018-004/2023 Zdravstveni dom Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Marka Medveda in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DOBAVA RENTGENSKEGA APARATA« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BRAINTEC podjetje za sodobne tehnologije, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), 3. 2. 2023

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v postopku naročila male vrednosti, je bilo 18. 11. 2022 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007784/2022-W01.

Naročnik je 1. 12. 2022 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 30. 11. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku DENTALIA Zunanjetrgovsko podjetje, proizvodnja in storitve, d.o.o., Ljubljana, Celovška cesta 201, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila glede na merilo ekonomsko najugodnejša in hkrati dopustna. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja tudi, da je bila ponudba vlagatelja glede na merilo uvrščena na drugo mesto ter zato ni bila izbrana.
Vlagatelj je 8. 12. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev specificiranih stroškov revizijskega postopka. Zatrjuje naslednje kršitve:
- da je prva referenca izbranega ponudnika neustrezna, ker ne ustreza naročnikovi zahtevi glede časovnega razpona izkazanih referenc, zaradi neustreznosti te reference (ki se nanaša na dobavo aparata s cefalostatom) pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti pogoja, da mora vsaj ena referenca vključevati tudi dobavo cefalostata (ker druga referenca tega ne vključuje);
- da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovih zahtev v zvezi s predložitvijo tehničnega opisa oz. specifikacij rentgenskega aparata, saj je na predloženem lastnem obrazcu napisal zgolj proizvajalca, tip in leto izdelave ponujenega rentgenskega aparata, priložena tehnična dokumentacija proizvajalca pa je v angleškem jeziku in jo zato glede na določbe razpisne dokumentacije pri pregledu in ocenjevanju ponudbe ni dopustno upoštevati;
- da je izbrani ponudnik v ponudbenem obrazcu zapisal napačen podatek o dobavnem roku (tj. 15 dni od sklenitve pogodbe), saj takšnega roka ne omogoča noben proizvajalec zahtevanih rentgenskih aparatov.

Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Kenda, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel njegovo izjasnitev z dne 15. 12. 2022. Izbrani ponudnik nasprotuje vsem navedbam vlagatelja, pri čemer izpostavlja, da je pri pripravi Referenčne liste prišlo do očitne pisne napake, saj je bil rentgenski aparat s cefalostatom referenčnemu naročniku dobavljen 1. 3. 2022 (in ne 24. 4. 2019), kar dokazuje s priloženo Pogodbo o poslovnem najemu opreme z dne 25. 2. 2022, Izjavo referenčnega naročnika z dne 15. 12. 2022 in identifikacijskima nalepkama proizvajalca, iz katerih izhaja, da sta bila referenčni rentgenski aparat in cefalostat proizvedena (šele) 18. 9. 2020 oz. 8. 2. 2021. Dalje izbrani ponudnik zanika, da ni izpolnil naročnikove zahteve glede vsebine ponudbe, saj je slednje izpolnil z obrazcem »Ponujena oprema« z dne 28. 11. 2022 ter priloženo brošuro in navodili za uporabo ponujenega rentgenskega aparata, pri čemer se ne strinja, da slednjih naročnik ne bi smel upoštevati, ker sta v angleškem jeziku. Naročnik bi izostanek slovenskega prevoda tehnične dokumentacije lahko štel za ponudbeno pomanjkljivost le v primeru dvoma v obstoj določene tehnične lastnostni ponujenega aparata. Prereka tudi vlagateljev očitek glede ponujenega dobavnega roka in pojasnjuje, da ima ponujeni aparat na zalogi, zato je v ponudbi navedel tak dobavni rok, posledično pa ni relevantno, kolikšen dobavni rok proizvajalec omogoča vlagatelju. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev specificiranih stroškov.

Naročnik je z Odločitvijo o zahtevku za revizijo, št. 83/1-I-2022 z dne 28. 12. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil ter posledično zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik nasprotuje vsem vlagateljevim očitkom in zatrjuje:
- da je sporni referenčni pogoj za sodelovanje treba razlagati v korist ponudnikov oz. upoštevati časovno veljavnost referenc, ki je za ponudnike ugodnejša in zajema tudi celotno leto 2019;
- da je vseeno, ali je izbrani ponudnik na lastnem obrazcu navedel, da izpolnjuje tehnične zahteve iz poglavja 1.2 razpisne dokumentacije po točkah 1–20, ali pa bi na lastnem obrazcu prepisal posamezno tehnično zahtevo iz poglavja 1.2 razpisne dokumentacije, podatke, ki so zapisani v številkah in kot taki splošno razumljivi brez poznavanja angleškega jezika, pa je pridobil iz preostale priložene ponudbene dokumentacije;
- da je bil kot merilo poleg cene določen tudi dobavni rok in da je ravnal skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3, saj ni obstajal dvom o pravilnosti roka dobave, ki ga je ponudil izbrani ponudnik.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 3. 1. 2023 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika), v kateri vztraja pri revizijskih navedbah in prereka naročnikove razloge za zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 11. 1. 2023 in 13. 1. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ter dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Revizijske navedbe vlagatelja glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

I. Glede referenčnega pogoja za sodelovanje

Vlagatelj naročniku najprej očita, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz 7. točke 7. člena dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je prva referenca, ki jo je navedel izbrani ponudnik na lastnem obrazcu »Referenčna lista ponudnika« neustrezna, saj je bila dobava aparata dne 24. 4. 2019, kar je več kot tri leta pred datumom objave javnega naročila. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni jasno zapisal, od katerega datuma je treba šteti rok zadnjih treh let, vendar je najzgodnejši možen datum dan objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil, tj. 18. 11. 2022. Najstarejša še ustrezna referenca bi v konkretnem primeru tako lahko bila referenca za dobavo aparata dne 18. 11. 2019. Pri tem še dodaja, da se zadevna referenca z datumom dobave 24. 4. 2019 nanaša na dobavo rentgenskega aparata s cefalostatom, medtem ko druga referenčna dobava cefalostata ne vključuje, kar pomeni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti pogoja, da mora ena referenca iz zadnjih treh let vključevati dobavo rentgenskega aparata s cefalostatom.

Naročnik na predmetni očitek odgovarja, da je v 7. točki 7. člena dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno zapisal pogoj, da morajo ponudniki v okviru dokazovanja tehnične in strokovne sposobnosti v zadnjih treh letih izvesti najmanj dve dobavi 3D zobnega rentgenskega aparata, od katerih mora biti vsaj 1 aparat v kompletu s cefalostatom. Domneva, da je časovno veljavnost referenc potrebno razlagati enako kot pogoj iz 8. točke 7. člena razpisne dokumentacije, ne vzdrži, ker se nanaša na drugi pogoj, in je uporabljena zgolj za potrebe vlagateljevega zahtevka. Vsakršno širjenje, oženje ali spreminjanje pomena omenjenega pogoja po roku za oddajo ponudb bi namreč pomenilo prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine konkretnega pogoja, kar predstavlja kršitev načela transparentnosti. V kolikor za vlagatelja pogoj, vezan na razumevanje časovne veljavnosti referenc, ni bil dovolj jasen, natančen in nedvoumen, bi lahko do roka za oddajo ponudb od naročnika zahteval dodatna pojasnila. Tudi če sporni pogoj ne bi bil dovolj jasen, natančen ali nedvoumen, ga je treba razlagati v korist ponudnikov oz. upoštevati časovno veljavnost referenc, ki je za ponudnike ugodnejša in zajema tudi celotno leto 2019.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da je sporni pogoj referenc jezikovno mogoče razlagati samo na dva načina, in sicer ali gre za zadnja tri leta do roka za oddajo ponudb (kakor se razume z enako dikcijo zapisan pogoj v ZJN-3) ali pa gre za zadnja tri leta do dneva objave javnega razpisa (kakor je naročnik zapisal pri naslednjem pogoju in je za ponudnike ugodneje). Razlaga, za katero si prizadeva naročnik, že jezikovno ni mogoča, prav tako je ne dopušča nobena druga metoda interpretacije.

Glede na med strankama nastali spor o razlagi spornega referenčnega pogoja je Državna revizijska komisija najprej preverila določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je naročnik določil v zvezi s pogoji za sodelovanje. V postopku javnega naročanja lahko namreč naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je izključne narave. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 ima naročnik možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentu Dokumentacija za oddajo javnega naročila z oznako NMV-B-12/2022 (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ali razpisna dokumentacija), ki ga je na Portalu javnih naročil objavil 23. 11. 2022 v okviru popravka obvestila o naročilu (št. objave JN007784/2022-K01) sporni pogoj za sodelovanje določil v 7. členu poglavja »1.7 Pogoji za priznanje sposobnosti«, v katerem je v 7. točki zapisal:

»Gospodarski subjekt je kot ponudnik v zadnjih treh (3) letih uspešno izvedel najmanj:
• dve dobavi 3D zobnega rtg aparata od katerih mora biti vsaj 1 aparat v kompletu s cefalostatom.

Ponudnik potrdi izpolnjevanje tega pogoja z izpolnjenim ESPD obrazcem.

Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika naknadno zahteva ustrezna dokazila (pogodbo, potrdila o plačilih ali drugo ustrezna dokazila, ki izkazuje vsebino izjave).«

Na podlagi citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre uvodoma ugotoviti, da je naročnik kot dokazilo izpolnjevanja spornega pogoja zahteval zgolj izpolnjen obrazec ESPD, vendar se je kljub temu treba strinjati z vlagateljem, da tudi dodatna dokumentacija, ki sicer ni bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, a jo ponudnik kljub temu predloži, postane del ponudbene dokumentacije in je ni mogoče spregledati. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat ugotovila, da posamezni podatki, četudi niso bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s predložitvijo ponudbe nesporno postanejo del le-te, zaradi česar je vsebino teh potrebno upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb (prim. odločitve v zadevah št. 018-151/2019, št. 018-090/2021 in št. 018-046/2020). Upoštevajoč navedeno je v konkretnem primeru naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika moral upoštevati tudi izpolnjen lastni obrazec »Referenčna lista ponudnika« (kar med strankama niti ni sporno), v katerem je izbrani ponudnik navedel dve referenčni dobavi, datum dobav in kontaktni osebi obeh referenčnih naročnikov.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da mora naročnik pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije nejasnih določb razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je tako ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru meni, da sporni pogoj za sodelovanje tako, kot je zapisan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni toliko jasen, da bi omogočal zgolj eno razlago. Strinjati se gre z vlagateljem, da naročnik ni določil trenutka, od katerega se štejejo zadnja tri leta, v katerih je moral ponudnik izvesti referenčno dobavo aparata. Vendar pa ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da dejstvo, da je naročnik pri drugem pogoju za sodelovanje (v naslednji, tj. 8. točki tega poglavja dokumentacije z zvezi z oddajo javnega naročila) zapisal besedno zvezo »v zadnjih treh (3) letih od objave tega javnega naročila«, utemeljuje, da je tudi pri spornem pogoju za sodelovanje treba šteti, da so upoštevne reference iz zadnjih treh let od objave predmetnega javnega naročila. Navedeno kvečjemu (kot to zatrjuje tudi naročnik) predstavlja razliko pri razumevanju obeh pogojev. Prav tako ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je poleg takšne razlage časovne veljavnosti referenc (tj. zadnja tri leta od objave javnega naročila) v obravnavanem primeru še edina možna razlaga, da gre za zadnja tri leta od roka za oddajo ponudb. Glede na to, da naročnik, kot že navedeno, ni zapisal trenutka, od katerega gre šteti zadnja tri leta in je posledično pogoj zapisan tako ohlapno, da omogoča več različnih tolmačenj, je v konkretnem primeru treba kot ustrezno šteti tudi razlago, kot jo je razumel izbrani ponudnik in za katero se zavzema naročnik. Tako je mogoče v konkretnem primeru, ko je bilo javno naročilo objavljeno v letu 2022, sporni pogoj (ne glede na to, da naročnik ni zapisal, da gre za polna koledarska leta) razlagati tudi tako, da se upoštevajo reference, pridobljene v celotnih zadnjih treh letih, torej v letih 2021, 2020 in 2019 (v celotnem tem letu). Pri tem ne gre kot utemeljene sprejeti vlagateljeve razlage, podane v opredelitve do navedb naročnika, da bi potemtakem bilo treba odreči ustreznost referencam iz leta 2022, ker leto 2022 še ni minilo. Pri konkretni presoji časovne veljavnosti referenc je namreč relevantna določitev (zadnjega) trenutka v preteklosti, za katerega se še šteje, da je referenca ustrezna, zato je povsem jasno, da se kot ustrezna šteje tudi referenca, pridobljena v tekočem letu (torej v letu 2022). Ravno zato, ker naročnik pri spornem pogoju ni opredelil trenutka, od katerega se štejejo zadnja tri leta, tudi ni mogoče kot utemeljene sprejeti vlagatelje navedbe, da je treba upoštevati pravila štetja rokov in da v primeru, ko so ti opredeljeni v letih (npr. pri zastaranju), rok poteče na datum, ki sovpada z datumom, od katerega se rok šteje. Ker torej naročnik ni določil trenutka (in s tem datuma), od katerega bi se »rok« štel, navedenega pravila pri presoji v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da pogoj za sodelovanje iz 7. točke 7. člena dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila omogoča več možnih razlag in da je torej v konkretnem primeru kot ustrezno treba šteti tudi referenco iz celotnega leta 2019. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija kot nerelevanten zavrača vlagateljev dokazni predlog za pridobitev računov, izdanih za vse dobave rentgenskih aparatov izbranega ponudnika v obdobju od 17. 11. 2019 do 18. 11. 2022, s katerimi bi dokazoval, da izbrani ponudnik v navedenem obdobju ni dobavil dveh 3D zobnih rentgenskih aparatov in ni dobavil nobenega 3D zobnega rentgenskega aparata s cefalostatom. Da bi bila predmetna referenca izbranega ponudnika z dne 24. 4. 2019 neustrezna še iz katerega drugega razloga, vlagatelj ne zatrjuje. Ker je Državna revizijska komisija zaključila, da je z vidika časovne veljavnosti ustrezna tudi referenca iz celotnega leta 2019, kot neutemeljen zavrača vlagateljev očitek o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga (ne)ustreznosti predloženih referenc.

Upoštevajoč ugotovitev, da je za izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja ustrezna tudi referenca, pridobljena v celotnem letu 2019, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala navedb izbranega ponudnika, da je bil rentgenski aparat s cefalostatom, ki ga je navedel v obrazcu »Referenčna lista ponudnika« dejansko dobavljen 1. 3. 2022 in ne 24. 4. 2019. Morebitna ugotovitev, da je bil aparat res dobavljen 1. 3. 2022, namreč, upoštevajoč navedeno, na sprejeto odločitev ter položaj strank v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati, saj je že v okviru razlage spornega pogoja za sodelovanje ugotovljeno, da referenca z dne 24. 4. 2022 z vidika časovne veljavnosti ustreza zahtevi, kot jo je zapisal naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

II. Glede tehničnega opisa oz. specifikacij ponujenega aparata

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovih zahtev v zvezi s tehničnimi specifikacijami, saj je na predloženem lastnem obrazcu napisal zgolj proizvajalca, tip in leto izdelave ponujenega aparata, teh podatkov pa po njegovem prepričanju ni mogoče šteti za »tehnični opis oz. specifikacije rentgenskega aparata«. Meni, da bi moral zahtevani tehnični opis vsebovati vse (ali vsaj nekatere) podatke o tehničnih lastnostih, ki jih je naročnik navedel v 2. členu razpisne dokumentacije. V zvezi s tehničnimi specifikacijami ponujenega predmeta je izbrani ponudnik na istem lastnem obrazcu zgolj ponovil splošno izjavo, da aparat v celoti ustreza tehničnim specifikacijam, ki so navedene v poglavju 1.2 po točkah 1–20. Takšno splošno izjavo je naročnik sam zapisal že v obrazcu Ponudbeni predračun (OBR-1), ki so ga morali predložiti ponudniki. Z zahtevo po predložitvi tehničnega opisa na lastnem obrazcu zato naročnik ni imel v mislih ponovitve splošne izjave o izpolnjevanju tehničnih zahtev, temveč obrazec s konkretnimi podatki o tehničnih lastnostih ponujenega predmeta. Izbrani ponudnik je sicer poleg navedenega obrazca v ponudbi predložil tudi brošure in navodila opreme proizvajalca Planmeca, v zvezi s katerimi vlagatelj najprej izpostavlja, da je vsa tehnična dokumentacija, ki jo je predložil izbrani ponudnik, izključno v angleškem jeziku in je zato, glede na določilo 9. člena razpisne dokumentacije, pri pregledu in ocenjevanju ponudbe ni dopustno upoštevati. Brez poznavanja angleškega jezika, ki ga v zadevnem postopku ni dopustno uporabljati, iz predloženih brošur ni mogoče razbrati tehničnih lastnosti ponujene opreme, tudi brez poznavanja angleškega jezika pa je mogoče razbrati, da predložena dokumentacija vsebuje različne proizvode z različnimi imeni proizvodov, torej ne gre za specifikacije (zgolj) proizvoda, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Zahtevo po tehničnem opisu (na lastnem obrazcu) je po mnenju vlagatelja treba razumeti tako, da mora tehnični opis vsebovati specifikacijo lastnosti iz seznama tehničnih lastnosti oz. specifikacij, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji v 2. členu. Četudi bi bilo, v nasprotju s prepričanjem vlagatelja, kot dokaz skladnosti s tehničnimi specifikacijami dopustno upoštevati splošno izjavo o izpolnjevanju vseh zahtev naročnika, je treba poudariti, da so bile nekatere zahteve v 2. členu opredeljene v minimalnih vrednostih ali dopustnih razponih, zato bi moral izbrani ponudnik v teh točkah definirati vrednost ponujenega proizvoda in s tem omogočiti preverbo ustreznosti glede na zadevno tehnično zahtevo. Z izjavo, da izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika, tako izbrani ponudnik ni opredelil (1) vrednosti FOV pri zajemu 3D slike, (2) koliko znaša voksel pri protokolu za slikanje endodontskih primerov, kjer se manjša področja slikajo z veliko natančnostjo, (3) resolucije 2D cefalo senzorja in (4) dimenzij ploščatega senzorja za slike brez skenirne tehnike.

Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je v 2. členu razpisne dokumentacije navedel minimalne tehnične zahteve, ki jih predmet javnega naročila mora izpolnjevati, pri tem pa v 6. členu zahteval, da mora ponudnik med drugim predložiti dokument »Tehnični opis oz. specifikacijo rentgenskega aparata«, ki ga v razdelek »Drugi dokumenti« predloži na lastnem obrazcu. Izbrani ponudnik je na lastnem obrazcu »Ponujena oprema« navedel proizvajalca, tip aparata in leto izdelave. V izjavi je zapisal, da aparat v celoti ustreza razpisanim tehničnim specifikacijam, ki so navedeni v poglavju 1.2 po točkah 1–20 in priložil demonstracijsko dokumentacijo (brošure, navodila) ter certifikate o ustreznosti. Ob pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je bilo za naročnika vseeno, ali je ta na lastnem obrazcu navedel, da izpolnjuje tehnične zahteve iz poglavja 1.2 razpisne dokumentacije po točkah 1–20 ali pa bi na lastnem obrazcu prepisal posamezno tehnično zahtevo iz poglavja 1.2 razpisne dokumentacije. Naročnik se strinja z vlagateljem, da so bile nekatere tehnične zahteve navedene v minimalnih vrednostih ali dopustnih razponih. V tem primeru je naročnik pri preverjanju natančnih vrednosti ravnal enako kot pri preverjanju pogoja referenc, ko je izbrani ponudnik, poleg zahtevanega obrazca ESPD, predložil tudi referenčno listo s seznamom konkretnih referenc. Naročnik je namreč pri preverjanju konkretnih tehničnih vrednosti, ki so bile določene v minimalnih vrednostih ali dopustnih razponih, upošteval tudi vso ostalo razpoložljivo dokumentacijo (brošuro, specifikacije), ki je bila med drugim tudi v angleškem jeziku. Iz omenjene dokumentacije je naročnik pridobil izključno podatke, ki so zapisani v številkah in kot taki splošno razumljivi brez poznavanja angleškega jezika, in iz nje pridobil vsa dejstva oz. podatke, za katere je vlagatelj navedel, da jih izbrani ponudnik ni opredelil na lastnem obrazcu. Glede na navedeno naročnik izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni pozval na dopolnitev oz. predložitev spornega dela dokumentacije v slovenskem jeziku, ker je dejstva (številčne podatke) pridobil iz ponudbene dokumentacije sam. Za naročnika torej ni bilo sporno, da ponujeni aparat izbranega ponudnika v celoti ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika glede podatkov iz brošur v angleškem jeziku izpostavlja, da brez poznavanja in uporabe angleškega jezika ni mogoče ugotoviti, na kaj oz. na katero tehnično lastnost se posamezne številke nanašajo, tudi sicer pa to ni pomembno, saj naročnik glede na določbe lastne razpisne dokumentacije neprevedenih dokumentov, priloženih ponudbi, sploh ne bi smel uporabiti pri presoji dopustnosti ponudbe v nobenem delu, niti številk, ki so navedene v dokumentih. Dodaja, da pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, ki je tehnično dokumentacijo, s katero je opisal tehnične lastnosti predmeta, predložil v angleščini, tudi ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ponudbe, saj v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Možnost zahteve naročnika, da se dokumentacija prevede iz drugega odstavka 36. člena ZJN-3, pa se nanaša samo na situacije, ko je naročnik v skladu s prvim odstavkom tega člena dopustil predložitev dokumentacije v tujem jeziku, kar v konkretnem primeru iz razpisne dokumentacije ne izhaja.

Sprva gre na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotoviti, da je naročnik v 2. členu poglavja »Opis predmeta naročila« v 20 točkah navedel zahtevane tehnične karakteristike, katerim mora ustrezati ponujeni rentgenski aparat, v 6. členu poglavja »1.6 Pravilna prijava« pa je (med drugim) zapisal:

»Ponudba mora vsebovati izpolnjene in potrjene najmanj naslednje obrazce in dokumente:

1. Obrazec predračun in ponudba (OBR-1 in PONUDBA);
2. Obrazec izjave o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika (OBR-6);
3. ESPD obrazec;
4. Tehnični opis oz. specifikacije rentgenskega aparata;
5. Morebitna ostala zahtevana dokazila, ki so navedena v nadaljevanju te razpisne dokumentacije.
[…]
Tehnični opis oz. specifikacije predloži ponudnik na lastnem obrazcu v razdelek »Drugi dokumenti«.«

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta predložil lasten obrazec »Ponujena oprema«, v katerem je navedel proizvajalca, tip in leto izdelave ponujenega aparata ter podal izjavo, »[…] da aparat v celoti ustreza razpisanim tehničnim specifikacijam, ki so navedene v poglavju 1.2 po točkah od 1–20«. V nadaljevanju je še navedel, da prilaga različno demonstracijsko dokumentacijo (brošure, navodila) ter certifikate o ustreznosti. Tako je ponudbi predložil še dva certifikata (ISO 13485:2016 in ISO 14001:2015), dokumentacijo proizvajalca, v kateri so predstavljeni različni tipi rentgenskih naprav (med drugim tudi tip, ki ga ponuja izbrani ponudnik), specifikacije in deklaracijo proizvajalca za ponujeni aparat ter navodila proizvajalca za ponujeni cefalostat, pri čemer so vsi ti dokumenti v angleškem jeziku.

Državna revizijska komisija se, upoštevajoč navedeno vsebino obrazca »Ponujena oprema«, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, ne more strinjati z vlagateljem, da gre predmetni lastni obrazec izbranega ponudnika in na njem podano izjavo enačiti s splošno izjavo o sprejemanju pogojev. Izbrani ponudnik je namreč na obrazcu najprej opredelil, kateri aparat ponuja (navedel je proizvajalca, tip in leto izdelave aparata), nadalje pa je tudi navedel, katerim tehničnim specifikacijam ponujeni aparat ustreza (navedenim v poglavju 1.2 v točkah 1–20), zato te izjave ni mogoče šteti kot krovne oz. splošne izjave ponudnika o sprejemanju pogojev naročnika, posledično pa vlagateljevo sklicevanje na prakso Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-111/2018 v zvezi s tem ni utemeljeno. Državna revizijska komisija je namreč v navedeni zadevi zapisala, da »lahko krovna izjava predstavlja le splošno izjavo ponudnika in ne more nadomestiti natančne specifikacije ponujenega predmeta, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in jo mora ponudnik pripraviti s posebno skrbnostjo, pri tem pa strogo upoštevati zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo upoštevanje zgolj krovne izjave izbranega ponudnika tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo, v kateri je naročnik izrecno zahteval, da morajo ponudniki za ponujeno opremo predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve iz specifikacije zahtev naročnika, in da morajo v priloženi tehnični dokumentaciji nedvoumno označiti tiste dele dokumentacije, iz katerih bo razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve naročnika«.

Dalje gre, upoštevajoč citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ugotoviti, da so morali ponudniki tehnični opis oz. specifikacije predložiti na lastnem obrazcu, pri čemer naročnik ponudnikom ni podal (natančnejših) navodil, kaj mora ta obrazec vsebovati in na kakšen način morajo ponudniki opisati oz. specificirati ponujeni aparat, npr. da mora iz njega nedvoumno izhajati izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika ali da morajo biti v priloženi tehnični dokumentaciji nedvoumno označeni deli dokumentacije, iz katerih je razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika (kot je zahteval naročnik v postopku, ki je bil predmet presoje Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-111/2018, na katero se sklicuje vlagatelj) ali da morajo ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo proizvajalca aparata. Tako tudi iz ponudbe vlagatelja (ki ponuja isti tip rentgenskega aparata istega proizvajalca kot izbrani ponudnik) izhaja, da je predložil lasten obrazec »Tehnična specifikacija«, pri čemer pa je (za razliko od izbranega ponudnika) po točkah navedel tehnične lastnosti ponujenega aparata, v katerih je sledil naročnikovim zahtevanim tehničnim karakteristikam, navedenim v 2. členu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na takšno (splošno) določbo naročnika v razpisni dokumentaciji v zvezi z zahtevanim tehničnim opisom oz. specifikacijami ponujenega aparata, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da je obrazec »Ponujena oprema« nepopoln zgolj zato, ker v njem niso navedene oz. prepisane posamezne tehnične zahteve naročnika. S tem, ko se je izbrani ponudnik v obrazcu skliceval na konkretne določbe naročnika iz razpisne dokumentacije (točke 1–20 iz poglavja 1.2), gre namreč jasno in nedvoumno ugotoviti, da karakteristike ponujenega aparata ustrezajo vsem zahtevam, navedenim v teh točkah. Dalje gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določene tehnične lastnosti (v točkah 3., 8., 15. in 18.) res, kot to zatrjuje vlagatelj, določil v razponu, vendar od ponudnikov ni zahteval konkretizacije (opredelitve točno določene lastnosti znotraj zahtevanega razpona), temveč zgolj to, da ponujeni aparat izpolnjuje karakteristike znotraj navedenega razpona. Temu je izbrani ponudnik – ob sklicevanju na konkretne naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije – sledil, zato mu tudi ni mogoče očitati, da je predloženi tehnični opis zaradi tega, ker se je v njem skliceval na naročnikove zahteve in s tem tudi na tiste, ki so določene v razponu, nepopoln. Posledično ni mogoče očitati naročniku, da je takšen tehnični opis izbranega ponudnika štel za ustreznega in skladnega z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ker gre, upoštevajoč navedeno, ugotoviti, da tehnični opis izbranega ponudnika glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni nepopoln in ker naročnik od ponudnikov ni zahteval, da bi morali predložiti (tudi) tehnično dokumentacijo proizvajalca ponujenega aparata, je pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika nerelevantna dodatna dokumentacija (brošure in navodila), ki jo je izbrani ponudnik predložil v angleškem jeziku. Zato Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala navedb vlagatelja in naročnika v zvezi s tem, ali je bilo v konkretnem primeru glede na določbe ZJN-3 in določbe razpisne dokumentacije dopustno upoštevati ponudbeno dokumentacijo v tujem jeziku.

III. Glede ponujenega dobavnega roka

Vlagatelj zatrjuje, da je bila ponudba izbranega ponudnika ekonomsko ugodnejša od vlagateljeve na račun nenavadno kratkega dobavnega roka, ki ga je naročnik določil kot merilo s ponderjem 0,2 (20 točk od 100). Roka 15 dni od sklenitve pogodbe po prepričanju vlagatelja ne omogoča noben proizvajalec 3D rentgenskih aparatov, vključno s proizvajalcem Planmeca, temveč dobavni rok znaša najmanj 50 dni (kot dokaz temu prilaga elektronsko sporočilo z dne 25. 11. 2022, v katerem proizvajalec, katerega aparat ponuja izbrani ponudnik, ponuja dobavni rok do drugega tedna v februarju 2023, kar pomeni več kot 50 dni). Glede na navedeno je izbrani ponudnik v ponudbenem obrazcu zapisal napačen podatek o dobavnem roku, prav zaradi tega napačnega podatka pa se je pri ocenjevanju ponudb uvrstil pred vlagatelja. Ker je bil naročnik preko Portala javnih naročil opozorjen na problem dobavnih rokov, predlogu za podaljšanje roka dobave pa je tudi sledil, bi moral skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja preveriti pravilnost ponujenega roka dobave.

Naročnik na očitek odgovarja, da je v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila želel realizirati plan nabav in finančni načrt za leto 2022, zato je poleg cene kot enega izmed meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, potencialne ponudnike motiviral tudi s čim krajšim rokom dobave. Prvotni pogoj skrajne dobave (tj. 30. 12. 2022) je naročnik na podlagi prejetega vprašanja na Portalu javnih naročil (datum objave 23. 11. 2022 ob 15.12) umaknil iz bojazni, da ne bi prejel nobene ponudbe. Naročnik ni bil, kot to trdi vlagatelj, opozorjen na problem dobavnih rokov, ampak na verjetnost, da zaradi zakonskih rokov pogodba do 30. 12. 2022 ne bi bila podpisana. Glede na očitek vlagatelja, da bi moral naročnik s temeljnimi načeli javnega naročanja preveriti pravilnost ponujenega roka, pa je naročnik ravnal skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3. Iz vprašanj, ki jih je naročnik do izteka roka za oddajo ponudb prejel na Portalu javnih naročil, namreč ni bilo razvidno, da bi obstajali dvomi o rokih dobave od sklenitve pogodbe.

Naročnik je merilo za izbor določil v 14. členu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je zapisal:

»Merilo za izbor dobavitelja je ekonomsko najugodnejša ponudba.

Naročnik bo javno naročilo oddal ponudniku, ki bo dosegel najvišje število točk na podlagi seštevka točk iz merila najnižje skupne ponudbene cene brez DDV in najkrajšega dobavnega roka.

Ponudba z najnižjo skupno ponudbeno ceno brez DDV prejme 80 točk, za najkrajši dobavni rok
20 točk, ostale pa ustrezno manjše število točk po spodaj navedeni formuli:

ŠTp=((Px / Pi) x 80 točk) + ((Rx/Ri) x 20 točk)

Px= najnižja skupna ponudbena cena brez DDV v EUR;
Pi= ponujena skupna ponudbena cena brez DDV v EUR;
Rx= najkrajši dobavni rok;
Ri= ponujeni dobavni rok.

Ponudnik lahko prejme maksimalno 100 točk.
Za najugodnejšo šteje tista ponudba, ki bo prejela največ točk na podlagi seštevka zgoraj navedenih meril.«

Upoštevajoč navedeno in med strankama nesporno dejstvo je ponujeni dobavni rok v obravnavanem primeru predstavljal enega izmed meril, ki ga je naročnik določil za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Kot pravilno izpostavlja naročnik, zoper tako določeno merilo do roka za oddajo ponudb ni ugovarjal noben potencialni ponudnik – na Portalu javnih naročil je pri predmetnem javnem naročilu objavljeno zgolj vprašanje v zvezi z zahtevo o skrajnem dobavnem roku, določenem za 30. 12. 2022, katero je naročnik nato z odgovorom na vprašanje tudi umaknil. Ponudniki so tako po umiku navedene zahteve lahko svobodno ponudili kakršen koli za njih sprejemljiv rok, v katerem bi oz. bodo lahko dobavili ponujeni aparat, pri čemer naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil predložitve nobenih dokazil kot izkaz možnosti izpolnitve ponujenega dobavnega roka (npr. pisnih zagotovil proizvajalcev aparatov ipd.).

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta za dobavni rok navedel 15 koledarskih dni od sklenitve pogodbe, pri čemer je v izjasnitvi do zahtevka za revizijo pojasnil, da je takšen rok lahko ponudil iz razloga, ker ima ponujeni aparat na zalogi.

Ob vpogledu v vzorec pogodbe, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, gre še ugotoviti, da dobavni rok predstavlja enega izmed pogodbenih določil, in sicer je opredeljen v 7. členu vzorca pogodbe (v njem je predvideno, da se ob podpisu pogodbe vnese dobavni rok, ki ga je v ponudbi navedel izbrani ponudnik). Dobavni rok tako v konkretnem primeru predstavlja bistveno sestavino pogodbe, pri čemer ima naročnik skladno z drugim odstavkom 18. člena pogodbe pravico unovčiti menico za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti in odstopiti od pogodbe v primeru nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti izvajalca po pogodbi in razpisnih pogojih, pravico do odstopa od pogodbe in povrnitve morebitne nastale škode zaradi neizpolnitve javnega naročila v pogodbeno dogovorjenem roku pa določa tudi 19. člen pogodbe. Glede na navedeno bo moral izbrani ponudnik oz. izvajalec v fazi izvajanja pogodbe razpisani predmet izvesti v skladu s sklenjeno pogodbo in v pogodbeno določenem roku dobaviti ponujeni rentgenski aparat, naročnik pa bo v primeru nepravilne izvedbe javnega naročila kot pogodbena stranka imel na voljo ustrezne institute za zavarovanje svojih pravic (npr. pogodbeno kazen, finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in nenazadnje možnost odstopa od pogodbe).

V skladu s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3 mora naročnik v primeru dvoma preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik. Navedeno obveznost je v obravnavani zadevi izpostavil tudi naročnik in v zvezi s tem navedel, da se mu v zvezi z rokom dobave, ki ga je navedel izbrani ponudnik v svoji ponudbi, glede na okoliščine konkretnega primera ni porodil dvom o (ne)možnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti v tem roku. Tudi Državna revizijska komisija, ob upoštevanju vsega navedenega, ugotavlja, da naročniku v zvezi s ponujenim dobavnim rokom pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato predmetni vlagateljev očitek zavrača kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je upoštevajoč očitke iz zahtevka za revizijo, dejansko stanje popolno, je vlagateljeve dokazne predloge za pridobitev pisne ponudbe dobavnega roka s strani proizvajalca aparata izbranemu ponudniku ter zahtevku za revizijo priloženo elektronsko sporočilo predstavnice proizvajalca z dne 25. 11. 2022 (glede najhitrejšega možnega dobavnega roka) zavrnila kot nepotrebne, saj je dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka, zato izvedba predlaganih dokazov ne bi v ničemer vplivala ali spremenila odločitve Državne revizijske komisije.

IV. Sklepno

Državna revizijska komisija glede na vse navedeno ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je 15. 12. 2022 v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev specificiranih stroškov. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj – po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik – po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran