Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-014/2023 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

    Številka: 018-014/2023-7
    Datum sprejema: 22. 2. 2023

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev, uvedba in vzdrževanje informacijske rešitve za elektronsko samonaročanje strank na storitve državnih organov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja IXTLAN TEAM d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 22. 2. 2023

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev priglašenih stroškov se zavrne.

    4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 30. 5. 2022 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 11. 8. 2022, pod št. objave JN005603/2022-B01, 27. 9. 2022 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 155-443533.

    Naročnik je 3. 1. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005603/2022-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 15. 12. 2022, št. 4300-41/2022/30, s katero je javno naročilo oddal skupini ponudnikov ENDAVA d.o.o., Letališka cesta 29B, Ljubljana in BI-CALCULUS d.o.o., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložila dopustno in po merilih najugodnejšo ponudbo.

    Vlagatelj je 12. 1. 2023 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji naročila, s katerim predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi ter v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila; zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna zaradi:

    - nejasne in nedoločene vloge gospodarskega subjekta BI-CALCULUS d.o.o. v ponudbi izbranega ponudnika – iz nekaterih delov ponudbe (tj. obrazcev ESPD družb BI-CALCULUS d.o.o. in ENDAVA d.o.o.) naj bi izhajalo, da navedena družba nastopa v vlogi partnerja v skupni ponudbi, iz nekaterih drugih delov ponudbe (tj. iz obrazca »Seznam prijavljenih kadrov«, kjer je za B. K. navedel, da je zaposlen pri »BI-CALCULUS d.o.o. (podizvajalec)«, iz ESPD subjekta ENDAVA d.o.o., iz katerega izhaja nastopanje s podizvajalcem, ter iz sporazuma med gospodarskim subjektom ENDAVA d.o.o. in podizvajalcem Informatika, Matej Golob s.p.) pa, da ta družba nastopa kot podizvajalec, v posledici česar naj bi naročnik neutemeljeno zaključil, da predstavlja družba BI-CALCULUS d.o.o. partnerja v skupni ponudbi;
    - nejasne vloge subjekta Informatika, Matej Golob s.p. in poslovne volje izbranega ponudnika glede nominacije tega subjekta, saj iz ESPD družbe ENDAVA d.o.o. izhaja, da namerava gospodarski subjekt oddati del javnega naročila v podizvajanje temu subjektu v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), pri čemer ne uporablja njegovih zmogljivosti v skladu z 81. členom ZJN-3, po drugi strani pa je v istem obrazcu ESPD navedel, da uporablja zmogljivosti tega subjekta – vlagatelj pristavlja, da odgovora na vprašanje ne daje niti s strani izbranega ponudnika predložen »Dogovor« z navedenim subjektom;
    - neustreznosti predložene reference za »Elektronski davčni portal (EDP)« pogoju »Se uporablja za naročanje uporabnikov za izvajanje storitev«; vlagatelj pojasnjuje, da naročnik naroča sistem za elektronsko samonaročanje strank na storitve državnih organov, bistven del sistema, ki ga je naročnik zahteval z referenčnim pogojem, pa je rezervacija časa izvajalcev storitev; predmet naročila mora torej biti oseba in ne določen dokument. V nobenem primeru kot »naročanj[a] uporabnikov na izvajanje storitev« ni mogoče prepoznati sistema, ki bi omogočal le komunikacijo (npr. po elektronski pošti) in oddajo dokumentov. Izbrani ponudnik pa naj bi podajal zavajajoče opise referenčnega sistema.
    - neustreznosti predložene reference za »Elektronski davčni portal (EDP)« pogoju »Ima vsaj sto tisoč (100.000) uporabnikov in preko njega izvedenih vsaj milijon (1.000.000) rezervacij terminov oz. naročil za izvedbo posameznih storitev, kar lahko doseže tudi s hkratno uporabo sistema na več organizacijah«, saj naj bi izbrani ponudnik v opisu (opombi) sam potrdil, da referenčni sistem ne omogoča rezervacije termina oziroma naročanja na storitve;
    - tega, ker kadri izbranega ponudnika nimajo takšne stopnje izobrazbe, kot jo je izbrani ponudnik navajal v ponudbeni dokumentaciji. Izbrani ponudnik naj ne bi razpolagal s tremi kadri s 7. stopnjo izobrazbe in enim kadrom z 8. oziroma 7/II. stopnjo izobrazbe, temveč le s tremi kadri s 7. stopnjo izobrazbe, preostala dva kadra pa imata 6. stopnjo izobrazbe. Vlagatelj pristavlja, da zaradi zakritih imen in drugih podatkov na kadrovskih dokazilih ne more vedeti, na katere kadre se dokazila nanašajo, vendar pa utemeljeno sumi in zatrjuje, da prijavljeni vodja projekta nima 7. temveč 6. stopnjo izobrazbe.

    Vlagatelj zatrjuje še, da izbrani ponudnik tudi ne bi smel pridobiti točk po merilu »Izdelana informacijska rešitev (Mer3)«, saj po tem merilu uveljavlja isti referenčni sistem kot v okviru pogojev, navedeni referenčni sistem pa tehnološko in vsebinsko, iz istih razlogov kot že opisano, ne ustreza pogojem za to merilo.

    Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil dne 20. 1. 2023. Kot bistveno navaja, da:

    - je iz ponudbe jasno in nedvoumno razvidno, da je BI-CALCULUS d.o.o. partner v skupni ponudbi, kar izhaja iz obeh zadevnih ESPD in iz označbe v sistemu e-JN, drugačno navedbo v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« pa označuje za očitno napako;
    - vlagatelj niti ni izkazal, da bi bil subjekt BI-CALCULUS d.o.o. morebiti podizvajalec;
    - iz ponudbe jasno izhaja, da se sklicuje na kapacitete podizvajalca Informatika, Matej Golob s.p., obenem pa tudi pojasnjuje način izpolnitve ESPD ter meni, da gre način izpolnitve označiti kvečjemu kot nebistveno napako;
    - naročnik ni nikjer izključujoče navedel, da se mora referenca nanašati na projekt, ki omogoča rezervacijo časa izvajalcev storitev; določeno je bilo, da se mora nanašati na izvajanje storitev, kar pa ne pomeni le rezervacije termina/sestanka/dogovora, pač pa tudi naročilo izvedbe storitve (javnega organa);
    - je naročnik v okviru zahteve jasno in nedvoumno določil, da se aplikacija lahko nanaša na rezervacijo termina ali (alternativno) na naročanje uporabnikov za izvajanje storitev;
    - referenčni sistem v celoti ustreza referenčnemu pogoju, pri čemer podrobneje opisuje storitev naročila za unovčenje turističnih bonov, našteva pa tudi druge vrste storitev, katerih naročilo izvedbe omogoča sistem (npr. naročilo prijave fizične osebe v register davčnih zavezancev);
    - imajo vsi nominirani kadri vsaj minimalno zahtevano raven izobrazbe;
    - ima vodja projekta M. J. 7. stopnjo izobrazbe – res je, da ima zaključen »visokošolski študij računalništva in informatike« ter pridobljen strokovni naziv »diplomirani inženir računalništva«, vendar izpostavlja dejstvo, da je kader ta strokovni naziv pridobil leta 1992, ko še ni bilo naziva »univerzitetni«, skladno s Sklepom o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov (Uradni list RS, št. 58/1999) pa zato ta naziv v konkretnem primeru predstavlja naziv 7. stopnjo izobrazbe.

    Izbrani ponudnik naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega, uveljavlja pa tudi povračilo priglašenih stroškov priprave predmetne vloge.

    Naročnik je 1. 2. 2023 zahtevek za revizijo s sklepom z dne 31. 1. 2023 zavrnil kot neutemeljenega, vlagatelju naložil povrnitev stroškov predrevizijskega postopka v višini 208,89 EUR ter zavrnil zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev priglašenih stroškov. V zvezi z očitki glede nejasnih vlog subjektov v ponudbi izbranega ponudnika naročnik povzema dejansko stanje (iz vsebine ponudbe ter informacij pod »Podrobnosti ponudbe« na portalu e-JN) ter kot bistveno izpostavlja, da:
    - izbrani ponudnik na nobenem drugem mestu v ponudbi kot v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« ni zapisal, da bi imel subjekt BI-CALCULUS d.o.o. kakršnokoli drugačno vlogo kot skupni ponudnik oziroma partner v konzorciju, v omenjenem obrazcu pa se niso določale vloge gospodarskih subjektov kot takih, ampak je bilo treba v obrazcu navesti podatke o sodelujočih kadrih;
    - argument podpisa dogovora o sodelovanju z gospodarskim subjektom Informatika, Matej Golob s.p. le s strani ENDAVA d.o.o. ne more imeti nobene veljave, saj skupni ponudniki odgovarjajo naročniku solidarno, tak dogovor pa lahko torej sklene (tudi) le eden od skupnih ponudnikov;
    - iz ponudbe jasno izhaja izražena volja subjektov ENDAVA d.o.o. in BI-CALCULUS d.o.o., da nastopata kot skupna ponudnika;
    - je iz »Seznam[a] prijavljenih kadrov« jasno razvidno sklicevanje na zmogljivost kadra M. G., zaposlenega pri Informatika, Matej Golob s.p.

    Glede očitkov v zvezi z referenco naročnik navaja vsebinsko smiselno enako kot izbrani ponudnik, pri čemer poudarja, da želi vlagatelj določbo tehničnega pogoja razlagati ozko v okviru tehničnih specifikacij, česar pa naročnik ni zahteval. Zgolj iz previdnosti in podredno dodaja, da četudi se izbranemu ponudniku ne bi priznalo točk po spornem merilu Mer3, to ne bi vplivalo na vrstni red ponudnikov in odločitev o izbiri. Smiselno vsebinsko enako kot izbrani ponudnik navaja naročnik za kader M. J., v nadaljevanju pa tudi podrobneje pojasnjuje svoje ugotovitve glede ustreznosti izobrazbe preostalega priglašenega kadra.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 2. 2. 2023, s katero v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah iz zahtevka za revizijo ter argumentirano prereka navedbe naročnika. V zvezi z naročnikovim sklicevanjem na navedbo partnerjev na portalu e-JN meni, da informacije, vpisane v navedeni portal, niso del izbrane ponudbe, temveč gre zgolj za navedbe v enem od tržno dostopnih orodij za oddajo ponudbe. Kot problematično izpostavlja, da niti v primeru ignoriranja zapisa glede rezervacij terminov prek referenčnega sistema ni bilo izvedenih vsaj 1.000.000 naročil za izvedbo posameznih storitev. V zvezi z očitkom, vezanim na izobrazbo kadra, še dodaja, da ker še vedno nima vpogleda v relevantne dele ponudbe izbranega ponudnika, predlaga Državni revizijski komisiji, naj v luči revizijskih navedb preveri ustreznost izobrazbe s strani izbranega ponudnika nominiranih kadrov ter skladnost te izobrazbe z navedbami izbranega ponudnika v ponudbi.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku javno naročilo tudi oddal.

    Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

    a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    b) b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.


    O vlogah gospodarskih subjektov v ponudbi izbranega ponudnika

    V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je naročnik med drugim navedel:

    - pod točko »12.4.1 Skupna ponudba«:
    »Vsi ponudniki v skupni ponudbi morajo izpolniti obrazec ESPD posamično in v njem navesti vse zahtevane podatke. Ponudnik v sistemu e-JN označi, da gre za skupno ponudbe ter navede ponudnike v skupni ponudbi. V primeru neskladja med vpisom ponudnikov v skupni ponudbi v informacijskem sistemu e-JN in vpisom ponudnikov v skupni ponudbi v ponudbeni dokumentaciji, se bo štelo, da velja vpis v ponudbeni dokumentaciji.«

    - pod točko »12.4.2 Ponudba s podizvajalci«:
    »V primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci, mora v ponudbi navesti vse predlagane podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje.
    […]
    Ponudnik v sistem e-JN označi, da gre za ponudbo s podizvajalci in navede vse sodelujoče gospodarske subjekte. V primeru neskladja med vpisom podizvajalcev v informacijskem sistemu e-JN in vpisom podizvajalcev v ponudbeni dokumentaciji, se bo štelo, da velja vpis v ponudbeni dokumentaciji
    Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene obrazce ESPD za vsakega podizvajalca, s katerim bo sodeloval pri naročilu. Če bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz točke 10.1.1 teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil.
    […]
    Če ponudnik za izpolnjevanje pogojev uporablja zmogljivosti podizvajalca, je poleg določenega v tej točki potrebno upoštevati še naslednjo točko teh navodil.«

    - pod točko »12.4.3 Uporaba zmogljivosti drugih subjektov«:
    »Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi s tehnično in kadrovsko sposobnostjo za predmetno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti, vendar le v primeru, če bodo le-ti izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. V ponudbi mora ponudnik označiti, da gre za uporabo zmogljivosti drugih subjektov ter navesti vse sodelujoče gospodarske subjekte.
    […]
    Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi s kadrovsko sposobnostjo za predmetno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov.
    Če želi ponudnik uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora v ponudbi dokazati, da bo imel na voljo sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov za ta namen – pisni dogovor med ponudnikom in subjektom, na katerega zmogljivosti se ponudnik sklicuje (če gre za kadre mora biti poimensko razvidno sodelovanje prijavljenih kadrov), avtorska pogodba, podjemna pogodba, in podobno. […]«

    Med strankama ni sporno, enako pa izhaja tudi iz odstopljene dokumentacije, da je izbrani ponudnik kot del ponudbe predložil med drugim naslednje dokumente:

    - obrazec ESPD za gospodarski subjekt ENDAVA d.o.o., v katerem je v delu II.A navedeno, da ta družba pri postopku oddaje javnega naročila sodeluje kot vodja skupaj z gospodarskim subjektom BI-CALCULUS d.o.o., v delih II.C. in II.D. pa, da uporablja zmogljivosti drugih subjektov, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje, ter da namerava oddati del javnega naročila v podizvajanje tretjim osebam (v skladu s 94. členom ZJN-3 in če ne uporablja njegovih zmogljivosti v skladu z 81. členom ZJN-3), pri čemer je k slednjemu dopisano »UPORABA ZMOGLJIVOSTI podizvajalca DataDev, Informatika, Matej Golob s.p.«;
    - obrazec ESPD za gospodarski subjekt BI-CALCULUS d.o.o., v katerem je navedeno (»Del II: Informacije glede gospodarskega subjekta«), da ta družba pri postopku oddaje javnega naročila sodeluje kot partner v konzorciju;
    - obrazec ESPD za gospodarski subjekt DataDev, Informatika, Matej Golob s.p.;
    - obrazec »Seznam prijavljenih kadrov«, kjer je v zvezi s kadrom B. K. pod zap. št. 6.1 v razdelku »Zaposlen pri /če kader ni zaposlen pri ponudniku/« navedeno »BI-CALCULUS d.o.o. (podizvajalec)«, v zvezi s kadrom M. G. pod zap. št. 4 pa, da je zaposlen pri »DataDev, Informatika, Matej Golob s.p. (podizvajalec)«;
    - »DOGOVOR«, sklenjen med ENDAVA d.o.o. in DataDev, Informatika, Matej Golob s.p. glede sodelovanja pri predmetnem javnem naročilu, v kolikor bo prvonavedeni pridobil to javno naročilo.

    Nesporno med strankama je – enako pa potrjuje tudi vpogled v poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – da gre v primeru »DataDev, Informatika, Matej Golob s.p.« in »Informatika, Matej Golob s.p.« za isti subjekt, ki v ponudbi izbranega ponudnika nastopa kot podizvajalec. Sporno pri tem pa je, ali izbrani ponudnik uporablja zmogljivosti tega subjekta za izpolnitev pogojev za sodelovanje oziroma s tem povezan domnevno nejasno izpolnjen obrazec ESPD vodilnega partnerja ENDAVA d.o.o. v delih II.C. »Informacije o uporabi zmoljivosti drugih subjektov (81. člen ZJN-3)« in II.D. »Informacije o podizvajalcih, katerih zmogljivosti gospodarski subjekt ne uporablja«.

    Ne glede na pomen izpolnitve zadevnega dela ESPD za vprašanje dopustnosti ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno in nedvoumno izhaja, da uporablja zmogljivosti navedenega podizvajalca za izpolnitev pogojev za sodelovanje. Navedeno izhaja že iz samega obrazca ESPD vodilnega partnerja ENDAVA d.o.o., kjer je pod II.D. celo izrecno navedeno (dopisano) »UPORABA ZMOGLJIVOSTI podizvajalca DataDev, Informatika, Matej Golob s.p.«. Tudi iz vsebine obrazca »Seznam prijavljenih kadrov« je razvidno, da izbrani ponudnik uporablja zmogljivost navedenega podizvajalca za izpolnitev pogoja za sodelovanje iz točke »10.1.3 Kadrovski pogoji oziroma sposobnost« (»Ponudnik mora imeti ves čas izvajanja predmeta tega naročila na voljo vsaj osem (8) kadrov, ki bodo na razpolago ves čas izvajanja storitev, ki so predmet naročila, in izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, navedene v nadaljevanju. […]«). Konkretno, izbrani ponudnik z navedenim podizvajalcem zagotavlja kader iz podtočke 4 tega dela razpisne dokumentacije, tj. razvijalca podatkovnih baz z določenimi izkušnjami in usposobljenostjo, kot je to naročnik zahteval. Glede na navedeno je mogoče označbo »Da« v delu II.D. vodilnega partnerja obravnavati kot nebistveno napako, ki jo lahko naročnik skladno z zadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 spregleda.

    Dalje tudi ni mogoče pritrditi očitku vlagatelja o nejasni vlogi gospodarskega subjekta BI-CALCULUS d.o.o. v ponudbi izbranega ponudnika, ki ga vlagatelj utemeljuje s tem, da ta subjekt morda v ponudbi nastopa kot podizvajalec. Kot ključno s tem v zvezi navaja navedbo v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« (že povzeto zgoraj), ki pa se – kot pravilno izpostavlja naročnik – ni nanašala na določanje vlog gospodarskih subjektov v ponudbi, ampak na opredelitev zahtevanih kadrov, vključno z navedbo njihovega delodajalca. Ne glede na to, da je bilo treba v zadevni obrazec pod rubriko navesti delodajalca posameznega kadra le v primeru, če kader ni zaposlen pri ponudniku, pa je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je ta za vse zahtevane kadre navedel, kje so zaposleni (torej tudi tiste, ki so zaposleni pri vodilnem partnerju ENDAVA d.o.o.), s čimer je zagotovil še več informacij od zahtevanih. Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku in naročniku v tem, da je izbrani ponudnik vloge sodelujočih gospodarskih subjektom ustrezno in izrecno opredelil v predloženih obrazcih ESPD (kot opisano zgoraj). Da subjekta ENDAVA d.o.o. in BI-CALCULUS d.o.o. nastopata kot partnerja, pa še dodatno potrjuje navedba, da gre za skupno ponudbo, oziroma navedba obeh partnerjev v sistemu e-JN, prek katerega so ponudniki oddajali ponudbe – ne glede na to, da ta označba oziroma navedba ni del ponudbe same, pa je že naročnik z razpisno dokumentacijo zahteval, da ponudnik v sistemu e-JN označi, da gre za skupno ponudbo ter navede ponudnike v skupni ponudbi. Informacija na portalu e-JN je torej posledica naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji, zato ni mogoče soglašati z vlagateljevim stališčem o nerelevantnosti tega zapisa. Na kakršnokoli drugačno vlogo subjekta BI-CALCULUS d.o.o. v ponudbi izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije ne kaže niti način izpolnitve obrazca ESPD vodilnega partnerja ENDAVA d.o.o. niti vsebina dokumenta »DOGOVOR« – zgolj okoliščina, da je dogovor s podizvajalcem sklenil vodilni partner, še v ničemer ne kaže na zaključek, da bi tudi subjekt BI-CALCULUS d.o.o. nastopal kot podizvajalec. Ob upoštevanju celotne vsebine ponudbene dokumentacije, pa tudi ravnanj ob sami oddaji ponudbe (tj. v sistemu e-JN) je tako mogoče soglašati z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da sporni pripis »(podizvajalec)« v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« predstavlja nebistveno napako, ki jo lahko naročnik skladno z zadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 spregleda.


    Referenca izbranega ponudnika in ocenjevanje po merilu Mer3

    Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na (a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

    Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov [točki a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3].

    ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob upoštevanju predmeta naročila, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti vsebinske kriterije, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila, ter način dokazovanja, ki ga mora ponudnik upoštevati pri izkazovanju ustreznosti referenc.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko »10.1.2 Tehnični pogoji oziroma sposobnost« kot pogoj za sodelovanje določil:

    »1. Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil, uspešno vzpostavil in najmanj 12 mesecev uspešno vzdrževal vsaj en (1) informacijski sistem, katerega skupna vrednost vključno z vzdrževanjem znaša najmanj 400.000,00 EUR z DDV. Za vzpostavitev informacijskega sistema se šteje, da je ponudnik razvil ali dogradil informacijski sistem.

    Prijavljen informacijski sistem (IS) mora izpolnjevati vsaj naslednje lastnosti in sicer, da:
    • se uporablja za naročanje uporabnikov za izvajanje storitev;
    • ima vsaj sto tisoč (100.000) uporabnikov in preko njega izvedenih vsaj milijon (1.000.000) rezervacij terminov oz. naročil za izvedbo posameznih storitev, kar lahko doseže tudi s hkratno uporabo sistema na več organizacijah;
    • se osebni podatki obdelujejo skladno z veljavno zakonodajo;
    • je zgrajen v več-nivojski arhitekturi;
    • je redno vzdrževan in nadgrajevan najmanj zadnjih 12 mesecev, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil;
    • je integriran z vsaj tremi (3) drugimi informacijskimi sistemi.«

    Kot dokazilo je naročnik zahteval predložitev izpolnjenih obrazcev ESPD in obrazca »Izjava ponudnika za referenco« v ponudbi.

    Izbrani ponudnik se je v ponudbi skliceval na referenčni projekt »Elektronski davčni portal (EDP)« naročnika Finančna uprava Republike Slovenije, za katerega je navedel, da izpolnjuje vse naročnikove zahteve, v opisu pa je med drugim navedel, da »EDP omogoča uporabnikom oddajo naročil za izvedbo posameznih storitev, kot so npr. prijava za vpis fizične osebe v davčni register, razne napovedi za odmero dohodnine, zahtevki za uveljavnjanje davčnih olajšav, uveljavljanje stroškov, izdajo potrdil ipd. (razvidno na strani eDavki - Prva stran (durs.si)). Preko portala je bilo izvedenih preko milijon naročil za izvedbo posameznih storitev.« Pod opombo v zvezi s potrditvijo ustreznosti referenčnega sistema glede kriterija »[…] in preko njega izvedenih vsaj milijon (1.000.000) rezervacij terminov oz. naročil za izvedbo posameznih storitev« je vlagatelj navedel še »Pojasnilo: Sistem uporabnikom omogoča rezervacijo v procesu unovčevanja turističnih bonov in Bon21. Gre za rezervacijo zneska in ne termina. Tovrstnih rezervacij je bilo v sistemu več kot milijon. Poleg tega lahko uporabniki preko sistema tudi naročajo storitve kot so izpisi in potrdila iz evidenc FURS.«

    Vlagatelj se v zahtevku za revizijo smiselno zavzema za to, da bi bilo treba zadevni pogoj za sodelovanje razlagati v povezavi s konkretnim predmetom javnega naročila – z opisom predmeta tega javnega naročila oziroma tehničnimi specifikacijami; izhajajoč iz zahtev za predmetni informacijski sistem, kakršnega naroča naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila. Sklicujoč se na prvo in drugo alinejo zahtevanih lastnosti referenčnega sistema uveljavlja, da bi morala biti bistveni del referenčnega sistema rezervacija časa izvajalcev storitev; to naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da je naročnik zahteval naročanje »uporabnikov« za izvajanje storitev; naročnik naj bi (po mnenju vlagatelja) zahteval, da se preko referenčnega informacijskega sistema naroči določena oseba – uporabnik – da se mu izvede določena storitev, kar naj bi nujno pomenilo, da mora biti predmet naročila, ki se izvede prek portala, določena oseba in ne določen dokument.

    Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ni mogoče kot upoštevne pripoznati vlagateljeve interpretacije zadevnega pogoja za sodelovanje, skladno s katero bi pogoju naročnika bilo treba pripisati pomen, ki iz samega besedila pogoja niti ne izhaja. Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila, da mora naročnik pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določitvi pogojev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve in pogoji v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati tiste pogoje in zahteve, ki so bili navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bili zapisani. Pogoj oziroma zahtevo, ki je jasen, je potrebno razlagati tako, kot je zapisan in ga ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije. Omejevanje (ožanje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo.

    Namen referenčnega pogoja je določiti zahteve za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika, namen tehničnih specifikacij pa natančno opredeliti predmet naročila. Če bi naročnik v obravnavanem primeru imel namen upoštevati le referenčne projekte, ki se nanašajo (tudi) na rezervacijo terminov, bi to moral vsekakor določiti že v referenčnem pogoju, česar pa ni storil. Iz dela referenčnega pogoja »se uporablja za naročanje uporabnikov za izvajanje storitev« v ničemer ne izhaja, da bi se moral referenčni sistem – če naj izkazuje ustrezno usposobljenost ponudnika – nanašati na rezervacijo terminov oz. na rezervacijo časa izvajalcev storitev. Nič drugače ne izhaja niti iz dela referenčnega pogoja »ima vsaj sto tisoč (100.000) uporabnikov in preko njega izvedenih vsaj milijon (1.000.000) rezervacij terminov oz. naročil za izvedbo posameznih storitev, kar lahko doseže tudi s hkratno uporabo sistema na več organizacijah«, saj veznika »oz.« ni mogoče interpretirati izključno v smislu, da je naročnik želel na dva načina, z dvema različnima zapisoma (sopomenkama) opisati eno in isto zahtevo, kot to napačno meni vlagatelj v vlogi z dne 2. 2. 2023. Glede na kontekst namreč ni najti razlogov, da navedba »oz.« ne pomeni tudi »ali« (kar je ena od možnih pomenov te besede, ki jo izpostavlja naročnik), posledično pa torej to, da je kot ustreznega mogoče opredeliti tudi referenčni projekt, kjer ni bilo izvedenih milijon rezervacij terminov, pač pa milijon naročil uporabnikov za izvedbo posameznih storitev. Ravno tako iz celotne vsebine referenčnega pogoja ne izhaja enoznačno, da bi morala biti predmet naročila nujno oseba, ki naroča samo sebe, kot to utemeljuje vlagatelj; pogoj je namreč mogoče tolmačiti tudi (ali pa zlasti) na način, da omogoča uporabnikom naročanje (naročilo) izvedbe storitve.

    Prav tako vlagatelj ni izkazal, da je naročnik napačno spoznal uveljavljani referenčni sistem za neustreznega iz vidika, ker naj bi (kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo) omogočal le izmenjavo dokumentov, vpogled v uradne evidence in registre FURS, informatizirano izmenjavo podatkov z drugimi udeleženci in urejanje pooblastil. Vlagatelj za vse navedeno navaja v smislu, da sistem za nič od navedenega ne omogoča elektronskega samonaročanja (v smislu rezervacije termina), kar pa – kot že pojasnjeno – ni bilo zahtevano. Po drugi strani tudi vlagatelj sam ne nasprotuje temu, da referenčni sistem omogoča naročilo stranke za izvedbo npr. storitve vpisa v davčni register, pri čemer pa ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi, da je potemtakem referenčni sistem neustrezen, ker se kasnejši postopek v celoti izvaja izven referenčnega sistema. Iz zadevnega pogoja za sodelovanje namreč ne izhaja, da bi moral referenčni sistem – če naj izkazuje ustrezno usposobljenost ponudnika – omogočati celoten postopek izvedbe določene storitve; glede na referenčni pogoj za sodelovanje je ključno, da sistem omogoča vsaj naročanje izvedbe storitev. Utemeljen pa ni niti pomislek vlagatelja, da izbrani ponudnik niti v primeru ignoriranja zapisa glede rezervacij terminov ni izkazal izvedbe vsaj 1.000.000 naročil za izvedbo posameznih storitev – vlagatelj s tem v zvezi namreč navaja le, da rezervacija turističnih bonov, ki jo je v zvezi z zahtevanim številom izvedenih naročil storitev navajal izbrani ponudnik, hkrati že predstavlja izvedbo same aktivnosti in ne šele (zgolj) zahteve naročila, da se bo turistični bon v prihodnosti rezerviral. Ni namreč mogoče soglašati s stališčem vlagatelja, da referenčni sistem ne ustreza zadevnemu delu pogoja za sodelovanje le zato, ker se poleg naročila izvedbe storitve taka storitev tudi izvede.

    Državna revizijska komisija tako ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil ZJN-3 in določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je referenčni sistem izbranega ponudnika pripoznal kot ustrezen glede na podane kriterije in zaključil, da izbrani ponudnik izpolnjuje sporni pogoj za poslovanje.

    Upoštevaje navedeno in iz enakih razlogov tudi ni utemeljen očitek vlagatelja o tem, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel dodeliti točk po merilu »izdelana informacijska rešitev« (Mer3), v okviru katere je izbrani ponudnik skladno z razpisno dokumentacijo uveljavljal isto informacijsko rešitev kot za izkazovanje pogoja za sodelovanje iz točke 10.1.2 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija tudi sicer soglaša z naročnikom v tem, da (ne)dodelitev točk izbranemu ponudniku v okviru tega merila v konkretnem primeru (upoštevaje formulo za izračun v 11. poglavju razpisne dokumentacije) ne bi vplivala na končni vrstni red in posledično na odločitev naročnika o izbiri, zaradi česar s tem povezanih očitkov niti ne bi bilo treba vsebinsko presojati.


    Izobrazba kadra

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko »10.1.3 Kadrovski pogoji oziroma sposobnost« navedel:

    »Ponudnik mora imeti ves čas izvajanja predmeta tega naročila na voljo vsaj osem (8) kadrov, ki bodo na razpolago ves čas izvajanja storitev, ki so predmet naročila, in izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, navedene v nadaljevanju.

    Vsi kadri z izjemo vodje projekta lahko nastopajo v največ dveh vlogah.

    Vodja projekta lahko nastopa le v vlogi vodje projekta.«

    V nadaljevanju je nato za posamezne kadre opredelil natančnejše zahteve, pri čemer je zahtevano izobrazbo opredelil le za tri vrste kadrov. Kot način izkazovanja je predvidel predložitev izpolnjenega obrazca ESPD, izjave kadra o izobrazbi ter vpis v obrazec »Seznam prijavljenih kadrov«. Naročnik se je v zvezi z vsemi zahtevami glede stopnje izobrazbe v razpisni dokumentaciji skliceval še na opombo: »Izraza raven in podraven sta uporabljena v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17)«.

    Naročnik je tako zahteval enega vodjo projekta, ki ima »najmanj 7 raven izobrazbe, kar pomeni visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba; specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja), visokošolska izobrazba druge stopnje«. Izbrani ponudnik je za to vlogo v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« navedel M. J. s 7. stopnjo izobrazbe, kar je skladno s priloženim dokazilom – kopijo diplome, iz katere izhaja, da je M. J. v letu 1992 diplomiral in pridobil strokovni naslov »diplomirani inženir računalništva«, kar ob upoštevanju Sklepa o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov (Uradni list RS, št. 58/1999) predstavlja naziv 7. stopnje izobrazbe. Upoštevaje navedeno ni izkazan očitek vlagatelja o neustrezni izobrazbi ali navedbi izobrazbe vodje projekta.

    Naročnik je dalje zahteval enega poslovnega analitika, ki ima »najmanj 6/2 raven izobrazbe, kar pomeni specializacija po višješolskih programih (prejšnjih), visokošolski strokovni programi (prejšnji), visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bolonjska stopnja)«. Izbrani ponudnik je za to vlogo v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« navedel:
    - B. H. (prej B. R.) s 7. stopnjo izobrazbe, kar je skladno s priloženim dokazilom – kopijo diplome, iz katere izhaja, da je B. R. v letu 1999 diplomirala in pridobila strokovni naslov »univerzitetna diplomirana matematičarka«, kar predstavlja 7. stopnjo izobrazbe (v primeru B. H. in B. R. gre za isto osebo, kar izhaja tudi iz preverbe naročnika pri izdajatelju diplome);
    - A. F. s 7. stopnjo izobrazbe, kar je skladno s priloženim dokazilom – kopijo diplome, iz katere izhaja, da je A. F. v letu 2007 diplomiral in pridobil strokovni naslov »univerzitetni diplomirani matematik«, kar predstavlja 7. stopnjo izobrazbe.

    Naročnik je končno zahteval tudi dva strokovnjaka z izkušnjami testiranja, izobraževanja, uvajanja in izvajanja podpore uporabnikom, ki imata »najmanj V. raven izobrazbe, kar pomeni srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje; gimnazijsko ali srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje«. Izbrani ponudnik je za to vlogo v obrazcu »Seznam prijavljenih kadrov« navedel:
    - B. K. z ravnijo izobrazbe »8. raven po SOK oz. 7/II«, kar je skladno s priloženim dokazilom – kopijo diplome, iz katere izhaja, da je B. K. v letu 2011 diplomirala in pridobila strokovni naslov »univerzitetna diplomirana organizatorka«, kar predstavlja 7. stopnjo izobrazbe;
    - N. O. s 6. stopnjo izobrazbe, kar je skladno s priloženim dokazilom – kopijo diplome, iz katere izhaja, da je N. O. v letu 2004 diplomirala in pridobila strokovni naslov »diplomirana inženirka računalništva in informatike«, kar predstavlja 6. stopnjo izobrazbe

    Vlagatelju tako ni mogoče pritrditi v tem, da izbrani ponudnik ni zagotovil kadra z ustrezno izobrazbo, pa tudi ne glede očitka o neskladnosti navedb izbranega ponudnika glede izobrazbe kadrov.




    Sklepno

    Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev ZJN-3 ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, temu ponudniku pa javno naročilo tudi oddal. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo (naročnik je navedel, da je pri pripravi sklepa sodeloval en uslužbenec, katerega stroški izhajajo iz naslednje opredelitve: strošek plače javnega uslužbenca na delovnem mestu podsekretar na mesečnem nivoju znaša 2.297,79 EUR, kar pomeni, da vrednost ene ure znaša 13,06 EUR – ker je bilo za pripravo predmetne odločitve porabljenih 16 ur, znaša strošek 208,89 EUR). Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov.

    Naročnikovo stroškovno zahtevo je treba zavrniti že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


    Predsednica senata:
    mag. Zlata Jerman,
    članica Državne revizijske komisije







    Vročiti:
    - vlagatelj,
    - pooblaščenec vlagatelja,
    - naročnik,
    - izbrani ponudnik,
    - pooblaščenec izbranega ponudnika,
    - RS MJU.

    Vložiti:
    - v spis zadeve.

    Natisni stran