glede dopustnosti elaborata prvonagrajenega udeleženca sprejeta v nasprotju s sedmo alinejo točke 4.17.5 Natečajnih pogojev ter tretjim odstavkom 91. člena ZJN-3, glede sestave žirije (člana ocenjevalne komisije) pa tudi v nasprotju s 103. členom ZJN-3. Z navedenimi povezavami pa je poseženo tudi v določbo 104. člena ZJN-3, saj anonimnost prvonagrajenega udeleženca očitno ni bila zagotovljena. Ker pa je bila v obravnavanem primeru identiteta udeležencev že razkrita, je Državna revizijska komisija v skladu z vlagateljevim (podrednim) predlogom postopek oddaje predmetnega javnega natečaja v celoti razveljavila, saj postopka iz navedenega razloga ni več mogoče vrniti v fazo pregledovanja in ocenjevanja natečajnih elaboratov.

Ker je vlagatelj že z obravnavanimi očitki uspel izkazati, da so navedene povezave lahko vplivale tudi na ocenjevanje prejetih elaboratov, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov oziroma tistih navedb, ki se nanašajo na konkretne nepravilnosti pri ocenjevanju njegovega elaborata. Ugotovitev o (ne)pravilnosti ocenjevanja vlagateljevega elaborata tudi iz teh razlogov namreč ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj niti na status prvonagrajenega udeleženca, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, naj v primeru, če se bo odločil za izvedbo novega projektnega natečaja, upošteva ugotovitve iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov v višini plačane takse in povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi s plačilom bančne provizije za plačilo takse.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (kot potrebne) priznala stroške v višini vplačane takse (1.000,00 EUR), ni pa mu priznala tudi stroškov za plačilo bančne provizije, ker jih vlagatelj ni izkazal. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.






Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti (po e-Reviziji):

- naročnik,
- vlagatelj,
- prejemnik 1. nagrade: InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola,
- prejemnik 2. nagrade: Studio Sadar d.o.o., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana in Mervič + Arhitekti d.o.o. Frankopanska ulica 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.














Natisni stran