EN

018-137/2022 Elektro Gorenjska, d. d.

Številka: 018-137/2022-3
Datum sprejema: 23. 11. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Gradbena dela na elektroenergetskem omrežju, na vpoklic« v zvezi s predlogom vlagatelja Bauimex, d. o. o., Pot v puškarno 11, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila naročnika Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 23. 11. 2022

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje naročila (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 13. 10. 2022 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006977/2022-E01, in 14. 10. 2022 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 199-566827) po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) 18. 11. 2022 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 11. 2022 in predlagal razveljavitev posameznih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma »podredno« postopka oddaje naročila v celoti. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila, »ker odločitev o zahtevku za revizijo pomembno vpliva na zakonitost vseh nadaljnjih korakov v postopku oddaje naročila«. Vlagatelj je z enakim stališčem predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila tudi v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 21. 11. 2022, ki jo je vložil 22. 11. 2022 prek portala eRevizija. Vlagatelj je v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 21. 1. 2022 predlagal, da se v celoti razveljavi postopek oddaje naročila, saj je naročnik od vložitve zahtevka za revizijo do vložitve dopolnitve zahtevka za revizijo storil nove kršitve.

Naročnik je z dopisom št. ŠS/2856679- z dne 23. 11. 2022, ki ga je 23. 11. 2022 vložil na portalu eRevizija, Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in pojasnil razloge, zakaj predlaga Državni revizijski komisiji, da ne ugodi predlogu za izdajo sklepa, da se zadrži izvajanje postopka oddaje naročila.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in pojasnil razloge, zakaj predlaga Državni revizijski komisiji, da mu ne ugodi. Iz tega je razvidno, da naročnik ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevega stališča ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje naročila. Vlagatelj je namreč enako v zahtevku za revizijo in dopolnitvi zahtevka za revizijo poudaril pomembnost vpliva odločitve o zahtevku za revizijo na naročnikovo ravnanje v postopku oddaje naročila, ne izhaja pa nobeno stališče, kako bi nadaljevanje postopka oddaje naročila lahko vplivalo, še manj pa – kot to določa četrti odstavek 19. člena ZPVPJN – bistveno vplivalo, na učinkovitost pravnega varstva za vlagatelja. Državna revizijska komisija sicer opozarja, da je iz zahtevka za revizijo in dopolnitve zahtevka za revizijo razvidno, da je vlagatelj izpodbijal posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila [kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se namreč skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 63. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) štejejo tudi odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil] in predlagal razveljavitev tudi postopka oddaje naročila v celoti. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bil postopek oddaje naročila razveljavljen v celoti, pa tudi če bi bil postopek oddaje naročila le deloma razveljavljen oziroma bi bila naročniku naložena odprava kršitev, bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. izvedba novega postopka oddaje naročila), zaradi česar bi se vlagatelj lahko potegoval za naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (prim. npr. zadeve št. 018-119/2014, 018-192/2016, 018-181/2018, 018-190/2018, 018-146/2019, 018-092/2021, 018-149/2021 in 018-150/2021).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ni oziroma ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Državna revizijska komisija tudi opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi z določanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah ZJN-3 šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Ne glede na nadaljevanje postopka oddaje naročila (največ do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila, ustavitve postopka javnega naročanja, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja) učinkovitost pravnega varstva vlagatelju tako ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev razveljavljena vsa nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran