018-044/2023 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Andraža Žvana, kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Naročilo storitev mikrobioloških, histopatoloških in drugih laboratorijskih preiskav za potrebe UKC Ljubljana« in na podlagi pritožbe vlagatelja Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 4. 2023

odločila:

Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 28. 2. 2023, št. objave JN001095/2023-B01 in v Uradnem listu EU dne 1. 3. 2023, št. objave 2023/S 043-125592.

Vlagatelj je dne 31. 3. 2023 vložil Zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik ni vsebinsko obravnaval vprašanj in opozoril ponudnikov, s čemer je kršil zlasti četrti odstavek 61. člena ZJN-3 ter da javnega naročila ni zakonito razdelil na sklope, s čemer je kršil prvi odstavek 73. člena ZJN-3. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in naročniku naloži odpravo ugotovljenih kršitev oz. javno naročilo v celoti razveljavi; zahteva tudi povračilo stroška plačane takse (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo vlagatelj uvodoma povzema določbe 25. člena in tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN in besedilo glede pravnega varstva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je bilo v predmetni zadevi obvestilo o naročilu objavljeno dne 28. 2. 2023 in da se je rok za postavljanje vprašanj iztekel dne 20. 3. 2023; da je naročnika dne 8. 3. 2023 (šesti delovni dan po objavi obvestila o naročilu) in dne 17. 3. 2023 opozoril na kršitve, zatrjevane v zahtevku za revizijo; da je naročnik na vsa vprašanja odgovoril dne 26. 3. 2023 (18 dan po prejemu vlagateljevega vprašanja) in da je na vsa vprašanja odgovoril enako – da razpisne dokumentacije ne bo spremenil in da njegove zahteve ostajajo enake.

Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik s predhodno opisanimi ravnanji onemogočil vložitev zahtevka za revizijo v roku, ki ga določa prvi odstavek 25. člena ZPVPJN. Naročnik je zlorabil svoje pravice, s tem pa vlagatelja (in tudi morebitne druge ponudnike) spravil v položaj pravne negotovosti, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti in pravne predvidljivosti, kot podnačelom pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Če naročnik v celoti izkoristi rok za podajo odgovorov na vprašanja, ob tem pa poda pavšalne odgovore, s katerimi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne spremeni ali dopolni, onemogoči ponudnikom učinkovito pravno varstvo. V takem primeru morajo ponudniki vložiti zahtevek za revizijo »na zalogo«, v roku desetih delovnih dni od objave obvestila o naročilu, saj ne vedo, kako bo naročnik obravnaval njihova vprašanja in kakšna bo vsebina končne razpisne dokumentacije. Taka ureditev naročnikom omogoča vztrajanje pri nezakoniti razpisni dokumentaciji, tega pa se je poslužil tudi konkretni naročnik. Možnost takega položaja je predvidel tudi zakonodajalec in v ZPVPJN vključil določbo o zlorabi pravice do pravnega varstva. Skladno z določbo 21. člena ZPVPJN bi si moral naročnik prizadevati, da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena ZPVPJN (tudi vlagatelj), vendar iz njegovih ravnanj izhaja ravno nasprotno, zaradi česar je kršil temeljna načela pravnega varstva (7. člen ZPVPJN), zlati načelo dostopnosti (10. člen ZPVPJN). Vsled vsega navedenega je po prepričanju vlagatelja njegov zahtevek za revizijo potrebno šteti za pravočasnega. Vlagatelj meni, da bo drugačna interpretacija slej ko prej povzročila članek v kateri od strokovnih revij, v katerem bo naročnikom svetovano takšno ravnanje, edina obramba vlagateljev pa bo takoj po objavi obvestila o naročilu opozoriti naročnika na kršitev, nato pa »preventivno«, deseti delovni dan, vložiti zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 4. 4. 2023 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije in ker zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroška plačane takse pa je zavrnil (v nadaljevanju: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo).

Glede pravočasnosti zahtevka za revizijo naročnik, po uvodnem povzemanju določbe 25. člena ZPVPJN, navaja, da je bilo obvestilo o naročilu objavljeno dne 28. 2. 2023, zahtevek za revizijo pa vložen šele dne 31. 3. 2023. Ker zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku desetih delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu, ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Ker naročnik z odgovori na vprašanja zainteresiranih ponudnikov zahtev in meril iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni niti pojasnjeval, še manj pa dopolnjeval, zahtevek za revizijo ni pravočasen niti po drugi povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (s tem v zvezi se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-009/2023).

Naročnik meni, da bi moral vlagatelj ravnati skrbno in zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, saj so roki v ZPVPJN jasno določeni. Ob izpostavljanju sprememb ZPVPJN, ki so bile uveljavljene z novelo ZPVPJN-B v letu 2017, meni, da je vlagatelj lahko in moral pričakovati situacijo, ko naročnik s svojimi odgovori na Portalu javnih naročil navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi spremenil ali dopolnil, zaradi česar rok za vložitev zahtevka ni bil varovan. Izpostavlja, da je tudi praksa Državne revizijske komisije že dalj časa popolnoma usklajena in da so navedbe vlagatelja glede pravne negotovosti, pravne varnosti in pravne predvidljivosti povsem neutemeljene. Ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije navaja, da so za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo relevantne samo tiste informacije na Portalu javnih naročil, s katerimi se dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila spreminja ali dopolnjuje. Pojasnjuje, da je na vsa vprašanja odgovoril v zakonsko določenem roku. Opozarja tudi na več odločitev Državne revizijske komisije, v katerih je bilo pojasnjeno, da ZJN-3 in ZPVPJN ne določata, da mora vlagatelj čakati na naročnikov odgovor, preden vloži zahtevek za revizijo in kot neutemeljen zavrača očitek vlagatelja, da mu je bila vložitev zahtevka za revizijo v roku, ki ga določa 25. člen ZPVPJN, onemogočena. Meni, da so vlagateljeva namigovanja o pričakovanju člankov na obravnavano temo, glede na nekaj let veljavno zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije, popolnoma neutemeljena, precej pretirana in provokativna. Da tudi drugi ponudniki vložijo zahtevek za revizijo v primeru, če naročnik nemudoma ne spremeni ali dopolni dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja npr. iz odločitve v zadevi št. 018-139/2022, ki jo je obravnavala Državna revizijska komisija. Poudarja, da namen zagotavljanja dodatnih informacij na Portalu javnih naročil ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali v sooblikovanju določb skupaj s ponudniki.

Pri presoji, ali neko ravnanje predstavlja zlorabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPVPJN, je po mnenju naročnika potrebno izhajati iz namena škodovati drugemu in iz cilja, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem (s tem v zvezi naročnik izpostavlja sodbo Vrhovnega sodišča, VIII R 8/2001 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 2709/2010) ter pri tem ugotoviti, da naročniku zaradi tega, ker je v zakonsko določenem roku objavil odgovore na vprašanja zainteresiranih ponudnikov na Portalu javnih naročil, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni spremenil, zlorabe pravic ni mogoče očitati. Prej bi bilo mogoče, po njegovem mnenju, to očitati vlagatelju.

Naročnik še navaja, da v kolikor vlagatelj z navedbami o pravici naročnika, da izkoristi celoten rok za podajo odgovorov, med tem ko mora vlagatelj hiteti z zastavljanjem vprašanj in opozoril, zatrjuje, da ureditev v ZPVPJN ni ustrezna, naročnik opozarja, da (pred)revizijski postopki reševanju take problematike niso namenjeni.

Glede aktivne legitimacije vlagatelja naročnik, po uvodnem povzemanju določbe 14. člena ZPVPJN, navaja, da vlagatelj interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila nima. Zatrjuje, da vlagatelj v zvezi z interesom za dodelitev naročila pavšalno zatrjuje, da je registriran za opravljanje dejavnosti, pri tem pa ne pojasni, za katere storitve posameznega sklopa naj bi bil registriran, niti kateri del predmeta javnega naročila naj bi do sedaj naročniku dobavljal v okviru javne službe. Naročnik sicer sklepa, da se vlagatelj sklicuje na nekatere mikrobiološke preiskave, v zvezi s katerimi predlaga delitev na sklope, a naročnik na podlagi lastnih evidenc ugotavlja, da navedbe vlagatelja o tem, da naj bi del predmeta javnega naročila do sedaj dobavljal v okviru javne službe, ne držijo. Vlagatelj za naročnika sicer izvaja določene storitve oz. dobave, a te niso predmet tega javnega naročila. Ker vlagatelj napačno ocenjuje, da so predmet tega javnega naročila storitve oz. dobave, ki jih vlagatelj za naročnika že izvaja in jih ima interes izvajati tudi v nadaljevanju, vlagatelju domnevna kršitev naročnika ne onemogoča oddaje ponudbe v tem postopku.

Vlagatelj je dne 11. 4. 2023 vložil Pritožbo in dopolnitev zahtevka za revizijo. Izpostavlja, da je naročnik objavil novo javno naročilo, v katerem razpisuje identične preiskave kot v predmetnem javnem naročilu in v zvezi s tem dejstvom dopolnjuje zahtevek za revizijo. Glede pritožbe pa predlaga, da se ji ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo oz. odloči, da mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik; vztraja pri zahtevi za povračilo stroška plačane takse; stroškov pritožbenega postopka ne priglaša (v nadaljevanju: pritožba).

Glede pravočasnosti zahtevka za revizijo vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in zatrjuje, da mu je bila vložitev zahtevka za revizijo onemogočena zaradi naročnikove zlorabe pravic, kar izhaja iz njegovih ravnanj, opisanih v zahtevku za revizijo. Dodaja, da iz naročnikovih odgovorov na Portalu javnih naročil ne gre ugotoviti ničesar drugega, kot to, da odgovorov zavestno ni obrazložil. Če bi jih, bi s tem podal odgovor, ki bi ponudnikom omogočil vložitev zahtevka za revizijo v skladu z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Ker naročnik vsebinskega pojasnila ni dal, je potrebno zahtevek za revizijo šteti za pravočasnega.

Glede aktivne legitimacije vlagatelj zatrjuje, da ima interes za pridobitev javnega naročila, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila in da je del predmeta naročila naročniku že sedaj dobavljal v okviru javne službe. V zvezi z možnostjo povzročitve škode zatrjuje, da je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil na način, ki nedopustno omejuje konkurenco in ne omogoča enakopravne obravnave, saj je sklope oblikoval tako, da ponudbo lahko odda le določen gospodarski subjekt. Navedbe naročnika, da vlagatelj zanj ne opravlja preiskav, ki so del predmeta tega naročila, zanika in našteva vrste preiskav, ki jih za naročnika opravlja v okviru javne službe (s tem v zvezi prilaga fakture, izstavljene naročniku). Če bi naročnik sklope zakonito oblikoval, bi vlagatelj lahko oddal dopustno ponudbo. Da je naročnik prilagodil javno naročilo enemu ponudniku, je razvidno tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, iz katerega izhaja, da je v vseh sklopih ponudbo oddal le en ponudnik. Vlagatelj še pripominja, da naročnik v zakonodaji nima podlage, da bi ugotavljal, za katero javno naročilo ima določen ponudnik interes.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12. 4. 2023 odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo po ugotovitvi neizpolnjevanja procesnih predpostavk (aktivna legitimacija in pravočasnost) zavrgel.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Naročnik zato, po prejemu zahtevka za revizijo, najprej preveri, ali
- je bil vložen pravočasno,
- vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
- ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
- ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
- je dopusten.

Če naročnik ugotovi, da procesni pogoji iz zgoraj navedene prve, tretje, četrte ali pete alineje niso izpolnjeni, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže.

Eden izmed procesnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, je pravočasna vložitev zahtevka za revizijo. Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

V obravnavanem primeru je naročnik obvestilo o naročilu objavil dne 28. 2. 2023 ter določil, da bo vprašanja ponudnikov sprejemal do dne 20. 3. 2023 do 10:00 in da se rok za prejem ponudb izteče dne 4. 4. 2023 ob 10:00 (točka VI.3 Dodatne informacije in točka IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje obvestila o naročilu).

Dne 26. 3. 2023 (med 21:10 in 21:17 uro) je naročnik preko Portala javnih naročil odgovoril na sedem vprašanj zainteresiranih ponudnikov, in sicer bodisi »NAROČNIK NE SPREMINJA RAZPISNE DOKUMETACIJE, ZAHTEVE NAROČNIKA OSTAJAJO ENAKE« bodisi »NAROČNIK RAVNA SKLADNO Z ZJN3, NAROČNIK NE SPREMINJA RAZPISNE DOKUMETACIJE, ZAHTEVE NAROČNIKA OSTAJAJO ENAKE«.

Dne 31. 3. 2023 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 28. 2. 2023, zahtevek za revizijo pa je bil vložen (šele) dne 31. 3. 2023, torej po izteku desetih delovnih dni od objave obvestila o javnem naročilu.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z odgovori, ki jih je dne 26. 3. 2023 objavil na Portalu javnih naročil, in iz katerih izhaja, da vztraja pri vsebini dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je bila prvotno določena in objavljena, ni spremenil ali dopolnil navedb v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bi se s tem spremenile ali dopolnile zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Ker naročnik z odgovori v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni posegel na način, ki vpliva na zaščito začetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, vlagateljevega zahtevka za revizijo tudi ni mogoče šteti za pravočasnega na podlagi druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.

Čeprav zgoraj ugotovljeno, tj. da vlagateljev zahtevek za revizijo, glede na predstavljene roke iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, ni pravočasen, med vlagateljem in naročnikom ni sporno, pa vlagatelj zatrjuje, da bi bilo zahtevek za revizijo potrebno (vseeno) šteti za pravočasnega zaradi naročnikove zlorabe pravice do pravnega varstva kot posledice njegovih ravnanj pri objavi odgovorov na vprašanja zainteresiranih ponudnikov.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da zainteresirani ponudniki naročniku na Portalu javnih naročil zastavljajo vprašanja, katerih namen je v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb ter pojasnjevanju in razjasnjevanju nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-260/2017, 018-198/2018, 018-150/2019, 018-024/2020, 018-117/2021), ne pa v tem, da naročnik utemeljuje svoje razloge za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-111/2021, 018-005/2022, 018-052/2022).

Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (v predhodno najprej navedenih odločitvah), da ZJN-3 posebnih določb glede postavljanja vprašanj ne vsebuje in tako npr. ne določa, kakšen je minimalni rok, ki ga naročnik lahko določi za postavljanje vprašanj, pa tudi ne, v kolikšnem času, na kakšen način in kako pogosto mora naročnik odgovarjati na vprašanja ipd. in da je vse navedeno odvisno od posameznega naročnika in njegove organizacije izvajanja postopka oddaje javnega naročila. Določa pa, da mora naročnik, če zahtevo zainteresiranega ponudnika za dodatne informacije prejme pravočasno, tj. do poteka za to določenega roka, vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb oz. najpozneje štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti (četrti odstavek 61. člena ZJN-3). Če iz kakršnega koli razloga pravočasno zahtevane dodatne informacije niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, mora naročnik rok za oddajo ponudb podaljšati (tretji odstavek 74. člena ZJN-3).

Nenazadnje je Državna revizijska komisija večkrat tudi že zapisala, da niti ZJN-3 niti ZPVPJN ne določata, da bi moral potencialni vlagatelj čakati na to, da naročnik odgovori na vprašanja, ki so mu jih zastavili zainteresirani ponudniki. Iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN je namreč razvidno, da je za uspešno uveljavljanje pravnega varstva, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper »razpisno fazo«, zahtevano (zgolj) opozorilo na očitano kršitev prek Portala javnih naročil, iz te določbe pa ne izhaja, da bi bila možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva pogojevana z ravnanjem naročnika, na katerega vlagatelj nima vpliva, tj. da bi moral vlagatelj z uveljavljanjem pravnega varstva počakati do dejansko podanega odziva s strani naročnika (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-409/2013, 018-130/2014, 018-230/2015, 018-201/2018, 018-222/2018, 018-057/2022). Ponudniki lahko po poteku roka iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo pravočasno vložijo zoper »razpisno fazo« le še v primeru iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki štetje roka pogojuje s spremembo ali dopolnitvijo zahtev ali meril (ne pa zgolj s pojasnilom). Ponudnik, ki bi čakal z vložitvijo zahtevka za revizijo do seznanitve z odgovori na vprašanja, v primeru, če naročnik po poteku roka iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN zahteve in merila ne bi dopolnil ali spremenil (pač pa zgolj pojasnil), pravnega varstva ne bi mogel uspešno uveljaviti. Ponudniki namreč nimajo zagotovila, da bo naročnik sledil njihovim vprašanjem in nanje podal odgovore, s katerimi bo spremenil ali dopolnil zahteve ali merila, saj tega zakon od njega niti ne zahteva. Upoštevaje procesna pravila iz ZPVPJN zato lahko ponudniki neposredno po posredovanju vprašanja ali opozorila prek Portala javnih naročil, znotraj roka iz prve povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, vložijo zahtevek za revizijo in si tako zagotovijo možnost, da bo naročnik vsebinsko odgovoril na očitane kršitve in da bo morda ponudnik tudi uspešen z zahtevkom za revizijo.

Ker v konkretnem primeru naročniku ravnanj pri objavi odgovorov na vprašanja zainteresiranih ponudnikov, ki bi bila v nasprotju z ZJN-3, ni mogoče očitati, saj se je na vprašanja zainteresiranih ponudnikov odzval in nanje odgovoril (in sicer, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bo spreminjal), in ker je to storil v roku, kot ga določa četrti odstavek 61. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega primera naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s temi ravnanji vlagatelja omejeval oz. mu onemogočil vložitev pravočasnega zahtevka za revizijo. Vlagatelj je možnost vložiti zahtevek za revizijo v roku iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN imel, pa tega ni storil. Naročniku, ki je njegov zahtevek za revizijo zato zavrgel kot nepravočasnega na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ravnanja, neskladnega z ZPVPJN, ni mogoče očitati.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimiran. Morebitna ugotovitev, da je aktivna legitimacija vlagatelja podana, namreč ne bi vplivala na ugotovitev Državne revizijske komisije, da vlagatelj s pritožbo ne more uspeti že iz razloga, ker zahtevka za revizijo ni vložil pravočasno.

Nazadnje Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da so navedbe vlagatelja, s katerimi dopolnjuje zahtevek za revizijo, v posledici ugotovitve, da sam zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno in zaradi česar njegova vsebinska obravnava ni mogoča, irelevantne.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska pritožbo, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor po 39.a členu ZPVPJN ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran