018-031/2023 Javni holding Maribor, družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in mag. Zlate Jerman, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Material za potrebe vzdrževanja javne razsvetljave in semaforizacije« - Sklop 3 (Svetilke), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SLOLUKS institut za svetlobno tehniko d.o.o., Miklavška cesta 75, Hoče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni holding Maribor, družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb d.o.o., Zagrebška cesta 30, Maribor, ki postopek oddaje predmetnega javnega naročila vodi v imenu in za račun pooblastitelja - Javnega podjetja Nigrad, komunalno podjetje d.o.o., Zagrebška cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 4. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila za Sklop 3« št. JN-0013/2022 z dne 15. 2. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu, ki se oddaja po odprtem postopku, je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 8. 2022, pod št. objave JN005430/2022 ter dne 5. 8. 2022 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 150-426980.

Naročnik je v sklopu 3 (Svetilke) prejel dve ponudbi. Dne 15. 2. 2023 je sprejel Odločitev o neoddaji naročila za sklop 3, s katero je ponudnika obvestil, da je njuni ponudbi zavrnil kot nedopustni. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker so v dokumentu ENEC+ LICENSE št. ENEC-04030-PLUS-UL navedeni drugi tipi svetilk, kot izhajajo iz ponudbenega predračuna. V predloženem certifikatu ENEC+ LICENSE št. ENEC-04030-PLUS-UL so navedeni tipi svetilk MARUT S G2, MARUT M G2, MARUT L G2 in MARUT XL G2, naročnik pa je v ponudbenem predračunu zahteval tipe svetilk SHM2 MARUT, SHM3 MARUT in SHM4 MARUT. Ker naročnik ni mogel ugotoviti, ali ponujene svetilke ustrezajo kakovosti certifikata ENEC+, je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 2. 3. 2023 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višini vplačane takse. Navaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi pravilno ugotovil, da je že v ponudbi predložil kopijo certifikata ENEC+. Prav tako je naročnik pravilno ugotovil, da je po pozivu pravočasno predložil še razširjeno verzijo certifikata ENEC+ št. ENEC-04030-PLUS-UL, iz katerega so razvidni tipi certificiranih svetilk. Vlagatelj pa se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da identifikacija tipa svetilk iz razširjene verzije certifikata ni enaka identifikaciji tipa svetilk iz ponudbenega predračuna. Zatrjuje, da so te naročnikove ugotovitve napačne, saj je tipe svetilk v ponudbenem predračunu navedel naročnik, ponudniki pa so vanj lahko vpisali le cene za posamezne pozicije. Navaja, da je naročnik v ponudbenem predračunu za pozicije 2, 2a, 2b, 2c in 3 definiral maksimalno moč svetilke in minimalni svetlobni tok, primerjava zahtevanih parametrov s parametri, ki so navedeni v predloženem katalogu, pa potrjujejo ustreznost ponujenih proizvodov. V ponudbenem predračunu je nad vsakim odstavkom za pozicije 2, 2a, 2b, 2c in 3 tudi navedba, da so ustrezne svetilke, svetilke serije Marut, proizvajalca Elektro Lumen. Vlagatelj zatrjuje, da je za ponujene tipe svetilk predložil originalne kataloge proizvajalca svetilk Elektro Lumen, pri čemer opozarja, da se oznake v priloženih katalogih popolnoma ujemajo z oznakami v certifikatu ENEC+. Pojasnjuje, da oznake v predračunih služijo kot vodilo in niso zavezujoče, saj ponudniki lahko ponudijo enako, primerljivo ali boljše blago, kar izhaja tudi iz ponudbenega predračuna. Zatrjuje, da je v konkretnem primeru ponudil točno takšen material, kot ga je zahteval naročnik, pri čemer opozarja, da je naročnik tisti, ki je v ponudbenem predračunu navedel komercialne oznake proizvodov (ki jih že uporablja) in ne oznak, ki jih uporablja proizvajalec. Pojasnjuje še, da proizvajalec Elektro Lumen v katalogih ne navaja oznak SHM, ki jih je v ponudbenem predračunu navedel naročnik, saj so oznake SHM Marut podrejene glavnim oznakam Marut S G2, Marut M G2, Marut L G2 in Marut XL G2, svetilke z oznakami Marut S G2, Marut M G2 in Marut L G2 pa je tudi ponudil. V izogib nejasnostim je predložil tudi ustrezne kataloge in ENEC+ certifikat, v katerem so te svetilke tudi navedene. Navaja, da se je naročnikov poziv k pojasnilu ponudbe nanašal izključno na zahtevo o tem, ali ponujeno blago ustreza kakovosti ENEC+. Zatrjuje, da je že v ponudbi priložil originalne kataloške liste ponujenih svetilk serije Marut S G2, Marut M G2 in, Marut L G2, tipi svetilk v predloženem certifikatu ENEC+ in tipi svetilk iz kataloga pa so identični, kar lahko preveri tudi izvedenec elektro stroke. Navaja še, da je v ponudbi predložil tudi izjavo o tem, da ponuja točno takšen material, kot ga je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, kar pomeni, da je njegova ponudba dopustna.

Naročnik je s sklepom št. JN-0013/2022 z dne 13. 3. 2023 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je v Obrazcu št. 19 (Tehnične zahteve naročnika za Sklop 3) navedel, da v kolikor posamezen ponudnik ponudi primerljive (boljše) materiale kot so opisani, jih je potrebno navesti v posebnem dokumentu v ponudbi in predložiti tehnične karakteristike. Navedeno pomeni, da je moral ponudnik, v kolikor je ponudil primerljive ali boljše materiale, le-te navesti v posebnem dokumentu že ob oddaji ponudbe. Vlagatelj tega ni storil, saj je ponudbo oddal tako, kot da ponuja material, ki je naveden v ponudbenem predračunu. Naročnik ob tem opozarja, da je bila ponudnikom dana možnost dodatnih pojasnil razpisne dokumentacije, vendar pa je niti vlagatelj niti drugi potencialni ponudniki niso izkoristili. Navaja še, da so ponudniki tisti, ki so zainteresirani za pridobitev javnega naročila in hkrati tudi tisti, ki jim je naloženo breme dopustnih ponudb. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnikov zahteva še posebej v delu, v katerem je predstavljen predmet, saj vanj po poteku roka za oddajo ponudbe ni več dovoljeno posegati (naročnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-079/2018-12 in 018-196/2019-9). Naročnik še navaja, da je za svetilke, navedene v točkah 2, 2a, 2b, 2c in 3 ponudbenega predračuna, zahteval, da morajo ustrezati kvaliteti ENEC+ (Tehnične zahteve naročnika - Sklop 3 - Svetilke - Tehnični pogoji po zaporedni številki ponudbenega predračuna), vendar certifikata v ponudbi ni bilo treba predložiti. Vlagatelj ga je kljub temu predložil, zato ga je naročnik pozval le k pojasnilu, ali ponujeno blago ustreza kakovosti ENEC+ in k predložitvi ustreznega dokazila. Vlagatelj je v postavljenem roku predložil dokument ENEC+ LICENSE št. ENEC-04030-PLUS-UL, iz katerega je razvidno, kateri tipi svetilk so certificirani. Pri tem je bilo ugotovljeno, da tipi svetilk iz navedenega dokumenta niso enaki tipom svetilk iz ponudbenega predračuna (v certifikatu ENEC+ LICENSE št. ENEC-04030-PLUS-UL so navedeni tipi svetilk Marut S G2, Marut M G2, Marut L G2 in Marut XL G2, v ponudbenem predračunu pa SHM2 Marut, SHM3 Marut in SHM4 Marut). Naročnik se strinja z vlagateljem, da je v ponudbenem predračunu navedel parametre, ki jih zahteva za razpisan material, vendar hkrati opozarja, da je zahteval tudi, da so ponujeni materiali certificirani. V kolikor bi vlagatelj zadostil zahtevam že z upoštevanjem tehničnih parametrov, pojasnjuje naročnik, potem zahteva, da morajo biti materiali skladni s certifikatom ENEC+, ne bi imela nobenega smisla. Navaja še, da ne more ugibati, ali so materiali, ki so primeroma navedeni v ponudbenem predračunu, certificirani po certifikatu kakovosti ENEC+, saj so v certifikatu, ki ga je predložil vlagatelj, navedeni materiali z drugačnimi identifikacijami.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 3. 2023 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (Opredelitev zoper odločitev o zahtevku za revizijo). Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do naročnikovih navedb. Navaja, da je imel naročnik vpogled v celotni certifikat ENEC+ šele po prejemu dodatnega pojasnila, zato je šele takrat lahko ugotovil, da se certifikat nanaša na svetila Marut S G2, Marut M G2, Marut L G2 in Marut XL G2. Ponovno zatrjuje, da ni ponudil primerljivega ali boljšega materiala, pač pa je ponudil točno takšen material, kot ga je navedel naročnik v ponudbenem predračunu ter za ponujeno blago predložil tudi edini možni certifikat ENEC+. Da je ponudil točno tak material, kot ga je navedel naročnik, pa je naročnika seznanil tudi s podano izjavo, ki jo je predložil že v ponudbi. Pojasnjuje, da v zvezi s komercialnimi oznakami, ki jih je naročnik primeroma navedel v razpisni dokumentaciji, ni postavil vprašanja, saj je naročniku takšna svetila že dobavljal. Pri tem je pomembno, da je naročniku dvojno označevanje produktov poznano, saj ga uporablja že več let. Vlagatelj navaja dvajset primerov preteklih naročnikovih naročil, iz katerih je razvidno, da so produkti opisani z dvojnima oznakama. Enak sistem, še navaja vlagatelj, pa je uporabljen tudi pri oznakah na embalaži (vlagatelj prilaga fotografijo embalažnih nalepk). Ker je takšno (dvojno) označevanje materiala utečena praksa, pa naročniku v zvezi z opisom artiklov tudi ni postavil vprašanj.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 29. 3. 2023 z dopisom št. 018-031/2023-4 pozvala, naj se opredeli do vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na dvojno označevanje svetilk oziroma do vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na komercialne oznake svetil na eni strani in na proizvajalčeve oznake svetil na drugi strani. Naročnika je pozvala tudi k odstopu ponudbe SITECO OESTERREICH GmbH, Leonard-Bernstein-Strasse 10, Dunaj, Avstrija.

Naročnik je dne 3. 4. 2023 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevano ponudbo ter podal pojasnilo. Navaja, da je vlagateljeva svetila res uporabljal in da je bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Navaja še, da v predhodnem razpisu ni zahteval, da morajo biti svetilke skladne s certifikatom ENEC+, zato v zvezi z označevanjem svetilk ni prejel nobenega pojasnila ali dokazila, kar pomeni, da bi moral dejansko ugibati, kaj mu je bilo ponujeno. Opozarja, da je imel vlagatelj možnost, da bi ponujene materiale navedel v ponudbi oziroma bi moral, v kolikor je ponudil primerljive ali boljše materiale kot so opisani, le-te navesti v posebnem dokumentu že ob oddaji ponudbe. Zatrjuje, da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila ter tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe. Samo dvojno označevanje v predhodnih postopkih in etikete na embalaži, še opozarja naročnik, mu ne daje zagotovila, da gre za iste svetilke. Vlagateljeva domneva, da naj bi vedel, kaj mu je bilo ponujeno, pa ne more biti dokaz, s katerim želi vlagatelj uspeti z revizijskim zahtevkom. Takšna presoja, zaključuje naročnik, bi pomenila favoriziranje enega izmed ponudnikov, kar je v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj se je dne 6. 4. 2023 opredelil do naročnikovih navedb. Zatrjuje, da je naročnikova navedba o tem, da dvojno označevanje na naročilih in etiketah ne daje zagotovila, da gre za iste svetilke, nerazumljiva, saj mu je naročnik na podlagi izdanega naročila, takšno ponudbo potrdil, poleg tega je v primeru svetilke z dvojnim označevanjem prejel le eno in ne dveh svetilk. Ponovno zatrjuje, da ni ponudil primerljivega (boljšega) materiala, temveč natančno tak material, kot ga je naročnik navedel v ponudbenem predračunu, naročnik pa je v ponudbenem predračunu navedel dovolj podatkov, ki so vez med materialom, ki ga je ponudil na eni strani in naročnikovimi zahtevami na drugi strani. Opozarja, da je naročniku predložil naslednjo dokumentacijo: 1. ponudbeni predračun, v katerem so navedene svetilke proizvajalca Elektro Lumen, serije Marut, 2. kataloge ponujenih svetilk (Elektro Lumen, Marut, 3. certifikat ENEC+ za ponujene svetilke proizvajalca Elektro Lumen, serije Marut, 4. CE izjavo o skladnosti za svetilke Marut, 5. izjavo o skladnosti z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za svetilke Marut in 6. izjavo, da je ponujeni material identičen materialu iz ponudbenega predračuna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je bila vlagateljeva ponudba zakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj je ponudil točno takšne svetilke, kot jih je naročnik navedel v ponudbenem predračunu. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je vlagatelj predložil certifikat ENEC+, v katerem so navedene svetilke z drugimi oznakami kot v ponudbenem predračunu.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za
izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in
zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z
oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno
dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega
zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s
prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba
je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in
ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril,
potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in
pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega
naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal
ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje
pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Predmet javnega naročila je material za potrebe vzdrževanja javne razsvetljave in semaforizacije. Predmetno javno naročilo je razdeljeno na pet sklopov (sijalke, semaforska oprema, svetilke, kandelabri ter drogovi in betonski temelji). Naročnik je tehnične zahteve za razpisani material navedel v Obrazcu št. 9 - Tehnične zahteve naročnika. Tehnične zahteve za svetilke so navedene v poglavju Sklop 3 - Svetilke, kjer je naročnik v 4. točki Splošnih pogojev postavil tudi naslednjo zahtevo:

»V kolikor ponudnik ponudi primerljive - (boljše) materiale kot so opisani, jih je potrebno eksplicitno navesti v posebnem dokumentu v ponudbi in predložiti tehnične karakteristike.«

Naročnik je v Obrazcu 9 poglavja Sklop 3 - Svetilke (Tehnični pogoji po zaporedni številki ponudbenega predračuna) za razpisane svetilke postavil različne tehnične zahteve, pri čemer je za svetilke, ki so v ponudbenem predračunu navedene v točkah (postavkah) 2, 2a, 2b, 2c, in 3, zahteval tudi »Znak kvalitete ENEC+«.

V točkah 2 in 3 ponudbenega predračuna so razpisne svetilke z avtonomno regulacijo, v točki 2a svetilke z avtonomno regulacijo in vgrajeno varovalko, v točki 2b svetilke z avtonomno regulacijo in vgrajenim senčnikom in v točki 2c svetilke z avtonomno regulacijo in ZHAGA priključkom. Svetilke iz navedenih točk je naročnik navedel s tremi oznakami: »Svetilka SHM2 MARUT«, »Svetilka SHM3 MARUT« ali »Svetilka SHM4 MARUT«, poleg tega je pri vsaki svetilki navedel še maksimalno moč in minimalni svetlobni tok. Naročnik je pri vsaki izmed navedenih točk ponudbenega predračuna tudi zapisal: »Svetilka (ELEKTRO LUMEN - Sloluks) za potrebe obstoječe razsvetljave ali primerljivo (boljše)«.

Naročnikove zahteve, ki se nanašajo na razpisane svetilke, so dovolj jasne in konsistentne. Naročnik je v ponudbenem predračunu navedel referenčne proizvode, ki jih je opisal z nazivom proizvajalca (Elektro Lumen), z oznakami svetilk (SHM2 MARUT, SHM3 MARUT ali SHM4 MARUT), poleg tega je navedel celo vlagateljevo firmo (Sloluks), torej družbo, ki na trgu ponuja svetilke proizvajalca Elektro Lumen. Definiral je tudi njihove tehnične parametre (maksimalno moč in minimalni svetlobni tok), enoto mere (kom) in potrebne količine. Iz naročnikovih zahtev je tudi razvidno, da morajo ponudniki (le) v primeru, če bodo ponudili primerljive ali boljše svetilke od tistih, ki so navedene v razpisni dokumentaciji (ponudbenem predračunu), takšne svetilke navesti v posebnem dokumentu in predložiti tudi njihove tehnične karakteristike. Poleg tega je naročnik zahteval, da morajo biti svetilke iz točk 2, 2a, 2b, 2c, in 3 ponudbenega predračuna certificirane v skladu s certifikatom ENEC+. Navedeno v tem odstavku med vlagateljem in naročnikom ni sporno.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbeni predračun za (s strani naročnika navedene) svetilke vpisal cene (tako cene za en komad brez DDV, kakor tudi skupno ceno brez DDV), pri čemer je v ponudbi predložil tudi Izjavo o ponujenih izdelkih, iz katere je razvidno, da s polno odgovornostjo potrjuje, da nudi natančno takšen material, kot ga je naročnik razpisal v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je ponudil svetilke proizvajalca Elektro Lumen, serije Marut, v ponudbi pa je predložil še 1. kataloge Elektro Lumen, Marut, 2. CE izjavo o skladnosti za svetilke Marut, 3. Izjavo o skladnosti z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za svetilke Marut ter 4. certifikat ENEC+ za svetilke proizvajalca Elektro Lumen, serije Marut. Tekom pojasnjevanja ponudbe je vlagatelj predložil še razširjeno verzijo certifikata ENEC+ LICENSE št. ENEC-04030-PLUS-UL, iz katerega so razvidni tipi certificiranih svetilk, navedeni tipi certificiranih svetilk pa so enaki tistim iz predloženega kataloga.

Čeprav je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da je ponudil referenčne svetilke oziroma točno takšne svetilke kot jih je razpisal naročnik, pri čemer je pojasnil, da je naročnik v ponudbenem predračunu navedel komercialne oznake svetilk (SHM2 MARUT, SHM3 MARUT in SHM4 MARUT), ki jih proizvajalec Elektro Lumen ne uporablja, saj uporablja drugačne oznake (Marut S G2, Marut M G2, Marut L G2 in Marut XL G2), se naročnik do teh očitkov v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ni opredelil. Naročnik se do teh očitkov niti do podobnih navedb iz vlagateljeve opredelitvene vloge z dne 16. 3. 2023 (v kateri je vlagatelj navedel tudi dvajset primerov naročnikovih naročil, ki se nanašajo na leti 2021 in 2022, iz katerih je razvidno navedeno dvojno označevanje svetilk ter predložil fotografijo embalaže, iz katere je prav tako razvidno dvojno označevanje) ni opredelil niti po izrecnem pozivu Državne revizijske komisije. Naročnik se je tem vlagateljevim očitkom in predloženim dokazom izognil z navedbo, da bi moral vlagatelj v obravnavanem primeru ravnati v skladu z zgoraj citirano zahtevo iz 4. točke (Sklop 3 - Svetilke) Tehničnih zahtev naročnika in ponujene svetilke navesti v posebnem dokumentu. Navedel je tudi, da bi lahko vlagatelj v zvezi s tem postavil vprašanje ter da je ponudnik (vlagatelj) tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme dopustne ponudbe. Poleg tega je v pojasnilu tudi navedel, da je vlagateljeva svetila res naročal, saj je bil vlagatelj v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik in da mu v predhodnih postopkih oddaje javnih naročil nikoli ni bilo dano pojasnilo ali dokazilo glede označevanja svetilk in bi moral zato dejansko ugibati, kaj mu je bilo ponujeno. Naročnik ne le, da se niti po pozivu Državne revizijske komisije ni izjasnil o dvojnem označevanju svetilk, pač pa je s svojim odgovorom (vsaj posredno) priznal, da pravzaprav niti ne ve, katere tipe svetilk proizvajalca Elektro Lumen je uporabljal do sedaj, niti katere tipe svetilk navedenega proizvajalca je kot referenčne navedel v konkretnem primeru.

Kot že navedeno v tej obrazložitvi, so morali ponudniki le v primeru, če so ponudili enakovreden ali boljši material od tistega, ki ga je navedel naročnik v ponudbenem predračunu, le-tega navesti v posebnem dokumentu in zanj predložiti tudi tehnične karakteristike. V obravnavanem primeru pa vlagatelj zatrjuje, da ni ponudil primerljivega ali boljšega materiala, pač pa točno takšen material, kot ga je ponudbenem predračunu navedel naročnik (da ponuja natančno tak material, kot ga je razpisal naročnik, je vlagatelj izrecno navedel tudi v ponudbi), zato teh dokumentov ni bil dolžan predložiti. Referenčne tipe svetilk (z oznakami SHM2 MARUT, SHM3 MARUT in SHM4 MARUT) je v ponudbenem predračunu navedel naročnik in če so ponudniki ponudili takšne svetilke, so morali v ponudbeni predračun vpisati le še cene.

Naročnik sicer pravilno navaja, da je bila ponudnikom dana možnost zahtevati dodatna pojasnila, poleg tega tudi pravilno ugotavlja, da so ponudniki tisti, ki so zainteresirani za pridobitev javnega naročila in (posledično) tudi tisti, ki jim je naloženo breme dopustnih ponudb. Ravno tako se je potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe posebej pomembna v delu, v katerem je predstavljen predmet, saj vanj po poteku roka za oddajo ponudb ni več dopustno posegati. A vlagatelj zatrjuje, da je navedeno tudi storil, saj je upošteval vse naročnikove zahteve. Vlagatelj, kot dosedanji dobavitelj razpisanih svetilk, je ponudil točne takšne svetilke, kot jih je razpisal naročnik, zato je razumljivo, da vprašanj ni postavil. Poleg tega vlagatelj očitno pozna sporno dvojno označevanje razpisanega materiala, saj je v zvezi s tem opozoril na kar dvajset predhodno izvedenih naročnikovih naročil s takšnim (dvojnim) označevanjem ter priložil fotografijo embalaže, iz katere je takšno dvojno označevanje tudi razvidno. Ker pa po drugi strani naročnik sam priznava, da je do sedaj uporabljal vlagateljeve svetilke, bi moral takšno označevanje poznati tudi sam. Konec koncev je oznake razpisanih svetilk, ki so drugačne od uradnih oznak, ki jih uporablja proizvajalec Elektro Lumen (kar nedvomno izhaja iz v ponudbi priloženih katalogov), v ponudbenem predračunu navedel naročnik.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Ker je v konkretnem primeru nastalo situacijo povzročil naročnik oziroma iz razloga, ker je vlagatelj, kot navaja, v obravnavanem primeru ravnal v skladu z vsemi zahtevami naročnika, naročnik pa ni ugotovil dejstev, na podlagi katerih je zaključil, da vlagatelj ne ponuja enakih svetilk, kot jih je primeroma navedel v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila za Sklop 3« št. JN-0013/2022 z dne 15. 2. 2023.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisija iz tega sklepa oziroma razišče povezavo med oznakami svetilk, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji in oznakami svetilk, ki jih uporablja proizvajalec Elektro Lumen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov v višini plačane takse (1.000.00 EUR).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (kot potrebne) priznala priglašene stroške v celoti. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizija):

- vlagatelj,
- naročnik.

Vložiti:

- v spis zadeve.

Natisni stran