018-032/2023 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Igorja Luzarja in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve za izračun stroškov in uteži SPP«, v zvezi s predlogom vlagatelja IQVIA, farmacevtske in tržne storitve, d.o.o., Leskoškova cesta 2, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 3. 2023

odločila:

Predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 20. 1. 2023, pod št. objave JN000301/2023-B01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 23. 1. 2023, pod št. objave 2023/S 016-042609.

Vlagatelj je (pred potekom roka za predložitev ponudb) z vlogo z dne 6. 3. 2023 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila oziroma, podredno, prilagoditev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da bodo pri javnem naročilu lahko pod enakimi pogoji sodelovali vsi ponudniki. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi zadržanje postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije. Zatrjuje, da je izdaja sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila bistvenega pomena za učinkovito uveljavitev pravnega sredstva zlasti zato, ker bi bila v primeru nadaljevanja navedenega postopka, med drugim z objavo podatkov o ponudnikih, ki sodelujejo pri javnem razpisu, in podatkov o posameznih ponudbah, ob (po razveljavitvi) ponovljenem javnem razpisu dodatno izkrivljena konkurenca med potencialnimi ponudniki. Slednjim bi namreč bili znani vsi relevantni podatki, ki bi jih posredovali ponudniki po prvotnem (razveljavljenem) javnem razpisu. Nenazadnje pa je tudi z vidika gospodarnosti in smotrne porabe javnih sredstev (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) za naročnika učinkoviteje, da je o vloženem pravnem sredstvu odločeno, preden nadaljuje z nadaljnjimi aktivnostmi, vključno s pregledovanjem in ocenjevanjem prejetih ponudb.

Naročnik je s sklepom, številka 430-6/2022-DI/121 z dne 9. 3. 2023, zahtevek za revizijo zavrgel, saj naj ta ne bi bil vložen pravočasno, poleg tega naj bi meritorno obravnavo revizijskega zahtevka preprečevale tudi omejitve iz 16. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo z vlogo z dne 14. 3. 2023 vložil pritožbo, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija izpodbijani sklep razveljavi in zahtevek za revizijo sprejme v meritorno obravnavo ter o njem odloči, oziroma podredno, da Državna revizijska komisija izpodbijani sklep razveljavi in naročniku naloži, da o zahtevku za revizijo meritorno odloči.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17. 3. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, vključno z zahtevkom za revizijo, v katerem je vlagatelj, kot že pojasnjeno, (med drugim) predlagal izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik se do omenjenega predloga vlagatelja ni opredelil.
Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (na katerega je, upoštevaje določbe 19. člena ZPVPJN, vezan predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila) še ni postala pravnomočna, zato je omenjeni predlog vlagatelja v nadaljevanju meritorno obravnavala.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v tem postopku do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju tega postopka odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje
javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, razen če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz citirane določbe tako izhaja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vložitvi zahtevka za revizijo – razen v izjemnih primerih, izrecno določenih v zakonu – ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu – razen v izjemnih primerih, določenih v zakonu – izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali da bi isti predmet javnega naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s pravnomočno odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je izdaja sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila bistvenega pomena za učinkovito uveljavitev pravnega sredstva, saj bi bila v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila, med drugim z objavo podatkov o ponudnikih, ki sodelujejo pri javnem razpisu, in podatkov o posameznih ponudbah, ob ponovljenem javnem razpisu (ki bi bil izveden po razveljavitvi predmetnega javnega razpisa) dodatno izkrivljena konkurenca med potencialnimi ponudniki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s povzetimi navedbami pojasni, kako bi nadaljevanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila (v primeru razveljavitve slednjega) vplivalo na morebiten ponovljeni postopek oddaje javnega naročila, ne pojasni pa, kako bi nadaljevanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila vplivalo na pravno varstvo vlagatelja v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Iz tega pa sledi, da vlagatelj izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila utemeljuje z okoliščinami, ki se niti ne nanašajo na predmetni postopek oddaje javnega naročila (v zvezi s katerim je vlagatelj sicer vložil zahtevek za revizijo in podal predlog za zadržanje postopka), pač pa bodo (lahko) relevantne šele v primeru morebitnega ponovljenega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet naročanja.

Okoliščine, ki bodo (lahko) relevantne šele v primeru morebitnega ponovljenega postopka oddaje javnega naročila, do katerega ni nujno, da bo sploh prišlo, pa ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje (predmetnega) postopka oddaje javnega naročila. Navedeni postopek bi bilo namreč v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN mogoče zadržati le, če bi lahko njegovo nadaljevanje bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Da bi torej vlagatelj z obravnavanim predlogom lahko uspel, bi moral konkretizirano pojasniti, zakaj oziroma kako bi lahko nadaljevanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, ki ga uveljavlja v zvezi z omenjenim postopkom, tega bremena pa vlagatelj ni zmogel.

Ugotovljenega ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe o izkrivljanju konkurence med potencialnimi ponudniki in o tem, kakšno ravnanje bi bilo z vidika naročnika v konkretnem primeru bolj učinkovito (ki jih vlagatelj v obravnavanem predlogu tudi sicer ni konkretneje pojasnil). Na njihovi podlagi namreč ni mogoče zaključiti, da bi bilo lahko zaradi neugoditve predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila pravno varstvo vlagatelju zmanjšano ali oteženo.

Poudariti tudi gre, da je vlagatelj v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo pa je vložil pritožbo. Če bo Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila in bo v nadaljevanju bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija v postopku vsebinske presoje ugodil(a) tudi zahtevku za revizijo, bo predmetni postopek javnega naročanja delno ali v celoti razveljavljen ali bo kršitev odpravljena oziroma bo naročniku naložena odprava kršitve (2. alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in 2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Iz tega pa sledi, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, tj. že v t. im. razpisni fazi (naročnik bo moral npr. spremeniti posamezne sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova), vlagatelj pa bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi ni ugotovila niti Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN ni ugodila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– pooblaščencu vlagatelja,
– naročniku,
– RS MJU.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran