018-143/2022 Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava zdravil na recept«, v zvezi s predlogom vlagatelja Salus, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Brulc, Gaberščik in partnerji, o.p., d.o.o., Dunajska cesta 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika in pooblaščenega naročnika Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne, Gosposvetska ulica 12, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 12. 2022

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24. 10. 2022, pod št. objave JN007215/2022-B01, in v Uradnem listu EU dne 25. 10. 2022, pod št. objave 2022/S 206-587242. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja po odprtem postopku v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnikov, ki so navedeni v točki I.1 obvestila o javnem naročilu.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 12. 2022 (pred potekom roka za prejem ponudb) vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve Državne revizijske komisije. V zvezi s slednjim predlogom vlagatelj navaja, da revizijski očitki izvirajo iz številnih kršitev temeljnih načel javnega naročanja in določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3). Nadaljevanje postopka pod takšnimi pogoji bi lahko vlagatelju povzročilo veliko poslovno škodo, saj vlagatelj zaradi spornih zahtev naročnika ne more oddati dopustne in konkurenčne ponudbe. Po prepričanju vlagatelja razpis ni konceptualno in primerno ter smiselno pripravljen ter ga je treba korigirati oziroma razveljaviti.

Naročnik je dne 5. 12. 2022 predlog za zadržanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji. Pri tem je podal svoje mnenje, in sicer, da za zadržanje postopka niso izpolnjeni pogoji. Vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zatrjuje, da bi mu lahko nadaljevanje povzročilo »veliko poslovno škodo«. Vlagatelj skladno s prakso Državne revizijske komisije z ekonomskim interesom praviloma ne more izkazovati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora v treh delovnih dneh od prejema odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zatrjuje, da bi mu zaradi nadaljevanja postopka lahko nastala velika poslovna škoda, ker zaradi v zahtevku za revizijo zatrjevanih kršitev ne more oddati dopustne in konkurenčne ponudbe.

Kot to navaja tudi naročnik, vlagatelj z ekonomskim interesom praviloma ne more izkazovati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, za ugoditev kateremu bi bilo potrebno ugotoviti obstoj okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva. Poleg tega ne gre spregledati, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. spremeniti posamezne sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova), vlagatelj pa bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku javnega naročanja, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti (prek portala eRevizija):
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran