018-130/2022 ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, uvedba in vzdrževanje v slovenski zdravstveni prostor integriranega informacijskega sistema za področje onkologije - aplikacija DORA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INEOR informacijske tehnologije d. o. o., Teslova ulica 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 11. 2022

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji naročila«, št. JN-0027/2022 z dne 7. 10. 2022, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 11. 10. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 20. 6. 2022, pod št. objave JN004251/2022-B01, in v Uradnem listu EU dne 21. 6. 2022, pod št. objave 2022/S 118-333306.

Naročnik je dne 11. 10. 2022 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN004251/2022-ODL01, objavil dokument Odločitev o neoddaji naročila, št. JN-0027/2022 z dne 7. 10. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila), s katerim je odločil, da se javno naročilo »Nakup, uvedba in vzdrževanje v slovenski zdravstveni prostor integriranega informacijskega sistema za področje onkologije - aplikacija DORA« ne odda ter da bo naročnik za predmetno javno naročilo izvedel postopek ponovno, upoštevajoč določbo točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN 3.

Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da je naročnik obe prejeti ponudbi najprej razvrstil glede na merilo za izbiro (tj. ekonomsko najugodnejša ponudba), pri čemer je vlagateljeva ponudba prejela skupno 90 točk od možnih 100 točk. V nadaljevanju je naročnik presojal dopustnost obeh prejetih ponudb. Naročnik je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke P8 (Tehnična in strokovna sposobnost) v povezavi z zahtevo iz Obrazca št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, skladno s katero mora imeti gospodarski subjekt na voljo najmanj enega strokovnjaka z najmanj 3 leta delovnih izkušenj kot analitik na ponujeni zdravstveni rešitvi s certifikatom kot je CCBA (IIBA) ali primerljivim standardom, ki mora biti veljaven vsaj 5 let od roka za oddajo ponudbe in mora biti veljaven ves čas izvajanja naročila.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, dne 20. 10. 2022, preko portala eRevizija vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Vlagatelj navaja, da izpodbijana odločitev ni obrazložena skladno z 90. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj pojasnjuje, da je v ponudbi kot dokazilo za dokazovanje izpolnjevanja spornega pogoja predložil certifikat IBM BPM Analyst (IBM Certified BPM Analyst – Blueworks Live; Business Process Manager Express or Standard Edition V8.0) za osebo N. J. Dalje je na poziv naročnika podal pojasnilo, da je N. J. pridobila omenjeni certifikat 20. 7. 2015 ter da certifikat nima omejenega roka trajanja in je zato veljaven ves čas izvajanja naročila. Naročnik se je odločil, da vlagatelj ne glede na podano pojasnilo, ter ne glede na dejstvo, da je prijavil 2 strokovnjaka z najmanj 3 leti delovnih izkušenj kot analitik s primerljivim certifikatom, in tudi ne glede na dejstvo, da je bila zahteva po CCBA (IIBA) certifikaciji nejasna že ob objavi razpisa, ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih v Obrazcu št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA. Naročnik namreč v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, ni niti primeroma navedel kakšnega drugega certifikata, temveč je izbiro prepustil ponudnikom in vsaj na videz pustil vtis, da z zahtevo išče zgolj strokoven kader. Glede na naročnikovo odločitev, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, ima očitno zahteva za IIBA certifikacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izredno izključujočo funkcijo. To so sicer zgolj zaključki vlagatelja, saj ni jasno, kaj je odločitveni kriterij naročnika glede »dokazil iz šeste alineje tega odstavka«; prav tako pa ostaja nepojasnjeno, kaj naj bi motilo naročnika glede certifikacije N. J. oz. zakaj naročnik neutemeljeno in brez pojasnila izloča tudi drugi prijavljen kader z ustreznim certifikatom. Ne samo, da ni jasen kriterij, zakaj je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, nejasno je tudi, kako je naročnik dodeljeval točke v okviru meril. V zvezi z oceno merila M3 (Ustrezno izdelan vzpostavitveni dokument projekta) je namreč naročnik konkurenčni ponudbi dodelil 15 točk, vlagateljevi pa 5 točk. Kriterijev, zakaj je vlagatelj izgubil 10 možnih točk, pa naročnik ni niti malo obrazložil.

Naročnik je dne 1. 11. 2022 na portalu eRevizija objavil Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Na vlagateljev očitek o neobrazloženosti odločitve o neoddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na neizpolnjevanje zahteve po certificiranem kadru, naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v Obrazcu št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, za izpolnjevanje sporne zahteve navedel osebi J. M. Š. in N. J., hkrati je predložil tudi dokazila (Izjavo o kadrovski ustreznosti in pripadajoče certifikate), s katerimi je v postopku dokazoval izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Naročnik je v fazi preverjanja ponudbe vlagatelja pri osebi J. M. Š. ugotovil, da je vlagatelj kot dokazilo o certificiranosti predložil certifikat PMP (Project Management Professional), ki poteče dne 29. 8. 2023, kar pomeni, da predloženi certifikat izgubi certifikacijski učinek prej kot v 5 letih, šteto od roka za oddajo ponudbe, poleg tega se navedeni certifikat nanaša na projektnega vodjo in ne na analitika, navedeno pa pomeni, da vlagatelj s predloženim certifikatom za osebo J. M. Š. ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Dalje je naročnik pri osebi N. J. ugotovil, da je vlagatelj kot dokazilo o certificiranosti predložil certifikat IBM BPM Analyst, kar sicer ustreza vrsti zahtevanega certifikata za analitika. Glede na to, da je iz predloženega certifikata izhajal zgolj datum pridobitve certifikata 20. 7. 2015, ne pa tudi podatek o njegovi dejanski časovni veljavnosti, je naročnik najprej opravil poizvedbo na spletni strani IBM, kjer je ugotovil, da se certifikati, kot je predloženi, ne izdajajo več ter da je predloženi certifikat potekel dne 30. 9. 2019. V zvezi z navedenim je vlagatelj dne 19. 9. 2022 na poziv naročnika pojasnil, da je oseba N. J. dne 20. 7. 2015 pridobila certifikat IBM PBM Analyst, ki nima roka veljavnosti, zaradi česar naj bi bil IBM certifikat veljaven ves čas izvajanja naročila. Vlagatelj poleg lastne izjave o veljavnosti certifikata drugih dokazil v podkrepitev svojih navedb ni predložil. Glede na to, da iz spletne strani IBM ni izhajal podatek o časovno neomejeni veljavnosti certifikata, je naročnik opravil še dodatno poizvedbo pri podjetju IBM. Na podlagi prejetega odgovora podjetja IBM Slovenija d. o. o. z dne 21. 9. 2022 je bilo ugotovljeno, da vlagateljeve navedbe o časovni veljavnosti certifikata ne držijo, saj je bilo naročniku vnovič potrjeno, da IBM z dnem 31. 1. 2019 ne izdaja več certifikacij za omenjeni produkt in da je veljavnost certifikatov prenehala z dnem 30. 9. 2019. Glede na opravljene poizvedbe in prejeto pojasnilo s strani izdajatelja IBM, je naročnik predloženi certifikat za osebo N. J. zaradi pretečene veljavnosti štel kot neustreznega iz razloga, ker ne ustreza zahtevam, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Naročnik v celoti kot neutemeljen zavrača tudi vlagateljev očitek, da »je bila zahteva po CCBA (IIBA) certifikaciji nejasna že ob objavi razpisa«, ter dodaja, da je vlagatelj na podlagi naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil uspel ugotoviti, katero vrsto certifikata mora predložiti k ponudbi. V kolikor je bil vlagatelj resnično mnenja, da so naročnikove zahteve oz. pogoji nejasni do te mere, da mu onemogočajo pripravo dopustne ponudbe, bi moral vložiti zahtevek za revizijo skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN. V nadaljevanju naročnik povzema vsebino obrazložitve izpodbijane odločitve ter zaključuje, da ne more biti nobenega dvoma, kaj je razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Nobenega dvoma ni, da gre za presojo tehnične in strokovne usposobljenosti ponudnika (vlagatelja) v delu, ki se nanaša na zahtevo, da mora imeti gospodarski subjekt na voljo najmanj enega strokovnjaka z najmanj 3 leti delovnih izkušenj kot analitik na ponujeni zdravstveni rešitvi s certifikatom kot je CCBA (IIBA) ali primerljivim standardom, ki mora biti veljaven vsaj 5 let od roka za oddajo ponudbe in mora biti veljaven ves čas izvajanja naročila, ter da je jasno navedeno, da je naročnik preverjal veljavnost predloženih certifikatov (s čimer je mišljena časovna veljavnost certifikata, saj se navezuje na prejšnji del povedi). Na podlagi tega dejstva naročnik v obrazložitvi tvori sklepno ugotovitev, ki je v tem, da ponudnik (vlagatelj) glede na predložena dokazila ne izpolnjuje navedenega pogoja (časovna veljavnost predloženih certifikatov ni ustrezna). Naročnik meni, da je v obrazložitvi izpodbijane odločitve v zadostni meri povzel ustrezne razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in da jih je vlagatelj lahko preveril in se odločil, ali bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo.

Na vlagateljev očitek o neobrazloženosti odločitve o neoddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na uporabo meril, naročnik odgovarja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sprejel odločitev o neoddaji naročila, pri čemer je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Ker merila ne predstavljajo elementa dopustnosti ponudbe oz. ker razvrščanje ponudb po merilih ne more predstavljati podlage za zavrnitev ponudb, tega ni potrebno obrazložiti. Prav tako pa vlagatelj ne more sanirati pravne kvalifikacije ponudbe (nedopustna ponudba) in s tem izboljšati svojega položaja skozi prizmo zatrjevanja umanjkanja obrazložitve v izpodbijani odločitvi glede uporabe meril. Naročnik zato meni, da umanjkanje obrazložitve v izpodbijani odločitvi v tem delu ne more vplivati na njeno zakonitost, zato naročniku ne gre očitati kršitev določil ZJN-3. Naročnik še dodaja, da bi bila vlagateljeva ponudba (ob hipotetični predpostavki, če bi vlagatelj predložil dopustno ponudbo) celo izbrana kot najugodnejša, s čimer je utemeljeno naročnikovo stališče, da umanjkanje obrazložitve uporabe meril v izpodbijani odločitvi ni v ničemer poseglo v vlagateljev pravni položaj ali ga poslabšalo z vidika dopustnosti ali konkurenčnosti ponudbe ali na kakšen drug način.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija dne 4. 11. 2022, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o neoddaji naročila. Vlagatelj naročniku očita, da izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo, ni obrazložena skladno z 90. členom ZJN-3.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja glede obrazloženosti izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na (ne)dopustnost njegove ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v več svojih odločitvah, se pravica do učinkovitega pravnega varstva uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila med drugim navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Navedena določba odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Zakon sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Je pa kriterije skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso (prim. odločitve v zadevah št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017, 018-097/2018, 018-038/2021, 018-016/2022 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudnik seznani z utemeljitvijo odločitve, preveri njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščiti svoje pravice. In čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, pa mora vsebovati jasno, nedoumno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično naročnikova odločitev ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izpodbijano odločitev o neoddaji naročila ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi le-te glede vlagateljeve ponudbe v delu, v katerem je bila ugotovljena njena nedopustnost, zapisal:

»[…]

Naročnik je preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke P8 (Tehnična in strokovna sposobnost) skladno z zahtevo iz Obrazca št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, ter ugotovil, da potrebuje dodatno pojasnilo v delu, ki se nanaša na zahtevo, da mora imeti gospodarski subjekt na voljo najmanj enega strokovnjaka z najmanj 3 let delovnih izkušenj kot analitik na ponujeni zdravstveni rešitvi s certifikatom kot je CCBA (IIBA) ali primerljivim standardom, ki mora biti veljaven vsaj 5 let od roka za oddajo ponudbe in biti veljaven ves čas izvajanja naročila, in sicer veljavnost predloženega certifikata.
Zaradi navedenega je bil ponudnik preko informacijskega sistema e-JN (https://ejn.gov.si/eJN2) pozvan k pojasnilu ponudbe.
Ponudnik je v zastavljenem roku, t. j. do dne 19. 9. 2022, posredoval pojasnila ponudbe preko informacijskega sistema e-JN (https://ejn.gov.si/eJN2).

[…]

Naročnik je na podlagi predloženih dokazil iz šeste alineje tega odstavka ugotovil, da ponudnik ne izpolnjuje navedenega pogoja.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne v odločitvi o neoddaji naročila niso pojasnjeni tako, da bi obrazložitev odločitve o neoddaji naročila jasno in nedvoumno izražala razlogovanje naročnika do te mere, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je odločitev o neoddaji naročila utemeljena ali ne), niti niso pojasnjeni do te mere, da bi to Državni revizijski komisiji omogočalo izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Naročnik namreč v odločitvi o neoddaji naročila nedopustnost vlagateljeve ponudbe utemeljuje zgolj s sklicevanjem na pogoj iz točke P8 (Tehnična in strokovna sposobnost) v povezavi z zahtevo iz Obrazca št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, ki naj ga vlagatelj ne bi izpolnjeval, pri čemer pa naročnik ne upošteva, da je izpostavljeni pogoj sestavljen iz več posameznih elementov – atributov oziroma podzahtev (npr. zahteva po CCBA (IIBA) oziroma primerljivem certifikatu, zahteva glede trajanja veljavnosti certifikata itd.). Kot utemeljeno navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, iz vsebine naročnikove odločitve o neoddaji naročila ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, zakaj s strani vlagatelja »predložena dokazila iz šeste alineje tega odstavka« niso skladna z naročnikovimi zahtevami. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje ustreznost predloženih certifikatov in posledično dopustnost svoje ponudbe, kar naj bi kazalo na to, da je odločitev obrazložena skladno z 90. členom ZJN-3, vendar pa naročnik spregleda, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z navedbami o nejasnosti zahteve po CCBA (IIBA) certifikaciji ter očitki o umanjkanju podatka o tem, katere certifikate je mogoče šteti kot primerljive, napada naročnikovo ugotovitev glede nedopustnosti vlagateljeve ponudbe iz povsem drugih razlogov, kot izhajajo iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Naročnik je namreč na vlagateljev očitek o neobrazloženosti odločitve o neoddaji naročila v delu, ki se nanaša na (ne)dopustnost njegove ponudbe, v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo dodatno pojasnil, da vlagatelj ne izpolnjuje spornega pogoja, ker »časovna veljavnost predloženih certifikatov ni ustrezna« (str. 6 odločitve o zahtevku za revizijo). V zvezi z navedenim je naročnik še navedel, da je v fazi preverjanja ponudbe vlagatelja ugotovil, da je vlagatelj kot dokazilo o certificiranosti za osebo J. M. Š. predložil certifikat PMP (Project Management Professional), ki poteče dne 29. 8. 2023, kar pomeni, da predloženi certifikat izgubi certifikacijski učinek prej kot v 5 letih, šteto od roka za oddajo ponudbe, poleg tega se navedeni certifikat nanaša na projektnega vodjo in ne na analitika. Kot dokazilo o certificiranosti za osebo N. J. pa je vlagatelj, tako naročnik, predložil certifikat IBM BPM Analyst, kar sicer ustreza vrsti zahtevanega certifikata za analitika, vendar pa je veljavnost navedenega certifikata prenehala z dnem 30. 9. 2019. Glede na navedeno je naročnik zaključil, da vlagatelj s predloženima certifikatoma za osebi J. M. Š. in N. J. ne izpolnjuje zahtevanega pogoja.

Naročnik je tako v odločitvi o neoddaji javnega naročila svojo ugotovitev o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe oprl na pogoj iz točke P8 (Tehnična in strokovna sposobnost) v povezavi z zahtevo iz Obrazca št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, skladno s katero mora imeti gospodarski subjekt na voljo najmanj enega strokovnjaka z najmanj 3 leti delovnih izkušenj kot analitik na ponujeni zdravstveni rešitvi s certifikatom kot je CCBA (IIBA) ali primerljivim standardom, ki mora biti veljaven vsaj 5 let od roka za oddajo ponudbe. Šele v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, pa je naročnik navedel, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe pravzaprav neizpolnjevanje zahteve iz točke P8 (Tehnična in strokovna sposobnost) v povezavi z eno od zahtev iz Obrazca št. 8 – SEZNAM KADROV, KI BODO OPRAVLJALI DELA, in sicer da »časovna veljavnost predloženih certifikatov ni ustrezna«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik citirane pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v odločitvi o neoddaji naročila ni jasno in nedvoumno izpostavil, temveč je to prvič jasno navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Posledica neustrezne oziroma pomanjkljive obrazložitve odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe pa je ta, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni mogel navesti konkretnih dejstev in predlagati konkretnih dokazov v zvezi z morebitno ustrezno časovno veljavnostjo predloženih certifikatov.

Naročnik je dolžan v skladu z že citiranim tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 v odločitvi o (ne)oddaji naročila jasno in natančno navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, ki jih ni navedel že v sami izpodbijani odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (do česar je v tem konkretnem postopku pravnega varstva tudi prišlo). Navedeno pomeni, da argumentov, ki jih je naročnik prvič navedel šele v okviru predrevizijskega postopka, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku še očita neobrazloženost izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na merila (natančneje: na merilo M3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi vlagatelju v okviru merila M3 (Ustrezno izdelan vzpostavitveni dokument projekta) resda priznal 5 točk od možnih 15 točk, pri čemer svoje odločitve v tem delu ni natančneje obrazložil, vendar pa navedeno ne predstavlja kršitve, ki bi bistveno vplivala na oddajo predmetnega javnega naročila oz. na zakonitost izpodbijane odločitve, posledično pa v trenutni fazi postopka ne bi bila mogoča ugoditev zahtevku za revizijo iz tega razloga (prim. 16a. člen ZPVPJN). Navedena kršitev bi namreč lahko vplivala na oddajo predmetnega javnega naročila šele takrat, ko bi bila ugotovljena dopustnost tako vlagateljeve, kot tudi druge prejete ponudbe in bi bilo potrebno razvrščanje ponudb na podlagi merila za oddajo javnega naročila.

Glede na zgoraj navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko v svoji odločitvi o neoddaji naročila ni na ustrezen način navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, kršil prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3. Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji naročila«, št. JN-0027/2022 z dne 7. 10. 2022, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 11. 10. 2022.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebnega priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti (prek portala eRevizija):
‒ vlagatelj,
‒ naročnik,
‒ RS MJU.

Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran