018-142/2022 Javno podjetje - Azienda publica Rižanski vodovod Koper d.o.o. - s.r.l.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje intervencijskih gradbeno - zemeljskih del na vodovodnem omrežju« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Hartis, trgovina, prevozništvo in gradbena mehanizacija, d.o.o., Lucija, Liminjan 7b, Portorož - Portorose, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje - Azienda publica Rižanski vodovod Koper d.o.o. - s.r.l., Koper, Ulica 15.maja 13, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 12. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 20. 7. 2022, št. objave JN005086/2022-W01, s spremembami.

Naročnik je 22. 8. 2022 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005086/2022-ODL01) objavil Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev z dne 22. 8. 2022), iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Grafist, gradbeništvo, trgovina in storitve, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: ponudnik Grafist d.o.o., Koper).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 8. 2022. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo s Sklepom št. 018-108/2022-12 z dne 2. 11. 2022 ugodila in odločitev naročnika razveljavila.

10. 11. 2022 je naročnik sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005086/2022-ODL02) objavil Odločitev o neoddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da obe prejeti ponudbi zavrača (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb). Naročnik navaja, da je po ponovnem pregledu ponudb ugotovil, da določil razpisa ni v celoti primerno oblikoval, saj je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna in pomanjkljiva do te mere, da dopušča različne razlage, zaradi katerih ni mogoče opraviti pregleda ponudb v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, obenem pa nekatera določila potencialne ponudnike tudi odvračajo od oddaje ponudbe. Naročnik navaja več razlogov, zaradi katerih je obe prejeti ponudbi zavrnil, in sicer
- zaradi določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede zahtevane višine zavarovanj ni mogoče ocenjevati in primerjati prejetih ponudb;
- zaradi določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede postavk s ceno nič (0) EUR je cena takih postavk, če bi jih naročnik želel naročiti samostojno, nedoločljiva;
- besedilo izjave v zvezi z odpravo računskih napak je potrebno uskladiti z določbami ZJN-3;
- nekatere izjave o predložitvi finančnih zavarovanj oz. glede finančnih zavarovanj bo zahteval kasneje, šele ob podpisu pogodbe;
- postavko 68 »Prevoz materiala m3/km« bo smiselno prerazporedil oz. vključil v druge postavke;
- bistveno spremenjene okoliščine terjajo spremembo in dodajanje nekaterih novih postavk v popisu del in prilagoditev predvidenih količin na dvoletno obdobje.

Zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj 17. 11. 2022, preko portala eRevizija, vložil Zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni zakonita; zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj
- (po uvodnem povzemanju določbe petega odstavka 90. člena ZJN-3 in prakse Državne revizijske komisije glede obveznosti naročnika navesti jasne in nedvoumne razloge za svojo odločitev) zatrjuje, da je pavšalna navedba naročnika, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna in pomanjkljiva do te mere, da onemogoča primerjavo ponudb in da ima mestoma odvračilno naravo; navedba, kot taka, ne ustreza zahtevanemu nivoju konkretiziranosti in obrazloženosti razloga za zavrnitev vseh ponudb (točka 1 zahtevka za revizijo);
- zatrjuje, da je vseh šest razlogov, ki jih je naročnik naštel v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb bodisi nekonkretiziranih bodisi neutemeljenih; meni, da jih je naročnik »skonstruiral« v poskusu, da bi se izognil oddaji naročila vlagatelju, potem, ko je Državna revizijska komisija v predhodnem postopku pravnega varstva odločila, da preferiranega ponudnika Grafist d.o.o., Koper, ne more izbrati (točki 2 in 3 zahtevka za revizijo).

Naročnik je 28. 11. 2022 sprejel in istega dne na portalu eRevizija objavil Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Po uvodnem povzemanju vlagateljevih revizijskih navedb in ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije naročnik opozarja, da dodelitev javnega naročila najugodnejšemu ponudniku ni edini dopustni zaključek postopka oddaje javnega naročila in da imajo naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe možnost širokega preudarka. Navaja, da je izpodbijana odločitev ustrezno obrazložena in predstavlja izsledke izvedene analize prakse Državne revizijske komisije v zvezi s to tematiko. Navedbe o navideznosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb v celoti zavrača.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 29. 11. 2022 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 1. 12. 2022 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in zahteva povračilo nadaljnjih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Kot predhodno že navedeno, je naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb uvodoma predstavil ugotovitve, do katerih je prišel po ponovnem pregledu ponudb, nato pa navedel in opisal šest razlogov, zaradi katerih je vse prejete ponudbe zavrnil. Eden od razlogov, na katerega se v izpodbijani odločitvi sklicuje naročnik je, da je potrebno zaradi okoliščine, da se izvedba posamezne postavke iz popisa del lahko naroča ločeno oz. samostojno, spremeniti del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je opredeljeno, da se šteje, da je izvedba postavke, pri kateri ponudnik vpiše ceno nič (0) EUR, zajeta v cenah drugih postavk. Navaja, da ob upoštevanju navedene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila cena postavke, pri kateri ponudniki vpišejo ceno nič (0) EUR, v primeru, da je naročena samostojno, ni določljiva.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ta, s strani naročnika zatrjevana pomanjkljivost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede postavke z vpisano ceno nič (0) EUR, ni povzročila neprimerljivosti ponudb oz. nezmožnosti njihove evalvacije, pa tudi učinka odvrnitve potencialnih ponudnikov od oddaje ponudbe nima in ga ne zatrjuje niti naročnik. Gre za navidezen razlog za zavrnitev vseh ponudb, s katerim se naročnik želi izogniti izbiri vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da je zaradi sporne določbe cena posamezne take postavke nedoločljiva - ponudnik jo vselej ponudi brezplačno oz. po ceni nič (0) EUR. Taka cena je jasno določena in znaša nič (0) EUR in po taki ceni jo bo vselej izvedel tudi izvajalec, ne glede na to, ali bo njeno izvedbo naročnik naročil samostojno ali skupaj z drugimi postavkami, ceno pa bo kril s prihodki od izvedbe drugih postavk. Vlagatelj meni, da je sporna določba v praksi javnih naročil povsem vsakdanja in običajna ter izpostavlja, da naročnik ni navedel, kako naj bi v ponovljenem postopku sporno določbo spremenil, da bi odpravil domnevno nedoločljivost cene. Čeprav v zahtevku za revizijo vlagatelj priznava, da pomanjkljivost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila lahko predstavlja razlog, zaradi katerega naročnik zavrne vse ponudbe, pa opozarja, da mora biti ta pomanjkljivost bistvena, njena odprava v ponovljenem postopku pa potrebna oz. nujna zato, da bi naročnik javno naročilo lahko uspešno oddal.

V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik odgovarja, da izvajalci, zaradi sporne določbe, izvedbe posamezne postavke, ki bi bila naročena ločeno, sploh ne bi mogli obračunati. Tak položaj bi lahko povzročal spore med naročnikom in izvajalcem, zato bo navedeno naročnik popravil. Navedeni razlog ne gre v škodo ponudnikov, še manj pa v škodo vlagatelja. Naročnik navaja, da ne držijo vlagateljeve navedbe, da bo izvajalec strošek postavke s ceno nič (0) EUR kril s prihodki od izvedbe drugih postavk, saj izvajalec nima nikakršnega zagotovila, da bo naročnik te druge postavke sploh naročal. V primeru intervencijskih del, ki so predmet tega javnega naročila, naročnik nima nobenega vpliva na to, ali se bodo dela naročala, katere postavke se bodo naročale in v kakšnih količinah. Naročnik bo naročil le tiste vrste del in količino del iz ponudbe, ki jih bo dejansko potreboval, na kar je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnike izrecno opozoril.

V opredelitvi do navedb naročnika vlagatelj opozarja, da imajo ponudniki pravico, na lastno tveganje, posamezne postavke v popisu del ponuditi brezplačno. Vlagatelj meni, da naročnik ni pojasnil, zakaj bi sporna določba povzročala spore med naročnikom in vlagateljem in navaja, da se zato do nje ne more opredeliti. Vlagatelj vztraja, da je razlog navidezen in dodaja, da naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more pripraviti tako, da ne bi mogel prejeti ponudb s posameznimi postavkami po ceni nič (0) EUR.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Kot pravilno navaja vlagatelj, iz predstavljene določbe ZJN-3 izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami, s čemer se zagotovi transparentnost javnega naročanja kot minimum uresničitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). Razloge mora navesti jasno in nedvoumno, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost in po potrebi zaščitijo svoje pravice.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v delu, ki se nanaša na obravnavani razlog, povezan z določbo glede razlage vpisa cene nič (0) EUR, ne bi bila obrazložena na način, kot ga zahteva ZJN-3. Če bi bilo vlagateljeve navedbe o neobrazloženosti razlogov za odločitev naročnika, ki jih zatrjuje v točki 1 zahtevka za revizijo, vseeno potrebno presojati tudi v povezavi z obravnavanim razlogom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Naročnik je namreč jasno in nedvoumno navedel, da je vse ponudbe zavrnil iz razloga, povezanega z določbo glede razlage vpisa cene nič (0) EUR in okoliščino, da pri izbranem ponudniku lahko naroči tudi izvedbo zgolj posamezne postavke iz popisa del. Ponudniki so se lahko seznanili z naročnikovim razlogom za sprejem izpodbijane odločitve in upravičenost naročnikove odločitve, (med drugim) v smislu enakopravne obravnave ponudnikov, preverili tudi v revizijskem postopku. Slednje je storil tudi vlagatelj, s tem, ko v zahtevku za revizijo zatrjuje navideznost obravnavanega razloga za zavrnitev vseh ponudb in naročnikovo favoriziranje drugega ponudnika.

Kot pravilno navaja naročnik, oddaja javnega naročila v izvedbo ni edini možen zaključek postopka oddaje javnega naročila. ZJN-3 namreč naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Da obveznost naročnika oddati javno naročilo ne obstaja niti v primeru, ko bi v začetem postopku oddaje javnega naročila ostal le en ponudnik z dopustno ponudbo, je v sodbah št. C-27/98 in C-440/13 zapisalo tudi Sodišče Evropske Unije.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve, da zavrne vse ponudbe (npr. odločitve v zadevah št. 018-120/2018, 018-100/2019, 018-70/2020), opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točki 23 in 25 in C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).

S tem v zvezi je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku zato v okviru revizijskih navedb obsega zlasti preverjanje, ali je naročnik pri njenem sprejemu ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oz. je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja z namenom pridobiti izvajalca za izvajanje intervencijskih gradbeno – zemeljskih del na vodovodnem omrežju, za področje rajona Kopra in rajona Izola (poglavje 2. Oznaka in predmet javnega naročila v dokumentu Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila).

V poglavju 9. Merila in postopki, ki bodo uporabljeni pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe v dokumentu Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila je naročnik določil:

»[…]

Pregled postavk in predvidene letne količine so razvidne iz priloge Popis del (poglavje 19. POPIS DEL ZA PONUDBO IZVAJANJE INTERVENCIJSKO GRADBENO – ZEMELJSKIH DEL NA VODOVODNEM OMREŽJU). […]

Ponudnik mora ponuditi vse razpisane vrste del iz ponudbenega obrazca. Delne ponudbe niso dovoljene.

Naročnik bo v obdobju trajanja pogodbe naročal le tiste vrste del in količino del iz ponudbe, ki jih bo dejansko potreboval.

[…]«.

Naročnik je v poglavju 10. Dodatne obveznosti, ki jih mora ponudnik upoštevati pri pripravi ponudbe v dokumentu Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila določil tudi:

»[…]

Ponudnik mora v Ponudbi ponujati vse postavke […]

V kolikor ponudnik vpiše ceno nič (0) EUR, se šteje, da je izvedba te postavke zajeta v enotnih cenah ostalih postavk.

[…]«.

V dokumentu Vzorec pogodbe je naročnik v 3. členu navedel: »Predmet javnega naročila so interventna gradbeno - zemeljska dela za potrebe popravil na vodovodnem omrežju, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti.«

V 8. členu istega dokumenta je naročnik določil »Naročnik in izvajalec se izrecno dogovorita, da bo naročnik v obdobju trajanja te pogodbe naročal le tiste vrste del in količino del iz ponudbe, ki jih bo dejansko potreboval.«.

Kot predhodno že navedeno, naročnik zavrača vse ponudbe (med drugim) zato, ker meni, da v primeru, ko bi pri izbranem ponudniku naročil izvedbo (ene ali več) postavk iz popisa del, med drugim takih, pri katerih je ponudnik vpisal ceno nič (0) EUR, njihove dejanske cene zaradi določbe o razlagi vpisa cene nič (0) EUR ne bi bilo mogoče določiti, v nadaljevanju pa bi zaradi tega lahko nastal spor med njim in izbranim ponudnikom. Vlagatelj zatrjuje, da je navedeni razlog navidezen in da se naročnik s sklicevanjem nanj želi izogniti izbiri njegove ponudbe.

Ker je v obravnavanem primeru potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je razlog, na katerega naročnik (med drugim) opira svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb navidezen, ne pa na vprašanje, ali je dopustno ponuditi posamezno postavko po ceni nič (0), Državna revizijska komisija uvodoma kot nerelevantne zavrača vse, s tem povezane, vlagateljeve navedbe.

Iz zgoraj predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik določil, da bo pri izbranem ponudniku naročal le izvedbo tistih del, ki bodo glede na vsakokratno situacijo potrebna; hkrati je določil tudi, da se v primeru, da ponudnik pri posamezni postavki vpiše ceno nič (0) EUR šteje, da je ponudnik izvedbo postavke, pri kateri je vpisal ceno nič (0) EUR, zajel v cenah ostalih postavk.

Vlagatelj zatrjuje, da je, ne glede na določbo o razlagi vpisa cene nič (0) EUR, cena postavke, pri kateri ponudnik vpiše ceno nič (0) EUR, tudi v primeru, da jo naročnik naroči samostojno, še vedno nič (0) EUR in da jo ponudnik ponuja brezplačno, vendar po presoji Državne revizijske komisije to nujno ne drži. Ker je naročnik navedel, da se šteje, da je izvedba postavke, pri kateri so ponudniki vpisali ceno nič (0) EUR, zajeta v cenah drugih postavk, dejanska cena takih postavk ni (nujno) enaka nič (0) EUR, pač pa je njihova cena lahko višja kot nič (0) EUR, le vkalkulirana in upoštevana je v ceni druge postavke.

Ker v konkretnem primeru naročnik ne bo hkrati naročil izvedbe vseh postavk v popisu, pač pa bo izvedbo del naročal glede na dejanske vsakokratne potrebe, po posameznih postavkah, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da ni mogoče izključiti situacije, ko bi naročnik naročil le izvedbo postavke oz. postavk, pri katerih je ponudnik vpisal ceno nič (0) EUR, njihove dejanske cene pa zaradi določbe o razlagi vpisa cene nič (0) EUR nato ne bi bilo mogoče določiti. Ker naročnik navaja, da želi spremeniti vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na določbo glede razlage vpisa cene nič (0) EUR ravno z namenom, da se izogne situacijam, ki bi lahko vodile v spore med njim in izbranim ponudnikom v izvedbeni fazi, zlasti glede obračunavanja izvedbe postavk, pri katerih bi ponudnik vpisal ceno nič (0) EUR, po presoji Državne revizijske komisije razloga, na podlagi katerega je naročnik (med drugim) zavrnil vse ponudbe, ni mogoče označiti kot navideznega.

Ker je naročnik obe prejeti ponudbi zavrnil iz razloga, ki ima enak učinek na vse, v postopku sodelujoče ponudnike, vlagatelja tudi s tem ni postavil v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z drugim ponudnikom.

Vlagatelj naročniku še očita, da ni navedel, kako bo spremenil sporno določbo glede razlage vpisa cena nič (0) EUR, s tem v zvezi pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb dolžan predstaviti razloge za njen sprejem, ne pa tudi pojasnjevati, na kakšen način bo določbe, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, v novem postopku oddaje javnega naročila spremenil. Če bi bilo te navedbe vlagatelja potrebno povezati z vprašanjem obstoja bistveno spremenjenih okoliščin v novem postopku, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je tako vprašanje, glede na že opisano določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, lahko relevantno šele v primeru ponovljenega postopka za isti predmet javnega naročanja, ne pa pri presoji zakonitosti naročnikovih ravnanj v primeru zavrnitve vseh ponudb.

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še druge kršitve, jih Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala. Ugotovitev morebitne utemeljenosti navedb vlagatelja iz točke 1 zahtevka za revizijo, tj. navedb o naročnikovi nejasni in pomanjkljivi obrazložitvi navedb, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna in pomanjkljiva do te mere, da onemogoča primerjavo ponudb in da ima mestoma odvračilno naravo, dalje pa tudi navedb iz točk 2 in 3 zahtevka za revizijo, povezanih s preostalimi petimi razlogi za zavrnitev vseh ponudb, namreč ne bi v ničemer vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal v nasprotju s petim odstavkom 90. člena ZJN-3, načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti (prek portala eRevizija):
‒ vlagatelj,
‒ pooblaščenec vlagatelja,
‒ naročnik,
‒ RS MJU.

Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran