018-018/2023 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Igorja Luzarja kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Medicinski potrošni material 2« v sklopu 47 »Torakalni odd – 100 % skupina«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SIND podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 20. 3. 2023

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 6. 1. 2022, pod št. objave JN000090/2022-B01 (s popravki dne 25. 1. 2022, 27. 1. 2022 in 22. 2. 2022) ter 7. 1. 2022 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 005-006105. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma.

Naročnik je 10. 1. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN000090/2022-ODL03) objavil »TRETJO DELNO ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 460-E-MŽ-43/2022, z dne 29. 12. 2022, iz katere med drugim izhaja, da bo okvirni sporazum za sklop »047 Torakalni odd – 100 % skupina« za obdobje od datuma pravnomočnosti te delne odločitve do 24. 11. 2023 med drugim sklenil s ponudnikom INTERPART trgovina na debelo in drobno, posredništvo, d.o.o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), temu ponudniku pa tudi oddal naročilo za ta sklop za prvo obdobje do 28. 2. 2023.

Vlagatelj je 20. 1. 2023 zoper navedeno odločitev pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve v delu, ki se nanaša na izbranega ponudnika, uveljavlja pa tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je odločitev naročnika nezakonita, ker bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti (zavrniti) kot nedopustno, saj z njegove strani ponujeni artikel/ident 967320 iz skupine »047 Torakalni odd – 100 % skupina« ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika, zato bi moral naročnik ravnati v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in izbrati vlagateljevo ponudbo, ki je za to skupino edini oddal dopustno ponudbo.

Vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da je naročnik za sporni artikel v dokumentu podal dve zahtevi, in sicer »KATETER TRAJNI, ZA TORAKALNO DRENAŽO PLEVRALNIH IZLIVOV-V SETU (PLEURX 50-7050 ALI ENAKOVREDNO)« ter zahtevo »Da ne bi prišlo do vdora zraka v plevralni prostor bolnika, mora biti nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra tovarniško pritrjena na kateter.«. Vlagatelj navaja in dokazuje, da sta izbrani ponudnik in ponudnik MEDINTERA d.o.o. ponudila izdelek R54400-16-MT proizvajalca R., ki pa od zahtevanega katetra odstopa in ga ni mogoče šteti za enakovrednega katetru PLERUX 50-7050, saj ponujeni kateter:
- meri 16 Fr in ne 15,5 Fr kolikor meri kateter, ki ga je kot ustreznega navedel naročnik, pri čemer tudi pojasnjuje pomen oziroma pomembnost izbire debeline katetrov;
- meri 64 cm in ne 66 cm, kot je predvidel naročnik.

V nadaljevanju vlagatelj še zatrjuje, da je pri ponujenem artiklu izbranega ponudnika in ponudnika MEDINTERA d.o.o. mogoče nepovratno valvulo kadarkoli s potegom ločiti od/iz plevralnega katetra, kar je nevarno za bolnika in v nasprotju z zahtevo, da mora biti nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra fiksno (industrijsko) pritrjena na kateter. Vlagatelj predlaga vpogled v zahtevku za revizijo priloženi katalog zadevnega proizvajalca in izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke. V nadaljevanju vlagatelj podaja še (dodatne) razloge za nedopustnost ponudbe ponudnika ROGA MEDICINSKE INTERVENCIJE, trgovina in storitve, d.o.o. za isto skupino (sklop), čeprav je že naročnik to ponudbo označil kot nedopustno zaradi nepredloženega vzorca.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 27. 1. 2023. Meni in – sklicujoč se na pomen določila o enakovrednosti produktov – utemeljuje, da zahtevek za revizijo ni utemeljen in je ponujeni izdelek enakovreden ter popolnoma ustreza zahtevani specifikaciji. Dodaja še, da ne drži navedba vlagatelja glede dimenzij ponujenega katetra, saj ta meri 15,71F, nosi pa oznako 16F – razlika v velikosti 0,21F je zanemarljiva in znaša 0,07 mm. Dolžina ponujenega katetra znaša 67,5 cm in ne 64 cm, tako pa je celo daljši od katetra vlagatelja, ki je dolg 66 cm. Glede nepovratne valvule na izhodu plevralnega katetra pojasnjuje, da je na ponujenem izdelku tovarniško pritrjena na kateter, le da jo je možno tudi odstraniti, pri čemer pojasnjuje tudi prednosti take rešitve.

Naročnik je s sklepom z dne 3. 2. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil. Pojasnjuje vsebino zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na predpostavko, da je v opisu artikla zahtevan izdelek, ki je enakovreden njihovemu izdelku (zaradi pripisa »PLEURX 50-7050 ALI ENAKOVREDNO«) v vseh lastnostih. Pojasnjuje, da je bil namen tega pripisa le to, da definira primer izdelka, ki zadošča vsem zahtevanim tehničnim specifikacijam. Poudarja, da na tržišču praktično ni izdelkov, ki se uporabljajo za isto indikacijo in so enaki v prav vseh lastnostih; vsi se razlikujejo v določenih lastnostih, dimenzijah, številu ter vrsti opravljenih raziskav itd. Posledično bi bilo popolnoma nesmiselno zahtevati identičnost ponujenih izdelkov v vseh svojih lastnostih tistemu izdelku, ki je bil naveden, saj je to nemogoče oziroma celo sporno, ker bi s tem omejil prijave na en točno določen izdelek. Pripis »ali enakovredno« se ne nanaša na to, da morajo biti vsi ponujeni izdelki enakovredni vsem tehničnim in ostalim lastnostim omenjenega izdelka, temveč enakovredni v smislu, da tako kot referenčni izdelek ustrezajo vsem zahtevanim tehničnim specifikacijam, ki so navedene v opisu. Naročnik nadalje še bolj natančno pojasnjuje, zakaj je sporni artikel izbranega ponudnika enakovreden navedenemu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Poudarja še, da nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da mora biti nepovratna valvula fiksno pritrjena na kateter, sledi pa tudi navedbam izbranega ponudnika o prednostih rešitve, kjer je nepovratna valvula sicer tovarniško pritrjena, vendar odstranljiva. V zvezi s trditvami vlagatelja, da je lahko snemljivost nepovratne valvule za bolnika izredno nevarna, pa pojasnjuje, da je pri poizkusu razdružitve teh dveh delov bilo potrebno uporabiti izredno veliko silo, verjetnost spontanega izpada katetra iz nepovratne valvule pa je temu posledično zelo majhna, primerljiva s samo poškodbo katetra. Naročnik končno še pojasnjuje, da navedba vlagatelja o nedopustnosti ponudb ponudnikov MEDINTERA d.o.o. in ROGA MEDICINSKE INTERVENCIJE d.o.o. ni obravnaval, saj sta bili ponudbi obeh teh ponudnikov za sklop 47 ocenjeni kot nedopustni iz razloga nepredložitve vzorcev, kar nedvoumno izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 9. 2. 2023. Kot bistveno izpostavlja, da ima zahteva o tovarniški pritrditvi valvule en sam pomen, in sicer da je valvula fiksna in je zato uporabnik ne more sneti oziroma ločiti od katetra; če pa je nekaj snemljivo, potem ni pritrjeno. Beseda »tovarniško« naj bi pri tem le dodatno poudarjala fiksnost, vse to pa je po mnenju vlagatelja v žargonu medicinskega potrošnega materiala povsem jasno. Dodaja, da je naročnik ob postavitvi te zahteve v razpisni dokumentaciji podal tudi razlog za tako zahtevo (»Da ne bi prišlo do vdora zraka v plevralni prostor bolnika […]«); s tem v zvezi navaja, da do vdora zraka v plevralni prostor bolnika pride lahko samo v primeru, ko bolnik (namerno ali nenamerno) sname nepovratno valvulo s katetra. Če je bilo zahtevo naročnika po tovarniški pritrjenosti razumeti tako, da se zahteva nanaša le na to, da se valvula namesti na kateter že v tovarni in da ni treba nameščati valvule na kateter v bolnišnici, bi bila ta zahteva po mnenju vlagatelja nesmiselna v razmerju do namena oziroma razloga naročnika za postavitev te zahteve. V nadaljevanju se vlagatelj še podrobneje opredeljuje do navedb naročnika o rezultatu testiranja vzorcev. Glede zahtevane dimenzije katetra vlagatelj vztraja pri svojih navedbah in pojasnjuje, zakaj je tudi razlika 0,21 Fr nezanemarljiva. Glede dolžine katetra ugotavlja, da je očitno po vložitvi zahtevka za revizijo prišlo do spremembe (na dolžino 67,5 cm), pri čemer pa ni verjetno, da proizvajalec tega podatka še ni zajel v svojih uradnih specifikacijah in predstavitvah.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 7. 2. 2023 in 8. 3. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ni obravnavala navedb vlagatelja glede (ne)dopustnosti ponudb ponudnikov MEDINTERA d.o.o. in ROGA MEDICINSKE INTERVENCIJE d.o.o.: s tem v zvezi je namreč treba pritrditi naročniku, da sta bili ponudbi obeh ponudnikov v sklopu 47 označeni kot nedopustni (naročnik je kot razlog nedopustnosti navedel, da ponudnika nista predložila vzorcev), kar nedvoumno izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila. Obravnava teh navedb torej ne bi v ničemer vplivala na položaj vlagatelja v postopku.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in odločil, da se okvirni sporazum za sporni sklop sklene tudi z izbranim ponudnikom.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oziroma tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je naročnik v dokumentu »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE« v točki »4.1 Sklenitev okvirnega sporazuma« navedel, da bo sklenil okvirni sporazum s tistimi ponudniki, za katere bo ugotovil, da so njihove ponudbe dopustne.

V točki »2.3 Predložitev ponudbe« je med drugim naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti »izpolnjen obrazec Specifikacija zahtev naročnika (izpolnjen za vse vrste blaga oz. skupine blaga za katere oddaja ponudbo; izpis + podatki.dat)« ter »izpolnjen obrazec Specifikacija ponudbe s cenami (izpolnjen za vse vrste blaga oz. skupine blaga za katere oddaja ponudbo; izpis + podatki.dat)«.

Pod točko »2.11 Tehnične specifikacije« je naročnik navedel:

»V Specifikaciji zahtev naročnika je naročnik za vrste blaga, ki so predmet tega naročila, navedel blagovno znamko oz. kataloško številko izključno z namenom, da se določi zahtevana raven kakovosti razpisanih vrst blaga. Ponudniki morajo ponuditi enako ali višjo raven kakovosti oz. ustrezno strokovno paralelo.

V primeru, če je naročnik navedel določeni standard, mora ponujeno blago ustrezati standardu, navedenem v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali enakovrednemu standardu.

Naročnik bo kot nedopustno zavrnil tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga iz predmetnega naročila. Tehnične zahteve so opredeljene v tej točki, v Specifikaciji zahtev naročnika in v prilogi k Specifikaciji zahtev naročnika.«

V dokumentu »SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA« je naročnik za artikel pod zap. št. 1 (ident 967320) v sklopu »047 Torakalni odd - 100% skupina« kot naziv artikla navedel »KATETER TRAJNI, ZA TORAKALNO DRENAŽO PLEVRALNIH IZLIVOV-V SETU (PLEURX 50-7050 ALI ENAKOVREDNO)«, v dokumentu »PRILOGA K SPECIFIKACIJI ZAHTEV NAROČNIKA« pa za ta sklop še:

»Vsi ponujeni materiali morajo biti medsebojno kompatibilni. Da ne bi prišlo do vdora zraka v plevralni prostor bolnika, mora biti nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra tovarniško pritrjena na kateter. Vakuumska bučka za izpraznitev plevralnega izliva, mora biti kompatibilna z plevralnim katetrom brez nameščanja dodatnih vmesnikov /adapterjev.«

Nič drugače ne izhaja niti iz naročnikovega odgovora na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, objavljenega na Portalu javnih naročil 17. 2. 2022 ob 17.59, s katerim je potrdil že zapisano v razpisni dokumentaciji:

»VPRAŠANJE
1. ident 967320 (skupina 047 Torakalni oddelek):
a.) Ali pravilno razumemo razpisno dokumentacijo, da je potrebno ponuditi 15.5 Fr silikonski tuneliran plevralni kateter?
b.) Ali mora biti nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra fiksno (industrijsko) pritrjena na kateter (povedano drugače: nepovratne valvule ni mogoče s potegom ločiti od/iz plevralnega katetra - varnostni ukrep, da ne bi prišlo do nehotenega vdora zraka v plevralni prostor bolnika)?
c.) Ali morajo klinične študije dokazovati majhno (manj kot 3%) pogostost/pojavnost infekcije ob uporabi ponujenega izdelka?
d.) Ali morajo klinične študije dokazovati majhno (manj kot 5%) pogostost/pojavnost okluzije/zapore/zamašitve razpisanega katetra?

ODGOVOR
Ponudniki morajo ponuditi artikel v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.«

Med strankama ni sporno, enako pa potrjuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, da je slednji za sporni ident v zadevnem sklopu ponudil izdelek »R54400-16-MT« proizvajalca R., za ta izdelek pa predložil tudi katalog proizvajalca.

Navedbam vlagatelja o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi neenakovrednosti dimenzij ponujenega izdelka izdelku, omenjenem v razpisni dokumentaciji, ni mogoče slediti. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila (npr. v sklepu št. 018-70/2022-3, na katerega se sklicuje tudi naročnik), načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (gl. tudi sodbo Sodišča EU C-368/10 z dne 10. 5. 2012, točka 109). V obravnavani zadevi je zato kot jasne, natančne in nedvoumne zahteve mogoče obravnavati le zahteve, ki se nanašajo na vrsto artikla in njegove lastnosti, ki so ugotovljive iz opisa izdelkov v dokumentu »PRILOGA K SPECIFIKACIJI ZAHTEV NAROČNIKA«, v katerem je naročnik izrecno določil zahtevane lastnosti ponujenih izdelkov, enakovrednih referenčnemu (vlagatelj pa neskladnosti s temi zahtevami niti ne zatrjuje). Ni pa mogoče kot jasnih, natančnih in nedvoumnih tehničnih zahtev šteti lastnosti izdelkov, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe referenčnega izdelka. V obravnavanem primeru lastnosti katetrov, ki jih vlagatelj kot problematične izpostavlja v zahtevku za revizijo (glede dimenzij – premera in dolžine), niso ugotovljive iz določil razpisne dokumentacije, saj naročnik takih zahtev ni določil. Da bi bilo mogoče enakovrednost ponujenega izdelka z referenčnim izdelkom presojati, upoštevajoč še vse lastnosti, na katere se sklicuje vlagatelj, bi moral naročnik vnaprej jasno in nedvoumno zahtevati enakovrednost glede izpostavljenih lastnosti.

Prav tako ni mogoče soglašati z vlagateljem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno zaradi zatrjevane neskladnosti z zahtevo glede načina oziroma izvedbe pritrditve nepovratne valvule na izhodu plevralnega katetra na kateter. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo napačno zatrjuje neustreznost izdelka iz razloga, ker nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra ni »fiksno (industrijsko)« pritrjena na kateter; z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana fiksna pritrditev nepovratne valvula na izhodu plevralnega katetra na kateter, pač pa tovarniška pritrditev, česar ni mogoče enačiti. Drugačnega pomena ni mogoče nedvoumno pripisati temu določilu razpisne dokumentacije niti ob upoštevanju namena postavitve te zahteve, ki izhaja razpisne dokumentacije (»Da ne bi prišlo do vdora zraka v plevralni prostor bolnika […]«). Strinjati bi se bilo sicer mogoče z vlagateljem, da bi fiksna pritrditev (v smislu nezmožnosti ločitve nepovratne valvule in katetra) zadostila namenu, da ne bi prišlo do vdora zraka v plevralni prostor bolnika zaradi (nenamernega) potega nepovratne valvule od/iz plevralnega katetra, vendar je po drugi strani mogoče iz celotne vsebine zahteve razbrati drugačen razlog za oblikovanje sporne zahteve, namreč da zahteva tovarniško (vendar ne nujno fiksno) pritrditev z namenom izogiba napakam ali težavam, do katerih bi lahko prišlo kot posledica napake pri sestavi oziroma pritrditvi nepovratne valvule pred samo uporabo katetra v kolikor bi naročnik prejel artikle, kjer nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra (še) ne bi bila pritrjena na kateter. V posledici vsega navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj niti ne trdi, da nepovratna valvula na izhodu plevralnega katetra na kateter ne bi bila tovarniško pritrjena, zato ni mogoče ugotoviti naročnikove kršitve ZJN-3 v zvezi z ugotovitvijo, da je ponujeni artikel skladen z izpostavljeno zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Ker torej z razpisno dokumentacijo niso bili zahtevani katetri z enakimi dimenzijami kot referenčni izdelek in ker naročnik ni postavil zahteve po fiksni pritrditvi nepovratne valvule na izhodu plevralnega katetra na kateter, dejansko stanje glede ponujenega (tj. glede dimenzij in glede izvedbe pritrditve nepovratne valvule) pa med strankama ni sporno, je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki naj bi potrdil, da je izbrani ponudnik ponudil izdelek z določenimi (neustreznimi) dimenzijami ter s snemljivo nepovratno valvulo. S postavitvijo izvedenca bi namreč vlagatelj dokazoval trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna za rešitev predmetnega spora in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve Državne revizijske komisije.

Če je mogoče navedbe vlagatelja glede pomembnosti dimenzij (zlasti premera) katetra in načina izvedbe pritrditve nepovratne valvule razmeti na način, da vlagatelj s temi navedbami v bistvu nasprotuje tehničnim specifikacijam, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagatelj s temi navedbami in z njimi povezanimi dokaznimi predlogi (npr. predlagano postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi potrdil navedbe o nevarnosti snemljive pritrditve nepovratne valvule) prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (v obravnavanem primeru je bil rok za prejem ponudb daljši od navedenega roka).

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev ZJN-3 ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je slednji ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ker ustreza njegovim potrebam in zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran