018-121/2022 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »D-64/22; Sanacija opornega zidu »Ankaran« na cesti R2-406/1407 Škofije - Lazaret od km 4,052 do km 4,243« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CPK, d. d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Koper, Ulica 15.maja 14, 6000 Koper - Capodistria, ki ga zastopa Odvetnik Aleš Malavašič, Zaloška cesta 269, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 14. 11. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v postopku naročila male vrednosti, je bilo 14. 3. 2022 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001584/2022-W01 (s popravki pod št. objav: JN001584/2022-K01 z dne 24. 3. 2022, JN001584/2022-K02 z dne 1. 4. 2022 ter JN001584/2022-K03 in JN001584/2022-K04 z dne 5. 4. 2022).

Naročnik je 20. 9. 2022 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-72/2022/14 412 z dne 16. 9. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku ADRIAING, Podjetje za proizvodnjo, storitve, inženiring in prodajo, d. o. o., Koper, kot vodilnemu partnerju in INKAING, gradnje, posredovanje, prodaja, d. o. o, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je glede na merilo najugodnejša ter po naročnikovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje. Preostali prejeti ponudbi naročnik ni preverjal, ker sta manj ugodni od izbrane.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj 27. 9. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje naslednje kršitve:
- da odločitev o oddaji javnega naročila ni zadostno obrazložena;
- da je sporazum izbranega ponudnika o skupnem nastopu neskladen z zahtevami naročnika;
- da je izbrani ponudnik nedopustno spreminjal ponudbo v delu, ki se nanaša na obseg in vsebino del, ki jih bo izvedel zaposleni pri podizvajalcu;
- da izbrani ponudnik v ponudbi ni priglasil najemodajalca opreme ter da je naročnik kršil pravico do vpogleda, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v pogodbi o najemu opreme;
- da izbrani ponudnik ne izpolnjuje enega izmed referenčnih pogojev za sodelovanje.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev specificiranih stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel njegovo izjasnitev z dne 5. 10. 2022, v kateri nasprotuje vsem vlagateljevim očitkom. Zahteva tudi povrnitev (nespecificiranih) stroškov.

Naročnik je z Sklepom, št. 43001-72/2022/26 z dne 17. 10. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil ter zavrnil tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen in podaja za to razloge glede posameznih očitkov vlagatelja, kot jih je v nadaljevanju vsebinsko obravnavala tudi Državna revizijska komisija.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 19. 10. 2022 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 19. 10. 2022 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika), v kateri vztraja pri revizijskih navedbah in prereka naročnikove razloge za zavrnitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita nezadostno obrazloženost izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ter kršitve pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

I. Glede obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila

Vlagatelj naročniku najprej očita, da odločitev o oddaji javnega naročila ne ustreza standardu obrazloženosti, saj je v njej zgolj navedeno, da so bile ponudbe razvrščene po ugodnosti, skladno z razpisanimi merili, in preverjene, če po vsebini ustrezajo predmetnemu javnemu naročilu, ni pa navedeno niti, koliko ponudb je bilo oddanih, niti, kdo jih je oddal in po kakšni ceni, zato pravilnosti naročnikove odločitve ni mogoče objektivno preveriti, naročnik pa tako ni zagotovil, da bi bil ponudnik izbran skladno z načelom transparentnosti, opredeljenim v 6. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik na predmetni očitek odgovarja, da sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila vsebuje vse zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, in pojasnjuje, da so vsi podatki glede prejetih ponudb javno objavljeni na povezavi do javnega naročila na spletni strani e-JN, zato se je z njimi in tudi z razvrstitvijo ponudb (merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je bila zgolj najnižja ponudbena cena) izbrani ponudnik lahko seznanil.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v odločitvi navedel tako razloge za zavrnitev (vsakega) neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, kakor tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika. Naročnik je namreč zapisal, da »so bile ponudbe najprej razvrščene po ugodnosti skladno z razpisanimi merili in preverjene, če po vsebini ustrezajo predmetu naročila. Izbrana ponudba po naročnikovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena. Ponudb, ki sta po merilih manj ugodni od izbrane, naročnik glede zakonsko določenih razlogov za izključitev in razpisanih pogojev za sodelovanje ni preverjal in ju je zavrnil iz razloga, ker sta manj ugodni od izbrane«.

Ker je v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 lahko dopustna le tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, je naročnik ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, se naročnikova ugotovitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika nanaša na vse naštete elemente dopustnosti ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Dejstvo, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, pomeni, da naročnik ocenjuje, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z vsemi njegovimi zahtevami. Navedeno pa neizbranemu ponudniku omogoča, da v postopku pravnega varstva zatrjuje nepravilnost naročnikove ocene in v ta namen navaja tudi razloge. Poleg tega naročnik pravilno opozarja, da je vlagatelj obširno prerekal ugotovitve naročnika o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ter zatrjeval in dokazoval nasprotno, zato mu pravno varstvo ni bilo onemogočeno. Z naročnikom se gre strinjati tudi v tem, da so podatki o ponudnikih, ki so oddali ponudbo, in cenah teh ponudb javno objavljeni pri posameznem javnem naročilu na spletni strani e-JN, zato se je vlagatelj lahko seznanil z imeni vseh (neuspešnih) ponudnikov in njihovimi cenami, prav tako pa ti podatki izhajajo tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik izpolnil zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, zato predmetni vlagateljev očitek zavrača kot neutemeljen.

II. Glede sporazuma o skupnem nastopanju

Vlagatelj zatrjuje, da v sporazumu o skupnem nastopu vodilnega partnerja in partnerja izbranega ponudnika ni določeno, da bo na razpisu sodeloval podizvajalec T., d. o. o. (v nadaljevanju: podizvajalec), prav tako ni določeno, pri katerem od partnerjev skupne ponudbe bo podizvajalec nominiran, in niti, da ta partner prevzema vodenje instalacijskih del, ki jih bo izvedel podizvajalec. Zato je v aktu o skupnem nastopu določilo, po katerem vsa dela prevzemata partnerja, neresnično in zavajajoče, sporazum o skupnem nastopu pa ni skladen z zahtevo naročnika glede obveznih elementov sporazuma. Poleg tega sta se partnerja dogovorila, da vsak od njiju prevzame del GOI del, ne pa tudi točno katerih (vsebina, ki bi ustrezala popisu) in sta si tako pridržala pravico, da podrobnejši obseg in vsebino del določita kasneje. Nadalje sta obseg del določila v odstotkih, ne pa tudi za kakšno ceno bosta ta dela izvedla, kar prav tako predstavlja kršitev zahteve naročnika glede skupne ponudbe. V okviru tega očitka vlagatelj zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« ni navedel vseh del, ki jih prevzemajo gospodarski subjekti, in njihove vrednosti, s čimer je kršil določila iz razpisa v točki »2.5. Skupna ponudba« in »2.6. Ponudba s podizvajalci«.

Naročnik in izbrani ponudnik na drugi strani zatrjujeta, da je sporazum o skupnem nastopu skladen z zahtevami naročnika. Ker v razpisni dokumentaciji ni bilo natančnejših navodil glede tega, na kakšen način je treba navesti vsebino in vrednost del, je v sporazumu predstavljen način popolnoma ustrezen, saj je iz podatka, da vsak od partnerjev prevzema delež GOI del v določenem odstotku ponudbene vrednosti, mogoče razbrati, kakšna je vsebina in vrednost prevzetih del posameznega partnerja. Ne glede na zatrjevanje vlagatelja razpisna dokumentacija ne zapoveduje, da mora pisni dogovor o skupnem nastopanju določati, katera dela se bodo oddala v podizvajanje in komu ter da tisti, ki bo nominiral podizvajalca, prevzema posamično, oba partnerja skupaj pa skupno odgovornost za izvedbo teh del. Vlagatelju tudi ni mogoče slediti, da gre dogovor partnerjev za nominacijo podizvajalcev šteti med druga razmerja, ki bi morala biti razvidna iz pisnega dogovora o skupnem nastopanju, saj ne gre za medsebojna razmerja. Kot neutemeljena se izkažejo tudi zatrjevanja vlagatelja, da izbrani ponudnik ni ustrezno izpolnil obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« – iz obrazca za vodilnega partnerja je namreč razvidno, da prevzema vodenje projekta, GOI dela delno in cestno razsvetljavo, ozelenitev, oblikovanje zidu in ostala dela v vrednosti 516.137,54 EUR brez DDV, iz obrazca za partnerja izhaja, da prevzema GOI dela delno v vrednosti 221.201,80 EUR brez DDV, iz obrazca za podizvajalca pa, da prevzema vodenje instalacijskih del v vrednosti 10.746,19 EUR brez DDV.

Naročnik je določbe glede skupne ponudbe določil v točki 2.5 Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ali razpisna dokumentacija), v kateri je glede obveznih sestavin dogovora o skupnem nastopanju zapisal:

»V skupni ponudbi mora biti priložen pisni dogovor o skupnem nastopanju, iz katerega je razvidno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa, katera dela iz naročila in za kakšno ceno vsak prevzema, zaveza o neomejeni solidarni odgovornosti vsakega partnerja do naročnika ter druga medsebojna razmerja in obveznosti.«

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil »Sporazum / Pravni akt o skupni izvedbi naročila« (v nadaljevanju: sporazum), v katerem so, kot pravilno zatrjuje naročnik, razvidni naslednji podatki: oba partnerja in kdo izmed njiju je vodilni, dogovor, da bo vodilni partner izvedel GOI dela iz pogodbenega popisa del v predvidenem deležu 70 % ponudbene vrednosti, partner pa GOI dela v predvidenem deležu 30 % ponudbene vrednosti, zaveza o neomejeni solidarni odgovornosti, prav tako pa ureje druga medsebojna razmerja med partnerjema (npr. jamčevanje med partnerjema, obveznosti partnerjev glede bančnih garancij, skupno zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehničnih in finančnih resursov, stroški s pripravo skupne ponudbe), s čimer je zadoščeno citiranim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija se tudi strinja z naročnikom, da je navedba glede prevzetih del v sporazumu dovolj določna, saj naročnik ni zahteval, da bi partnerja morala v njem navesti točno katera dela (skladno s popisom del) bo vsak izmed njiju prevzel. Dalje se gre strinjati z naročnikovo argumentacijo, da sta ceni prevzetih del s tem, ko sta določeni v odstotkih, izračunljivi iz cene skupne ponudbene vrednosti tudi v zneskih, pri čemer gre ugotoviti, da se izračunana zneska skladata z vpisanima cenama prevzetih del v obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu« za oba partnerja, prav tako pa je ponudbi priložen ustrezno izpolnjen predmetni obrazec za podizvajalca (z vpisanima vrsto in vrednostjo prevzetih del). Ne vzdrži vlagateljevo zatrjevanje, da bi morala partnerja v sporazumu določiti tudi, da bo pri izvedbi javnega naročila sodeloval podizvajalec in pri katerem od partnerjev bo nominiran, saj tega ni mogoče šteti za (druga) medsebojna razmerja med partnerjema, ki bi morala biti zajeta v sporazumu. Slednje namreč sodi med medsebojna razmerja med samim podizvajalcem in partnerjem, pri katerem bo nominiran ta podizvajalec, ta razmerja pa navedena subjekta uredita ločeno, npr. s sklenitvijo podjemne pogodbe.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil sporazum o skupnem nastopanju, skladen z naročnikovimi zahtevami v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako pa je v ponudbi navedel vsa dela, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, in njihove vrednosti, zato so vlagateljevi očitki glede kršitve določb »2.5. Skupna ponudba« in »2.6. Ponudba s podizvajalci« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila neutemeljeni.

III. Glede del, ki ji bo izvajal podizvajalec oziroma pri njem zaposleni kader

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik s tem, ko je šele v pojasnilu in dopolnitvi ponudbe navedel, da bo instalacijska dela, ki jih prevzema podizvajalec, izvajal pri njem zaposleni in v ponudbi imenovani vodja elektromontažnih del M. K., ponudbo nedopustno spremenil, pri čemer v ponudbi izbranega ponudnika ni dokazila o tem, da bo za podizvajalca ta dela izvedel M. K. Pojasnilo izbranega ponudnika, da »Za ta dela v popisu del ni predvidene posebne postavke
zaradi česar v priloženi delitvi teh del ni prikazanih.«, ne more biti opravičilo za to, da iz ponudbe, kot je bila predložena do roka za oddajo, ta dejstva niso razvidna. Če izbrani ponudnik ključnih dejstev ni mogel vpisati, bi moral pred rokom za oddajo ponudb na to opozoriti naročnika in zahtevati, da spremeni razpisno dokumentacijo na način, da bi te podatke lahko vpisal, ker pa tega ni storil, mu gre očitati, da ni izkazal zadostne skrbnosti.

Naročnik na očitek odgovarja, da je izbrani ponudnik v pojasnilu ponudbe natančno definiral, katera dela iz popisa del prevzema vsak izmed partnerjev in v kateri vrednosti, tako kot je od njega zahteval naročnik v pozivu, pri čemer sta predmet in vrednost (delež) prevzetih del ostala nespremenjena (skladno z zahtevo naročnika), kar pomeni, da s pojasnilom ni spreminjal vsebine v ponudbi predloženega sporazuma o skupnem nastopu oz. obrazcev »Podatki o gospodarskem subjektu« (glede vrste prevzetih del in njihove vrednosti), temveč je z njim le natančneje pojasnil vsebino sporazuma oziroma obrazcev. Določitev prevzetih del, skladno z rekapitulacijo popisa del po posameznih poglavjih ponudbenega predračuna oz. posameznih zavihkih, niti ni bila nedvoumno zahtevana že v sami razpisni dokumentaciji. Dalje iz ponudbe izbranega ponudnika (iz obrazca »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«) izhaja, da je za vodjo elektromontažnih del imenovan M. K., ki je zaposlen pri podizvajalcu in je tako podizvajalčev kader, ki bo vodil elektromontažna dela, zato je z vsemi zahtevanimi podatki predstavljen že v ponudbi (in ne šele v pojasnitvi ponudbe), zaradi česar je vlagateljevo obširno navajanje na temo pomanjkljivosti, vezanih na predmetni kader, povsem nerazumljivo in tudi napačno.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« od ponudnikov zahteval zgolj, da (brez natančnejših navodil o specificiranju glede na popis del) navedejo prevzeta dela in ponudbeno vrednost, ki jo prevzema posamezni gospodarski subjekt. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako ni najti podlage, da bi ponudniki morali v ponudbi navesti s strani posameznega gospodarskega subjekta prevzeta dela, skladno z rekapitulacijo popisa del (tj. po posameznih poglavjih oz. postavkah popisa del), kar je naročnik od izbranega ponudnika zahteval s svojim pozivom za dopolnitev ponudbe ter predložitev dodatnih pojasnil in dokazil z dne 3. 6. 2022, zaradi česar gre slednjega lahko razumeti le kot poziv k dodatnemu pojasnilu in ne morebiti k dopolnitvi ponudbe, ki bi bila pomanjkljiva glede na naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji.

Dalje iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta priložil ustrezno izpolnjene obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu« tako za vodilnega partnerja in partnerja kot tudi za podizvajalca, za katerega je navedeno, da prevzema vodenje instalacijskih del v ponudbeni vrednosti 10.746,19 EUR brez DDV, prav tako pa je na obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« kot vodjo elektromontažnih del priglasil osebo M. K., zaposleno pri podizvajalcu. Ta oseba tako kot zaposlena pri podizvajalcu predstavlja podizvajalčev kader (kar pravilno izpostavlja tudi naročnik) in ne morebiti fizične osebe, ki bo prevzeta dela opravljala samostojno (npr. na podlagi podjemne pogodbe) in bi jo zaradi tega moral izbrani ponudnik (samostojno) priglasiti kot podizvajalca.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je izbrani ponudnik že v ponudbi predstavil vse gospodarske subjekte, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, ter ustrezno in skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročil navedel vsa dela, ki jih ti gospodarski subjekti prevzemajo, zato je predmetni vlagateljev očitek neutemeljen.

IV. Glede tehničnih zmogljivosti in pravice do vpogleda

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik šele v postopku pojasnjevanja ponudbe navedel, čigavo opremo bo uporabil pri izvedbi del in s tem predstavil subjekt, ki mu bo posodil opremo, s katero izkazuje tehnično in kadrovsko sposobnost. Ker v ponudbi, ki je bila oddana do roka za oddajo ponudb, ni predstavil zmogljivosti gospodarskega subjekta, ki mu bo dal v najem opremo (ga priglasil kot podizvajalca ali kot zmogljivost), je kršil določila iz razpisa in zakona, predvsem temeljno načelo enakopravnosti. V okviru tega očitka vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik kršil 35. člen ZJN-3 in temeljno načelo transparentnosti, ker vlagatelja ni seznanil s pogodbama o najemu opreme za izvedbo asfaltiranja in o najemu opreme za izvedbo pilotov, saj ne gre za podatke, ki bi upravičeno nosili oznako poslovna skrivnost, pri čemer se sklicuje na neizpolnjevanje zahtev, s katerimi poslovno skrivnost opredeljuje Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19). Navaja, da informacija o tem, kdo je najemodajalec opreme, ne more imeti nobene tržne vrednosti, prav tako te vrednosti nima informacija o tem, katero opremo si je izbrani ponudnik sposodil in jo potrebuje, da bi izkazal tehnično sposobnost, zato bi ju moral naročnik razkriti. Naročniku očita, da zaradi tega ne more konkretizirati navedb, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami iz razpisa kot tudi ne navedb o tehnični neustreznosti ponudbe ter nedopustni naknadni nominaciji gospodarskega subjekta, ki izbranemu ponudniku posoja to opremo.

Naročnik na navedeni očitek odgovarja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil podpisan obrazec »Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih«, s čimer je v celoti sledil določilom razpisne dokumentacije, saj je naročnik v točki 3.2.1 (in točki 3.2.2) razpisne dokumentacije v izkaz zagotavljanja potrebnih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteval (le) predložitev predmetnega obrazca, ki pa ne predvideva navedbe podatkov, kateri gospodarski subjekt je lastnik opreme oziroma kdo jo daje ponudniku v najem. Naročnik si je pravico od ponudnika zahtevati predložitev dokazil (iz katerih bo razvidno tudi, kateri gospodarski subjekt je lastnik oziroma najemodajalec opreme) izrecno pridržal za fazo preverjanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje. V sami razpisni dokumentaciji niti ni najti določenega mesta, kamor bi moral izbrani ponudnik vpisati gospodarske subjekte, ki dajejo opremo v najem, ali določenega dokazila, ki bi ga zanje moral predložiti že ob oddaji ponudbe. Naročnik ob sklicevanju na 35. člen ZJN-3 zavrača tudi vlagateljev očitek o kršitvi pravice do vpogleda in navaja, da podatki o poslovnih partnerjih izbranega ponudnika, ki mu dajejo v najem opremo, in tudi o sami opremi, ki je predmet najema, niso javni in splošno znani, razkritje teh podatkov pa lahko povzroči škodo tako izbranemu ponudniku kot njegovim poslovnim partnerjem. Ne glede na navedeno pa vlagatelj niti ne zahteva, da se mu omogoči vpogled v najemne pogodbe in ne zadosti trditveno-dokaznemu bremenu. Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, da zaradi onemogočenega vpogleda ne more konkretizirati navedb, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije ali navedb o tehnični neustreznosti ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določil, da morajo ponudniki zagotoviti potrebne tehnične in kadrovske zmogljivosti za izvedbo naročila, pri tem pa vsebine svojih zahtev ni natančneje opredelil z navajanjem vrste ali števila mehanizacije in opreme.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se (lahko) nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost (prim. prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila (deseti odstavek 76. člena ZJN-3). Skladno z osmim odstavkom 77. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt tehnično sposobnost (med drugim) izkaže:
- z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
- z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
- z izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
- z navedbo deleža javnega naročila, ki ga gospodarski subjekt morebiti namerava oddati v podizvajanje (točka j) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Uporabo zmogljivosti drugih subjektov ZJN-3 ureja v 81. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. V skladu z drugim odstavkom istega člena naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Drugi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da v primeru, če gospodarski subjekt v skladu z 81. členom tega zakona uporablja zmogljivosti drugih subjektov, mora ESPD iz prvega odstavka 79. člena ZJN-3 vsebovati tudi informacije v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja gospodarski subjekt.

Naročnik je v poglavju »3.2 Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot enega izmed pogojev za sodelovanje v točki 3.2.1 določil:

»Zagotovljene morajo biti potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacija in oprema) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravili stroke ter predpisi in standardi s področja predmeta naročila.

dokazilo: Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih, skladna s predlogo.«

Naročnik je v predmetni izjavi, ki predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede tehničnih zmogljivosti predvidel naslednje besedilo:

»Izjavljamo, da imamo zagotovljene vse potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacijo in opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), pravili stroke ter predpisi in standardi s področja predmeta naročila. Na podlagi poziva bomo naročniku v določenem roku predložili zahtevana dokazila o zagotavljanju tehničnih zmogljivosti.«

Dalje je naročnik (pod navedbo vseh pogojev za sodelovanje iz točke 3.2) določil, da si ob preverjanju izpolnjevanja spornega pogoja za sodelovanje pridržuje pravico od ponudnika zahtevati »dokazila, da so ob oddaji ponudbe zagotovljene potrebne tehnične zmogljivosti za izvedbo naročila (spisek ključne opreme in mehanizacije, izkaz o lastništvu, pogodba o najemu, ...)«.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta v ponudbo predložil podpisan obrazec »Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih«, kar glede na citirani del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pomeni, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil dokazilo, ki ga je naročnik zahteval z zvezi s predmetnim pogojem za sodelovanje.

Poudariti gre, da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in na nedvoumen način, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-166/2018, 018-152/2019, 018-76/2020). Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za predložitev ponudb bi pomenilo po vsebini nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Dalje gre poudariti, da je treba zakonitost sprejete odločitve o oddaji naročila presojati na podlagi predstavljenih zahtev naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določb ZJN-3.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da imajo ponudniki zagotovljene potrebne tehnične zmogljivosti, tj. mehanizacijo in opremo, za izvedbo javnega naročila, vendar pa pri tem naročnik vsebine pogoja ni natančneje opredelil, saj ni določil vsebine besedne zveze »potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacijo in opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila«. Naročnik namreč ni konkretno določil, katero mehanizacijo in opremo (število in vrsto) šteje za potrebno za izvedbo javnega naročila, oziroma ni izrecno določil, s katero mehanizacijo in opremo mora ponudnik razpolagati (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-149/2018). Ker torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni definiral oziroma konkretiziral potrebnih tehničnih zmogljivosti (opreme), tudi naknadno predloženi spisek opreme ne more biti relevanten, posledično pa ni pomembno, ali je ponudnik lastnik te opreme ali jo ima morda v najemu oziroma na kak drug način razpolaga z njo.

Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da se izbrani ponudnik v svoji ponudbi v zvezi s tehničnimi zmogljivostmi ne sklicuje na uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov (v ponudbi niti ne navaja takih subjektov niti zanje ne prilaga ESPD), vendar pa to ob upoštevanju zgoraj predstavljenih izhodišč za položaj izbranega ponudnika ne more biti problematično. Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov se, skladno z določbo prvega odstavka 81. člena ZJN-3, namreč nanaša (zgolj) na situacijo, kjer ponudnik glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov. Državna revizijska komisija pa v obravnavanem primeru, kot že navedeno, ugotavlja, da ni bil določen takšen pogoj za sodelovanje, ki bi narekoval izkazovanje razpolaganja s konkretno opremo, zato za rešitev zadeve ne more biti relevantno, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni opredelil tovrstne opreme in načina razpolaganja z njo (lastništvo, preko najemne pogodbe ipd.) ter morebitnega najemodajalca opreme priglasil kot podizvajalca ali kot zmogljivost drugih subjektov. Četudi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal, da si ob preverjanju izpolnjevanja predmetnega pogoja za sodelovanje pridržuje pravico od ponudnika zahtevati dokazila, da so ob oddaji ponudbe zagotovljene potrebne tehnične zmogljivosti za izvedbo naročila, slednjih ni definiral in je s tem tudi ob morebitnem preverjanju izpolnjevanja predmetnega pogoja prepustil ponudnikom, da sami navedejo opremo in mehanizacijo, za katero menijo, da je potrebna za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravili stroke ter predpisi in standardi s področja predmeta naročila. Ta zapis tako (še) ne konkretizira spornega pogoja za sodelovanje, slednjega pa ne konkretizira niti naročnikov poziv izbranemu ponudniku z dne 5. 8. 2022, saj naročnik tudi v njem ni definiral opreme, za razpolaganje s katero bi moral izbrani ponudnik posredovati ustrezna dokazila – na podlagi tega poziva je tako lahko izbrani ponudnik sam (po lastni presoji) navedel potrebne oz. ključne tehnične zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Iz enakega razloga tudi pogodbi o najemu opreme, ki ju je na podlagi naročnikovega poziva predložil izbrani ponudnik, ne narekujeta zaključka, da izbrani ponudnik v zvezi s tehnično sposobnostjo namerava uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, na čemer vlagatelj utemeljuje nedopustnost dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika oziroma naknadne navedbe teh podatkov. Da bi bilo mogoče od ponudnikov zahtevati izkazovanje razpolaganja s konkretno opremo (v trenutku oddaje ponudbe), bi morala takšna zahteva izhajati iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na jasen in nedvoumen način, pri presoji spornega vprašanja pa je, kot že navedeno, treba tudi upoštevati, da se uporaba zmogljivosti drugih subjektov, skladno z 81. členom ZJN-3, nanaša le na situacije, ko ponudnik te zmogljivosti uporabi za izpolnjevanje pogojev za sodelovanje.

Ob upoštevanju, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno in nedvoumno zahteval, da bi morali ponudniki ob oddaji ponudbe izkazati razpolaganje s konkretno opremo in mehanizacijo, gre navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik za izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, določenega v točki 3.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v ponudbi ni priglasil najemodajalca opreme kot podizvajalca ali kot zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta, zavrniti kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih navedb ugotovila, da sporni pogoj za sodelovanje ni oblikovan tako, da bi ponudniki v ponudbi morali navesti konkretno opremo, s katero razpolagajo, in potemtakem ne moreta biti relevantna niti ustreznost ponujene opreme niti način razpolaganja z opremo, v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala vlagateljevega očitka o kršitvi pravice do vpogleda v najemni pogodbi, na podlagi katerih izbrani ponudnik najema opremo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Morebitna ugotovitev kršitve pravice do vpogleda in posledična dopolnitev zahtevka za revizijo v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN, v kateri bi vlagatelj lahko konkretiziral navedbe o neustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika, tehnični neustreznosti ponudbe in nedopustni naknadni nominaciji gospodarskega subjekta, namreč, upoštevajoč navedeno, na sprejeto odločitev ter položaj strank v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

V. Glede izpolnjevanja referenčnega pogoja za sodelovanje

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik oz. vodilni partner ni izvedel sam vseh prevzetih del, kot izhajajo iz obrazca »Reference gospodarskega subjekta«, saj iz Gradbene pogodbe, št. 371-56/222019-45 z dne 20.1.2020, ki jo vlagatelj prilaga kot dokaz, izhaja, da je pri izvedbi del sodeloval tudi podizvajalec K., d. o. o., pri čemer je v njej izrecno navedeno: »Podizvajalec bo izvedel naslednja gradbena dela na voziščni konstrukciji, in sicer obrabno zaporne plasti v vrednosti 86.729,41 brez DDV«, kar pomeni, da je ta dela dejansko izvedel navedeni podizvajalec in ne vodilni partner. Na podlagi tega gre naročniku očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika ugotovil, da izpolnjuje referenčni pogoj, kot je bil določen v točki 3.2.6 (c) razpisne dokumentacije.

Naročnik na drugi strani navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zahtevani obrazec »Referenca gospodarskega subjekta«, na obrazcu navedeni podatki pa so nedvoumno izkazovali ustreznost referenčnega posla, uspešno izvedbo referenčnih del pa je izkazovalo tudi podpisano potrdilo naročnika referenčnih del. Iz teh dokazil tudi izhaja, da je vodilni partner neposredno sam izvedel nosilne asfaltne plasti in obrabne asfaltne plasti na lokalni cesti v ustrezni površini, zato je naročnik ocenil, da izbrani ponudnik izpolnjuje sporni referenčni pogoj in ni zahteval dodatnih dokazil. Tudi če je pri izvedbi predmetnih del sodeloval podizvajalec in izvedel dela v navedeni vrednosti, vlagatelj ni uspel izkazati, da nosilnih in obrabnih asfaltnih plasti ni izvedel vodilni partner neposredno sam. Vlagatelj namreč ni izkazal, kakšna površina obrabnih asfaltnih plasti je bila v okviru referenčnega posla izvedena, nadalje ni izkazal, kakšno površino obrabnih asfaltnih plasti je izvedel podizvajalec, niti ni ovrgel navedbe izbranega ponudnika iz njegovega obrazca »Referenca gospodarskega subjekta«, da je le-ta izvedel obrabne asfaltne plasti v površini 3.013,01 m2. Udeležba podizvajalca v navedenem poslu je po podatkih, ki jih je predstavil vlagatelj, znašala le 30,58 %, kar pomeni, da je večinski del referenčnega posla izvedel vodilni partner sam in vlagatelj ni dokazal, da v tem delu posla niso bile zajete tudi obrabne asfaltne plasti v površini vsaj 1.200 m2, kot je bila zahteva v referenčnem pogoju tega javnega naročila.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik med drugim določi pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, katerih namen je ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila. Tudi v obravnavanem primeru gre na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotoviti, da je naročnik kot enega izmed pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil več referenčnih zahtev (v točki 3.2.6). Reference so po svoji naravi dokazila, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njimi dokazuje, da je istovrstno oziroma primerljivo storitev v preteklosti že uspešno izvedel. Na njihovi podlagi lahko tako naročnik utemeljeno sklepa, da ima ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, s tem pa si zagotovi, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Če torej naročnik kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost, vključi referenčne zahteve, z njimi določi vsebinske, vrednostne, časovne ipd. zahteve, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila. Presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično in strokovno usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebinsko opredelil pogoje za sodelovanje, vključno z referenčnimi zahtevami.

V obravnavanem primeru je naročnik v poglavju »3.2 Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 3.2.6, podtočko c) kot enega izmed referenčnih pogojev za sodelovanje določil:

»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih desetih let pred rokom za oddajo ponudb:
c) izvedbo nosilne asfaltne plasti na državni ali lokalni cesti površine vsaj 1.200 m2 in širine vsaj 5,5 m in izvedbo obrabne asfaltne plasti na državni ali lokalni cesti površine vsaj 1.200 m2 in širine vsaj 5,5 m«.

Dalje je za vse pogoje, navedene v točki 3.2.6, navedel določbo, ki predstavlja spor med strankama:

»Referenčni posel iz točke b, c, d in e, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.«

Nadalje je naročnik navedel še način izkazovanja spornega in tudi ostalih referenčnih pogojev iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, in sicer:

»dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo.«

Skladno z navedenim je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel obrazec »Referenca gospodarskega subjekta«, katerega je moral izpolniti in podpisati gospodarski subjekt, ki izkazuje izpolnjevanje posameznega referenčnega pogoja za sodelovanje (tj. imetnik reference).

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je za izkazovanje spornega pogoja za sodelovanje predložil izpolnjen obrazec »Referenca gospodarskega subjekta« za posel »Rekonstrukcija križišča Rejčeva ulica – Prvomajska ulica«, v katerem je vodilni partner navedel, da je v okviru izgradnje krožnega krožišča z dvosmerno kolesarsko stezo in hodnikom za pešce izvedel nosilno asfaltno plast površine 3.104,17 m2 in obrabno asfaltno plast površine 3.013,01 m2. Dalje je izbrani ponudnik za predmetni referenčni posel priložil še izpolnjen in s strani referenčnega naročnika podpisan obrazec »Potrdilo naročnika kot investitorja«. Upoštevajoč navedeno se je treba strinjati z naročnikom, da je izbrani ponudnik priložil ustrezna dokazila, skladna z naročnikovimi zahtevami, s čimer je izkazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje iz točke 3.2.6 (c) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko kot dokaz svojim trditvam zgolj prilaga gradbeno pogodbo, iz katere izhaja, da je poleg vodilnega partnerja izbranega ponudnika pri spornem referenčnem poslu sodeloval tudi podizvajalec K., d. o. o., ki bo izvedel obrabno zaporne plasti v vrednosti 86.729,41 brez DDV, ter z zatrjevanjem, da je nosilno asfaltno plast površine 3.104,17 m2 dejansko izvedel ta podizvajalec in ne vodilni partner, slednjega z ničemer ne izkaže. Vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno in dokazno breme je torej v izhodišču na vlagatelju, ki ga lahko prevali na naročnika (še)le, ko in če v zahtevku za revizijo navede in dokaže dejstva, ki kažejo na nezakonitost naročnikovega ravnanja. V konkretnem primeru vlagatelj svojega trditveno-dokaznega bremena ni izpolnil oziroma je le-to pomanjkljivo, saj ni izkazal, da je dela, ki jih je izbrani ponudnik oziroma vodilni partner navedel za izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja, dejansko res izvedel podizvajalec referenčnega posla, s čimer bi izkazal, da teh del ni izvedel vodilni partner neposredno sam, prav tako pa ni predlagal morebitnih relevantnih dokazov (npr. vpogled v gradbeni dnevnik, prevzemne zapisnike ipd.), na podlagi katerih bi lahko dokazal svoje trditve. Strinjati se gre z naročnikom, da zgolj dejstvo, da je podizvajalec izvedel obrabno zaporne plasti v 30% vrednosti referenčnega posla, (še) ne izkazuje, da vodilni partner sam ni izvedel del v obsegu, kot ga je navedel na obrazcu »Referenca gospodarskega subjekta«, niti ne izkazuje, da vodilni partner sam ni izvedel del v obsegu, kot je bil zahtevan za izpolnjevanje spornega pogoja za sodelovanje.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikove kršitve, ko je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika štel, da izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom »Rekonstrukcija križišča Rejčeva ulica – Prvomajska ulica« izpolnjuje referenčno zahtevo pod točko 3.2.6 (c) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

VI. Sklepno

Državna revizijska komisija glede na vse navedeno ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila ni zadostno obrazložena ter da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika nezakonito ocenil kot dopustno, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v svoji izjasnitvi z dne 5. 10. 2022 priglasil povrnitev stroškov postopka. Skladno s šestim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora izbrani ponudnik v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Ker izbrani ponudnik stroškov postopka na nobenem mestu izjasnitve ni opredeljeno navedel (tj. specificiral po vrsti in višini), je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila. Hkrati je tudi ocenila, da v konkretnem primeru priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), saj njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran