018-049/2023 Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja po pogodbenih določilih FIDIC (rumena knjiga) za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Bele«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GODINA, gradbeništvo in druge storitve, d.o.o., Hrpelje, Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 18. 5. 2023

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je zaradi neuspešnega predhodno izvedenega odprtega postopka (objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004304/2022-B01) v postopku s pogajanji brez predhodne objave dne 7. 11. 2022 na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (pod št. objave JN007496/2022-L01) in obenem tudi »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43030-11/2022-15 z dne 25. 10. 2022, s katero je javno naročilo oddal ponudniku RASPET, d.o.o., Bukovo 67, Cerkno. Vlagatelj je zoper navedeno odločitev 11. 11. 2022 vložil zahtevek za revizijo, o katerem je odločila Državna revizijska komisija in s sklepom št. 018-141/2022-20 z dne 23. 2. 2023 razveljavila to odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je nato na Portalu javnih naročil 23. 3. 2023 (pod št. objave JN007496/2022-ODL01P1) objavil »ODLOČITEV«, št. 43030-11/2022-71 z dne 22. 3. 2023, s katero je zavrnil obe prejeti ponudbi in postopek zaključil brez oddaje naročila. Naročnik v obrazložitvi navaja, da v obsegu in pod pogoji, kot so bili predvideni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, predmeta javnega naročila ne potrebuje več, zato je na podlagi petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) prejeti ponudbi zavrnil in postopek zaključil brez oddaje naročila. Pojasnjuje, da je predmetno naročilo iz vidika časovnih omejitev naročnika neizvedljivo, saj bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30. 11. 2023. Dodaja, da bo javno naročilo ponovil v spremenjenem obsegu, tako da bo izvedel dve javni naročili: prvo bo obsegalo izdelavo projektne dokumentacije, na podlagi katere bo v nadaljevanju izvedeno javno naročilo za gradnje, temu primerno pa bodo spremenjeni tudi pogoji za sodelovanje ter podaljšan rok za zaključek projekta. Naročnik končno še pojasnjuje, da:
- operacijo »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – 1. faza« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada;
- se operacija izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 5 »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe 5.1 »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu«, specifični cilj »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«;
- so denarna sredstva za financiranje projekta do 31. 12. 2023 oziroma do konca trajanja projekta zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, št. NRP 2555-21-0020, na proračunskih postavkah »PP 160121 Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam – poplavna varnost EU« (85 %) in »PP 160122 – Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam – poplavna varnost EU« (15 %).

Zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj 4. 4. 2023 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi izpodbijano odločitev in se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Uvodoma navaja, da naročnik po razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji javnega naročila razpolaga samo z eno dopustno ponudbo (tj. vlagateljeva ponudba), pa je iz razloga, ki ni zakonit, očitno ne želi izbrati. Zatrjuje neobstoj objektivnih in utemeljenih razlogov za sprejem izpodbijane odločitve ter na navideznosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb, naročniku pa tudi očita, da je neenakopravno obravnaval ponudnike. Opozarja, da so razlogi za zavrnitev vseh ponudb nesmiselni, izmišljeni, navrženi in si celo med sabo nasprotujejo. Po mnenju vlagatelja naj bi bil naročnik tisti, ki je s sprejemanjem nezakonitih odločitev in s sistematičnim preprečevanjem dostopa do pravnega varstva vlagatelju podaljševal začetek izvajanja del, zato se ne more sklicevati na lastne kršitve in jih uveljavljati v svojo korist (venire contra factum proprium). Naročniku očita, da je tudi po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije z dne 23. 2. 2023 potreboval en mesec za sprejem odločitve o zavrnitve obeh ponudb. Kot neresno, protipravno in brez podlage označuje odločitev (navedbo) naročnika, da »bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30.11.2023«; iz razpisne dokumentacije naj bi namreč jasno izhajalo, da so denarna sredstva za financiranje projekta zagotovljena do 31. 12. 2023 (in ne le do 30. 11. 2023) oziroma do konca trajanja projekta. Opozarja, da je iz dokumenta »Obrazec 3 DODATEK K PONUDBI« nesporno razvidno, da roki za začetek, dokončanje in izvedbo del niso določeni z datumom, pač pa so vezani na trenutek sklenitev pogodbe, in ker pogodba še ni bila sklenjena, torej tudi roki niso začeli teči; v posledici navedenega naj bi bil argument naročnika, da »bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30.11.2023« (ki ga naročnik niti ni podrobneje opredelil), navidezen in izmišljen ter očitno usmerjen izključno v neizbiro ponudbe vlagatelja. Vlagatelj tudi opozarja, da bo novo javno naročilo (ali novi javni naročili) zaradi novih razpisov še toliko manj izvedljivo, saj bosta dva nova postopka postopek izbire podaljšala in nikakor ne skrajšala. Meni, da je vsebina izpodbijane odločitve v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj sta se naročnik in tedanji izbrani ponudnik s svojimi vlogami v (prejšnjem) postopku pravnega varstva zavzemala za dopustnost ponudbe izbranega ponudnika in torej za izvedbo predmeta naročila z njegove strani, in nikakor ne za to, daje predmetno naročilo iz vidika časovnih omejitev neizvedljivo in da ga je potrebno razdeliti na dve javni naročili. Očitno navidezna in pravno povsem zmotna naj bi bila tudi navedba naročnika, da bo naročilo storitev projektiranje in gradnje v skladu z rumeno knjigo FIDIC ponovil v spremenjenem obsegu, tako da bo izvedel dve javni naročili; vlagatelj poudarja, da je bistvo izvajanja del po rumeni knjigi FIDIC ravno oddaja projektiranja in izvedba GOI del enemu izvajalcu, razčlenitev javnega naročila na dve javni naročili pa bo imela za nesporno posledico možnost izbire dveh različnih ponudnikov, kar pomeni, da gradnja v skladu z rumeno knjigo FIDIC sploh ne bo mogoča. Opozarja, da je takšno ravnanje naročnika v nasprotju s prevzetimi pogodbenimi določili iz sofinanciranja operacije »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Vipave - I. faza«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Naročnik je s sklepom, št. 43030-11/2022-76 z dne 14. 4. 2023, zavrnil zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma navaja, da četudi je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel po enem mesecu od izdaje sklepa Državne revizijske komisije št. 018-141/2022-20, ni s tem v ničemer kršil določil ZJN-3; vlagatelju v ničemer ni bil preprečen dostop do pravnega varstva. Poudarja, da nima koristi od kršitev, ki jih je odkrila Državna revizijska komisija, kot to pavšalno navaja vlagatelj. V prejšnjem postopku pravnega varstva je zagovarjal pravilnost svoje prvotne odločitve. Pojasnjuje, da je za prvo fazo projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti porečja Vipave resda upravičen do sofinanciranja Evropske unije iz Kohezijskega sklada do 31. 12. 2023, vendar to pomeni, da mora do tega datuma plačati zadnji račun izvajalca za izvajanje del v okviru projekta, ki ga morajo predhodno potrditi še inženir, naročnik in posredniški organ (kot neposredni proračunski uporabnik je namreč dolžan plačevati račune v roku 30 dni od prejema). Glede na to, da je za konkretno javno naročilo določen rok za izvedbo vseh del 420 dni od sklenitve pogodbe, pa dokončanje projekta ni mogoče niti do 30. 11. 2023 niti do 31. 12. 2023. S spremenjenim obsegom bo zasledoval cilj, da bi do 30. 11. 2023 oddal vsaj del tega javnega naročila, tj. da bi do takrat vsaj projektiranje izvedel v okviru te finančne perspektive, medtem ko bo gradnja potekala v okviru drugega javnega naročila. Dodaja, da bi bilo neodgovorno in negospodarno nadaljevati s konkretnim javnim naročilom v zastavljenem obsegu, ne da bi vedel, ali ima zagotovljena sredstva za uspešno dokončanje projekta oziroma iz katerih virov ima zagotovljena sredstva. Če projekt ne bi bil uspešno zaključen, bi bil naročniku izrečen tudi finančni popravek. Meni, da je izpodbijana odločitev ustrezno obrazložena, saj tudi iz zahtevka za revizijo izhaja, da je vlagatelj seznanjen tudi z dejstvom, da so sredstva za financiranje projekta zagotovljena do 31. 12. 2023 oziroma do konca trajanja projekta, kar je identično. Meni še, da se vlagatelj spreneveda, ko zatrjuje, da je naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb argumentiral s tem, da predmeta naročila ne potrebuje več; poudarja, da je jasno navedel, da predmetno naročilo iz časovnega vidika ni izvedljivo in da bo naročilo ponovljeno v spremenjenem obsegu, kar pa ne pomeni, da predmeta naročila ne potrebuje več. Sploh pa ni nikjer ugotovil, da je vlagatelj edini oddal dopustno ponudbo, saj dopustnosti njegove ponudbe ni preverjal, ampak je zavrnil obe ponudbi iz razlogov na svoji strani. Naročnik poudarja, da ni določil, da se bodo dela (v novem javnem naročilu) izvajala v skladu z rumeno knjigo FIDIC. Vlagatelj naj bi zgolj pavšalno navajal, da naj bi bilo v primeru oddaje dveh javnih naročil (ločeno za projektiranje in gradnjo) ravnanje naročnika v nasprotju s prevzetimi pogodbenimi določili iz sofinanciranja operacije »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – I. faza«.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 19. 4. 2023. Kot absurdno označuje trditev naročnika, da želi vlagatelj naročnika prisiliti, da izbere njegovo ponudbo, ko pa je sam naročnik še en mesec pred sprejemom izpodbijane odločitve krčevito vztrajal pri zakonitosti izbire ponudnika RASPET d.o.o. Naročnik naj ne bi v sklepu niti z besedo pojasnil, zaradi kakšnih »časovnih omejitev« je predmetno naročilo neizvedljivo. Poudarja, da je v zahtevku za revizijo izkazal, da je protipravna in brez podlage odločitev naročnika, da »bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30.11.2023«, saj iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da so denarna sredstva za financiranje projekta zagotovljena do 31. 12. 2023 (in ne do 30. 11. 2023) oziroma do konca trajanja projekta – denarna sredstva so torej izrecno zagotovljena do konca trajanja projekta, torej tudi po 31. 12. 2023. Vlagatelj še očita naročniku, da medtem, ko je še v izpodbijani odločitvi navajal, da »bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30.11.2023«, v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sedaj priznava, da ima sredstva za financiranje zagotovljena do 31. 12. 2023 oziroma do konca trajanja projekta, pri čemer pa sedaj nenadoma navaja, da naj bi bilo to »identično«. Vlagatelj tako utemeljuje, da ima naročnik sredstva zagotovljena vse do konca trajanja projekta, pri čemer roki za začetek, dokončanje in izvedbo del še niso začeli teči (ker so vezani na trenutek sklenitve pogodbe), zato naj bi bil nosilni argument naročnika (da je konkretno javno naročilo neizvedljivo iz vidika časovnih omejitev) navidezen, neutemeljen in nezakonit.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 25. 4. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj naročniku očita, da je v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navajal navidezne razloge ter da odločitev ni ustrezno obrazložena, s čimer naj bi naročnik vlagatelja obravnaval neenakopravno ter vodil postopek netransparentno.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da se ne opredeljuje do vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43030-11/2022-15 z dne 25. 10. 2022, oziroma na postopek pravnega varstva, o katerem je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-141/2022-20. Predmet tega postopka pravnega varstva je zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ne pa zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, ki je bila razveljavljena, prav tako pa predmet postopka pravnega varstva ne more biti ravnanje naročnika v prejšnjem postopku pravnega varstva, saj Državna revizijska komisija presoja le ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZPVPJN in prvi odstavek 60. člena ZPVPJN). Ob tem pa gre še dodati, da zgolj dejstvo, da je naročnik z odločitvijo o oddaji javnega naročila oddal javno naročilo določenemu ponudniku in da je naročnik v predhodnem postopku pravnega varstva zagovarjal zakonitost te odločitve (ki je bila naknadno razveljavljena), ne omogoča sklepanja o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, kot to zatrjuje vlagatelj. Državna revizijska komisija zato kot nepotrebno zavrača tudi izvedbo dokazov z vpogledom na portal eRevizija in v vloge v prejšnjem postopku pravnega varstva.

Pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Niti ZJN-3 niti drugi predpisi s področja javnega naročanja ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oziroma dopustnost naročnikovih razlogov za zaključek postopka brez oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat navedla, da tudi iz prakse Sodišča Evropske Unije pri razlagi prava Evropske unije izhaja, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek in da pravo EU o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98, točki 23 in 25; C-244/02, točka 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava EU, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju EU (C-92/00, točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02, točka 36).

Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku tako obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Iz predstavljene določbe petega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (prijav), navede že v odločitvi sami (»[...] mora o razlogih za takšno odločitev [...]«), s čemer se zagotovi transparentnost javnega naročanja kot minimum uresničitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN).

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu s prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-218/2017, 018-150/2018, 018-021/2019, 018-179/2019, 018-053/2020, 018-012/2021, 018-107/2021, 018-177/2021) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali izključitvi ponudbe ni zakonita.

Naročnik je izpodbijano odločitev utemeljil z navedbo, da v obstoječem obsegu in pod obstoječimi pogoji predmeta javnega naročila ne potrebuje več, ker je naročilo iz vidika časovnih omejitev naročnika postalo neizvedljivo, saj (naj) bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30. 11. 2023. Naročnik je s tem navedel pravno relevantno dejstvo, na podlagi katerega je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik ni podrobneje opredelil, zakaj bi moral biti projekt v celoti zaključen do 30. 11. 2023, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se utemeljenost pravno relevantnih dejstev, navedenih v odločitvi o zavrnitvi ponudb, nanaša na vsebinsko zakonitost odločitve oziroma njeno utemeljenost. Vsebinska zakonitost odločitve o zavrnitvi vseh ponudb oziroma obstoj razlogov za tako odločitev se presoja v primeru spora v postopku pravnega varstva, zato mora naročnik (šele) v postopku pravnega varstva dokazati utemeljenost pravno relevantnih dejstev, navedenih v izpodbijani odločitvi (prim. tudi s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-171/2017-4).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova odločitev obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev vseh ponudb ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) navedel:

- v dokumentu »Povabilo k oddaji ponudbe«:

»Operacije sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacije se izvajajo v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 5 »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe 5.1 »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu« in prispevajo k doseganju specifičnega cilja »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«.
Prispevek Skupnosti znaša 85 % (Kohezijski sklad) oz. 80 % (Evropski sklad za regionalni razvoj).
Lastna udeležba RS znaša 15 % oz. 20 %.«

- v (pod)poglavju »1 OSNOVNI PODATKI O NAROČILU« dokumenta »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«:

»Operacijo »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Vipave - I. faza« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 5 »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe 5.1 »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu«, specifični cilj »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«.
Prispevek Skupnosti znaša 85 %.
Lastna udeležba RS znaša 15 %.«

- v 5. členu osnutka pogodbe (na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj):

»Operacijo »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Vipave - I. faza« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 5 »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe 5.1 »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu«, specifični cilj »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«.
Denarna sredstva za financiranje projekta do 31. 12. 2023 oziroma do konca trajanja projekta so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, št. NRP 2555-21-0020, na proračunskih postavkah:
- PP 160121 - Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam – poplavna varnost EU (85%),
- PP 160122 - Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam – poplavna varnost SLO (15%).
Pogodbeni stranki se dogovorita, da se v primeru, če se v sprejetem finančnem načrtu ministrstva na zgoraj navedenih proračunskih postavkah obseg sredstev za posamezno leto zmanjša, izvajanje pogodbenih obveznosti v tem letu zmanjša ali odloži. O nadaljnjem načinu izvajanja pogodbenih obveznosti se stranki dogovorita z aneksom k tej pogodbi.«

Smiselno enako kot v predstavljenih delih razpisne dokumentacije (glede denarnih sredstev za financiranje projekta, vira sredstev in sofinanciranja) je navedeno tudi v sklepu o začetku postopka.

Neutemeljen je očitek vlagatelja v vlogi z dne 19. 4. 2023, da naj bi naročnik šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo priznal, da ima sredstva za financiranje projekta zagotovljena do 31. 12. 2023 oziroma do konca trajanja projekta, saj je naročnik to izrecno navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločitve (in v razpisni dokumentaciji).

Vlagatelj pravilno ugotavlja, da je naročnik roke za dokončanje in izvedbo del vezal na trenutek sklenitve pogodbe; iz dokumenta »Obrazec 3 DODATEK K PONUDBI« v razpisni dokumentaciji jasno izhaja, da je naročnik kot rok za dokončanje del določil 300 dni po sklenitvi pogodbe, rok za izvedbo del pa 420 dni po sklenitvi pogodbe.

Upoštevaje navedeno je utemeljena ugotovitev naročnika, da v primeru oddaje javnega naročila in podpisa pogodbe po tem, ko je bila prejšnja odločitev naročnika o oddaji javnega naročila razveljavljena s sklepom Državne revizijske komisije (št. 018-141/2022-20 z dne 23. 2. 2023) izvedba del (v pogodbenih rokih 420 dni po podpisu pogodbe) ne bi bila mogoča do 30. 11. 2023.

Vlagatelj naročniku dalje oporeka navedbo skrajnega datuma za izvedbo del 30. 11. 2023 iz razloga, ker naj bi imel naročnik sredstva zagotovljena do 31. 12. 2023, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik utemeljeno pojasnil, da mora do 31. 12. 2023 plačati zadnji račun izvajalca za izvajanje del v okviru projekta (ki ga morajo predhodno potrditi še inženir, naročnik in posredniški organ), saj je kot neposredni proračunski uporabnik dolžan plačevati račune v roku 30 dni od prejema, kar torej pomeni, da bi morala biti dela izvedena do 30. 11. 2023. Državna revizijska komisija pristavlja, da situacija ne bi bila nič drugačna niti v primeru, če bi naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da bi morala biti dela izvedena do 31. 12. 2023, saj tudi v tem primeru predmet javnega naročila ne bi bil časovno izvedljiv ob rokih za izvedbo, kakršni so bili določeni in bi zavezovali pogodbene stranke.

Iz zahtevka za revizijo in iz vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, je mogoče še razbrati, da vlagatelj zagovarja stališče, da naj bi imel naročnik glede na vsebino citiranega 5. člena vzorca pogodbe zagotovljena sredstva do konca trajanja projekta, torej tudi po 31. 12. 2023 oziroma brez časovne omejitve do 31. 12. 2023, v posledici česar naj bi bila odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb izmišljena in nezakonita, vendar pa vlagatelju ni mogoče pritrditi. Iz vpogleda v relevantni del Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Uradni list RS, št. 187/2021 in 150/2022), na katerega odkazuje citirana vsebina razpisne dokumentacije (tj. »NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2023-2026«), je razvidno, da je za postavko/projekt »2555-21-0020 Protipoplavna varnost v Goriški regiji-Vipava DRR« naveden začetek 14. 6. 2021 ter konec 31. 12. 2023 (skladno s tem so – v stolpcih »Plan 2023«, »Plan 2024« itd. – opredeljena sredstva le za leto 2023, ne pa tudi za kasnejša leta). Že upoštevaje navedeno je tako utemeljeno razlogovanje naročnika, da ima denarna sredstva zagotovljena le do 31. 12. 2023.

Državna revizijska komisija še pristavlja, da na navedene ugotovitve v ničemer ne vpliva dejstvo, da je naročnik izpodbijano odločitev o zavrnitvi ponudb sprejel (šele) en mesec po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije št. 018-141/2022-20 – nič drugače namreč ne bi bilo niti v primeru, ko bi naročnik odločitev sprejel nemudoma po prejemu odločitve Državne revizijske komisije št. št. 018-141/2022-20, saj niti tedaj predmet javnega naročila ne bi bil časovno izvedljiv ob rokih za izvedbo, kakršni so bili določeni in bi zavezovali pogodbene stranke.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je »[o]čitno navidezna in pravno povsem zmotna […] tudi naročnikova navedba, da bo naročilo storitev projektiranje in gradnje v skladu z rumeno knjigo FIDIC ponovil v spremenjenem obsegu, tako da bo izvedel dve javni naročili […]« in »da gradnja v skladu z rumeno knjigo sploh ne bo mogoča«. Ne glede na vprašanje preuranjenosti navedb vlagatelja, ki se nanašajo na napovedani, a še ne začeti postopek javnega naročanja (prim. npr. s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-185/2015-5), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v izpodbijani odločitvi niti ni navedel, da bo naročilo ponovil v skladu z rumeno knjigo FIDIC – naročnik je namreč izrecno navedel, da bo izvedel dve javni naročili (eno za izdelavo projektne dokumentacije in drugo za gradnjo) in tozadevno sploh ni omenjal (več) gradnje v skladu z rumeno knjigo FIDIC. Pritrditi je mogoče naročniku v tem, da vlagatelj s tem v zvezi zgolj pavšalno navaja še, da je »takšno ravnanje naročnika v nasprotju s prevzetimi pogodbenimi določili iz sofinancirane operacije […]«, saj vlagatelj teh svojih navedb niti ni konkretiziral.

Upoštevaje vse navedeno tako ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naj bi bili odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ter razlogi za zavrnitev za sprejem take odločitve izmišljeni in nezakoniti, oziroma da je naročnik vlagatelja obravnaval neenakopravno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 obe prejeti ponudbi zavrnil, ker predmetnega naročila ne potrebuje več zaradi časovne neizvedljivosti v obsegu in pod pogoji, kot so bili predvideni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran