Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-101/2022 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

    Številka: 018-101/2022-10
    Datum sprejema: 14. 10. 2022

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev regionalnega nadzornega centra Maribor«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj S&T Iskratel d.o.o., Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 14. 10. 2022

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 23. 2. 2022, pod številko objave JN001103/2022-B01, s popravki z dne 17. 3. 2022 (št. objave JN001103/2022-K01), z dne 29. 3. 2022 (št. objave JN001103/2022-K02), z dne 1. 4. 2022 (št. objave JN001103/2022-K03), z dne 19. 4. 2022 (št. objave JN001103/2022-K04), z dne 25. 4. 2022 (št. objave JN001103/2022-K05) in z dne 10. 5. 2022 (št. objave JN001103/2022-K06).

    Naročnik je dne 22. 7. 2022 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN001103/2022-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-SPZJN/175-21 z dne 22. 7. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je prejel dve ponudbi, predmetno javno naročilo pa oddal ponudniku NTR INŽENIRING, d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 14, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila ekonomsko najugodnejša.

    Vlagatelj je dne 3. 8. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške pravnega varstva, podredno pa, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju ZJN-3), ko je izbranemu ponudniku oddal ponudbo ter dodaja, da je opustil dolžno ravnanje v okviru ocenjevanja dopustnosti ponudb. Zatrjuje:
    - da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozival na predložitev prevodov dela ponudbene dokumentacije, ki je v tujem jeziku, saj je naročnik jasno in nedvoumno določil, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo napisana v slovenskem jeziku, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa po roku za prejem ponudb ni dopustno spreminjati;
    - da je naročnik po prostem preudarku in selektivno pozival na prevod dela ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki je v tujem jeziku, saj iz poziva ne izhaja, da je izbranega ponudnika pozval tudi na predložitev prevoda dokumenta ATD/TIER Certifikat, ki je bil predložen v angleškem jeziku;
    - da je izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila pavšalna, nedoločna in neobrazložena, saj iz nje ni mogoče razbrati ali je izbrani ponudnik sledil pozivu naročnika in pravilno dopolnil ponudbo;
    - da je naročnik opustil zakonsko naloženo dolžnost preverjanja izpolnjevanja pogojev in drugih elementov ponudbe skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj je predmet pregleda in ocenjevanja ponudba in ne navedbe v ponudbi ali dopolnitvi;
    - da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil vseh dokazil, s katerimi bi izkazal neobstoj izključitvenega razloga na podlagi prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

    Zatrjuje tudi, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter s tem onemogočil učinkovito pravno varstvo. Pojasnjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v:
    - dokumentacijo, ki je v tujem jeziku, le-ta pa je ključna za ugotovitev ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
    - pojasnilo iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika z dne 17. 6. 2022, iz katerega je razvidno ali izbrani ponudnik v delu, ki se nanaša na »Sistem tehničnega hlajenja« izpolnjuje zahteve in pogoje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik je skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo poslal izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 11. 8. 2022 »Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila št. 313/2022-SPZJN/175-21, z dne 3. 8. 2022« izjasnil o vlagateljevih navedbah, ki jim v celoti nasprotuje in predlaga, da zahtevek za revizijo naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti zavrne. Zatrjuje, da vlagatelj v ničemer ne obrazloži zakaj je označitev določenih podatkov kot poslovnih skrivnosti nezakonita, s partnerjem sta namreč ponudbi predložila sklepa o določitvi poslovnih skrivnosti in s tem izpolnila zahtevo tretje alineje drugega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS). Pojasnjuje, da je ponudbi predložil obrazec »Izjava 4.2 (f)« s katerim izjavlja, da izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokazila o tem (v tujem jeziku) je v ponudbo priložil zgolj kot informativni izkaz, prevedel pa jih je šele po pozivu naročnika. Zatrjuje, da ga je naročnik pozval na dopolnitev ponudbe skladno z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3 in prakso Državne revizijske komisije (pri čemer se sklicuje na odločitve v zadevah št. 018-16/2016, 018-044/2017). Prav tako zatrjuje, da s pozivom naročnik v ničemer ni kršil načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj njegova ponudba s predložitvijo prevodov ni mogla pridobiti nobene konkurenčne prednosti, ki ni obstajala že ob oddaji ponudbe. Zatrjuje, da je potrdila o nekaznovanosti, ki jih ni predložil že v ponudbi, naročniku posredoval po pozivu na dopolnitev, s čimer je izkazal neobstoj razloga za izključitev po prvem odstavku 75. člena ZJN-3.

    Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 3.1.3./2022-PK-175/21 z dne 24. 8. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Naročnik nasprotuje vsem vlagateljevim očitkom in zatrjuje:
    - da je izbrani ponudnik dokazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje iz točke 4.2 (f) »Poglavje-1 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe« (v nadaljevanju: 1. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj je ponudbi predložil obrazec »Izjava 4.2 (f)«, ki je bil edini zahtevan kot dokazilo;
    - da je uporabil ustrezno pravno podlago, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pri tem se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2019 in št. 018-044/2017);
    - da izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev in predložitev prevoda certifikata, ki je bil priložen v angleščini in ga je naročnik razumel, tako da je lahko sam preveril navedbe v ponudbi;
    - da je izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ustrezno obrazložena, saj iz le-te jasno izhaja, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo skladno s pozivom na dopolnitev, prav tako je jasno navedeno, da je bilo na podlagi ponudbe, dopolnitve in pridobitve dokazil iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je ponudba izbranega ponudnika skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna;
    - da je izbrani ponudnik ustrezno priložil vsa potrdila o nekaznovanosti za vse zahtevane pravne in fizične osebe;
    - da je vlagatelju posredoval celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, razen tistih delov dokumentacije pri katerih gre za osebne podatke, tajne podatke ali pa jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, ter tako ravnal skladno z ZPosS;
    - da je pri pripravi dokumentacije, ki jo je vlagatelju posredoval v vpogled pomotoma izpadel del, ki se nanaša na preverjanje obstoja razlogov za izključitev na podlagi prvega odstavka 75. člena ZJN 3.

    Vlagatelj se je z dokumentom »Opredelitev do navedb naročnika v odločitvi št. 3.1.3./2022-PK-175/21 z dne 24. 8. 2022« opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja niti ni relevantno ali so bili dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik predložil ponudbi zahtevani. Dodaja še:
    - da se naročnik v zvezi z zakonitostjo poziva izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije, ki v obravnavanem primeru niso relevantne, gre namreč za odločitve, ki temeljijo na ZJN-2, ZJN-3 pa dopolnitev ponudbe ureja drugače;
    - da sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-055/2019 za predmetni spor ni relevantno, saj gre za drugačno dejansko stanje (v obravnavanem primeru gre namreč za poziv na dokumentacijo, ki je bila ključna za oddajo javnega naročila, pri odločitvi, na katero se sklicuje naročnik, pa je šlo le za en dokument, ki izrecno niti ni bil zahtevan);
    - da interpretacija dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki dopušča dopolnjevanje ponudbe s prevodi v konkretnem primeru pomeni odstopanje od temeljnih načel postopkov javnega naročanja in določil ZJN-3 ter brezpredmetnost kakršnih koli navodil v objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila glede priprave ponudbe;
    - naročnik še vedno ni podal nobenega dokaza, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo skladno s pozivom naročnika z dne 13. 6. 2022;
    - da je napačno razumevanje naročnika, da je zgolj na vlagatelju, da dokaže, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna;
    - da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda tudi s tem, ko mu ni poslal poziva k predložitvi dokazil o nekaznovanju za vse gospodarske subjekte ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarska subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem in dopolnitve ponudbe z navedenimi dokazili.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja skladno z načelom kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN), dne 8. 9. 2022 seznanila z izjasnitvijo izbranega ponudnika z dne 11. 8. 2022.

    Vlagatelj se je z dokumentom »Opredelitev do navedb izbranega ponudnika na vložen revizijski zahtevek zoper odločitev naročnika št. 3.1.3./2022-PK-175/21 z dne 24. 8. 2022« z dne 13. 9. 2022 opredelil do izjasnitve izbranega ponudnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja:
    - da iz navedb izbranega ponudnika in poziva na dopolnitev ponudbe izhaja določeno razhajanje, izbrani ponudnik je bil namreč pozvan na predložitev prevoda dokumentov, ki so navedeni v 6 alinejah, v izjasnitvi pa navaja, da je šlo pri dopolnitvi za 11 dokumentov;
    - da izbrani ponudnik ni dokazal, da je za izkazovanje pogojev za sodelovanje iz 4.2 (f) točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zadostna le izjava, s predložitvijo dokazil in dokumentacije v tujem jeziku izkazuje ravno nasprotno.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 8. 2022 in po pozivu na odstop celotne dokumentacije dne 23. 9. 2022 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-3 in določbami lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna in mu oddal javno naročilo.

    I. Glede zakonitosti poziva na dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozival na predložitev prevodov dela ponudbene dokumentacije, ki je v tujem jeziku. Pojasnjuje, da je naročnik jasno in nedvoumno določil, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo napisana v slovenskem jeziku (11.člen »Jezik ponudbe« 1. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), teh določb pa po roku za prejem ponudb ni dopustno spreminjati. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, pravna podlaga petega odstavka 89. člena ZJN-3, na katero se sklicuje naročnik v pozivu na dopolnitev ponudbe pa ni ustrezna. Dodaja, da je v obravnavanem primeru potrebno ravnati skladno z drugim odstavkom 36. člena ZJN-3, ki pa ga je mogoče uporabiti le v primerih, ko je naročnik že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da lahko ponudnik del ponudbene dokumentacije predloži v tujem jeziku (pri čemer se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-081/2021); da je naročnik s pozivanjem izbranega ponudnika kršil načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov; da je skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 mogoče pozivati na dopolnitev ponudbe le glede elementov, katerih obstoj je pred iztekom roka mogoče objektivno preveriti; da je naročnik po prostem preudarku in selektivno pozival na prevod dokumentacije, saj izbranega ponudnika ni pozval tudi na predložitev prevoda dokumenta ATD/TIER Certifikat, ki je bil v ponudbi prav tako predložen v angleškem jeziku.

    Naročnik nasprotuje vlagateljevim navedbam in zatrjuje, da je ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter določbami ZJN-3. Pojasnjuje, da je uporabil ustrezno pravno podlago, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, pri tem se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2019 in št. 018-044/2017. Navaja, da gre za dokumente, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti niso bili zahtevani, saj je v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za sodelovanje v 1. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v podtočki 4.2 (f) zahteval le predložitev obrazca »Izjava 4.2 (f)« in dodaja, da izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev in predložitev prevoda certifikata, ki je bil priložen v angleščini, saj je le-tega razumel in je lahko sam preveril navedbe v ponudbi.

    V opredelitvi do naročnikovih navedb vlagatelj zatrjuje, da ni relevantno ali so bili dokumenti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevani ali ne. Zatrjuje, da je ključnega pomena dejstvo, da jih je naročnik štel za del ponudbene dokumentacije, dokumenti pa so bili ključni in odločilni za naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, zato bi morali biti predloženi v slovenskem jeziku. Pojasnjuje, da je odločitev Državne revizijske komisije št. 018-044/2017 na katero se sklicuje naročnik, zastarela, št. 018-055/2018 pa ni uporabljiva ker obravnava drugačno dejansko stanje.

    ZJN-3 v prvem in drugem odstavku 36. člena (jezik v postopku javnega naročanja) določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. Naročnik lahko, če ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

    Peti odstavek 89. člena ZJN-3 pa dopušča, da lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

    Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 1. poglavju le-te v 11. točki »Jezik ponudbe« določil: »Ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku«. Nadalje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v točki 25.1 »Dopustne dopolnitve, popravki, spremembe in pojasnila ponudb« določil: »Če naročnik ugotovi, da so ali se zdijo informacije ali dokumentacija iz ponudbe nepopolna ali napačna oziroma če dokumenti manjkajo, lahko gospodarski subjekt pozove, da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo in sicer samo, če določenega dejstva ne bo mogel preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt v roku, kot ga bo v zahtevi določil naročnik, ne bo posredoval manjkajočega dokumenta ali ne bo dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije, bo naročnik tako ponudbo izključil.«

    Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v 1. poglavju, točki 4 »Pogoji za sodelovanje« skladno z določbama 76. in 77. člena ZJN-3 določil pogoje za sodelovanje in dokazila o izpolnjevanju le-teh, in sicer je v podtočki 4.2 (f) določil:

    »Ponudnik ali podizvajalec mora imeti pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe s proizvajalcem ponujene opreme sklenjeno veljavno pisno pogodbo/sporazum/dogovor, skladno s katerim je pooblaščen za dobavo in montažo in zagon ponujene opreme in tehnično podporo ter ima na voljo kader, šolan s strani proizvajalca. Segmenti opreme, za katere mora ponudnik izpolnjevati ta pogoj, so:
    - Modularni sistemski prostor,
    - Sistem tehničnega hlajenja,
    - Sistem napajanja – UPS sistemi,
    - Sistem napajanja – dizel agregat DEA,
    - Nadzorni sistem – LMI,
    - Sistem javljanja požara in stabilne gasilne naprave,
    - Sistem video nadzornega prikazovalnika – video stene,
    - Sistem IP KVM stikal in enot,
    - Strežniška infrastruktura – strežniki.
    Za dokazovanje navedenih pogojev mora ponudnik ali podizvajalec izpolniti izjavo 4.2 (f) v poglavju 10 – Sposobnost«.

    Glede na izpostavljene določbe je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki ponudbo in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, predložiti v slovenskem jeziku, pridržal pa si je tudi možnost pozivanja na dopolnitev, popravek ali spremembo ponudbe skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

    Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik v zvezi z izpolnjevanjem citiranih pogojev za sodelovanje iz 4.2 (f) točke 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudbi predložil izpolnjene obrazce Izjav 4.2 (f) iz 10. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kakor je bilo zahtevano), poleg teh pa je ponudbi dodatno priložil še dokazila v tujem jeziku, ki obsegajo sklenjene dogovore s proizvajalci ponujene opreme ter izjave proizvajalca, da ima na voljo ustrezno šolan kader.

    Slediti gre vlagateljevim navedbam, s katerimi zatrjuje, da so dokazila v tujem jeziku, ki so priložena ponudbi, ne glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, del ponudbe. Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da posamezni podatki, četudi niso bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s predložitvijo ponudbi nesporno postanejo del le-te, zaradi česar je vsebino teh potrebno upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018 151/2019, št. 018-046/2020). Zgolj iz razloga, da je ponudnik storil več, kot je bilo od njega zahtevano, ni mogoče sprejeti stališča, da bi moral naročnik navedbo teh več podatkov ali predložitev več dokumentov, spregledati.

    Vlagatelj sicer zatrjuje, da so bila dokazila v tujem jeziku v ponudbi že predložena in zato ne gre za pomanjkljivost, zaradi česar uporaba »instituta dopolnjevanja in spreminjanja ponudbe« na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni dopustna, prav tako avtomatično ni dopustna niti ponudba izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedenemu ni mogoče slediti, saj ravno dejstvo, da dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje (ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niso bila izrecno zahtevana) niso bila predložena v slovenskem jeziku izkazujejo, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v zgoraj citirani 11. točki 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar njegova ponudba ne ustreza vsem zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ugotovljeno stanje, ko so dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje predložena v tujem (angleškem) jeziku ne pa tudi v slovenskem, kot je bilo zahtevano, pa gre opredeliti kot pomanjkljivost ponudbe, ki jo naročnik lahko odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3 (pravna podlaga petega odstavka 89. člena ZJN-3 navedena zgoraj; prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2019, 018-180/2019, ki vsebinsko obravnavata podobno dejansko stanje). Slednji (med drugim) določa, da lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo (kot v konkretnem primeru), zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Tako imajo naročniki tudi v primerih, ko niso predvideli, da lahko ponudniki del ponudbe predložijo v tujem jeziku, možnost, da odpravijo pomanjkljivost ponudbe ob uporabi določb navedenega petega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem še ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel možnost dopolnitve, popravke oziroma spremembe ponudb, posledično ni mogoče sprejeti niti vlagateljevega stališča, da gre za spreminjanje dokumentacije po roku za prejem ponudb.

    Glede na navedeno je imel naročnik v konkretnem primeru (ne glede na določbe druge povedi prvega odstavka 36. člena ZJN-3 in drugega odstavka 36. člena ZJN-3), že upoštevaje določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (25.1 točka 1. poglavja) in petega odstavka 89. člena ZJN-3 pravno podlago, da izbranega ponudnika pozove na dopolnitev ponudbe in odpravo pomanjkljivosti le-te kljub temu, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel, da lahko ponudniki del ponudbe predložijo v tujem jeziku. Ob tem mora biti (kot izpostavlja vlagatelj) izpolnjen še pogoj, da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Državna revizijska komisija v zvezi s slednjim ugotavlja, da je ponudnik s prevodom dokumenta, ki ni bil predložen v slovenskem jeziku (in tudi ni bil izrecno zahtevan), zgolj popravil pomanjkljivost dokumenta, ki je v času predložitve ponudbe že obstajal (ne glede na nosilec ali jezik dokumenta), zato je mogoče objektivno preveriti tako njegov obstoj kot tudi njegovo vsebino.

    Vlagatelj se pri navedbah o nezakonitosti poziva na dopolnitev ponudbe in sklicevanju na drugi odstavek 36. člena ZJN-3, ki naj bi edini dopuščal možnost predložitve prevodov tuje dokumentacije, pa še to le v primerih kadar je to vnaprej predvideno, opira na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-078/2018 in št. 018-081/2021, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da zadevi nista neposredno primerljivi z obravnavanim sporom. Kot je vlagatelj sicer smiselno že izpostavil, se je na stališča Državne revizijske komisije mogoče uspešno upreti le kadar pretekle odločitve vsebinsko obravnavajo podobno dejansko stanje. Stališča iz zadev št. 018-078/2018 in št. 018-081/2021, na katera se sklicuje, pa so bila sprejeta ob upoštevanju popolnoma drugačnih dejstev. V zadevi št. 018-078/2018 je Državna revizijska komisija obravnavala vprašanje dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in za katerega veljajo še dodatne omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, kar pa ni predmet konkretnega spora, kjer je naročnik pozval na dopolnitev v delu dokazil, ki se nanašajo na pogoje za sodelovanje. Drugače kot v obravnavanem sporu, je pri zadevi št. 018-081/2021 predvsem ključno vprašanje uporabe jezika in s tem vprašanje ali je imel naročnik glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sploh podlago, da zahteva predložitev sporne dokumentacije v slovenskem jeziku, kar pa v obravnavanem primeru med strankama niti ni sporno (Državna revizijska komisija je v takratnem primeru ugotovila, da je podlaga za zahtevo dokumentacije v slovenskem jeziku predvsem določba prve povedi prvega odstavka 36. člena ZJN-3, ki torej za postopke javnega naročanja določa slovenski jezik). Državna revizijska komisija v navedeni zadevi št. 018-081/2021 ni ugotavljala ali se drugi odstavek 36. člena ZJN-3 nanaša zgolj na situacijo, ko naročnik že v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predvidi možnost predložitve dela ponudbe v tujem jeziku, prav tako ni obravnavala vprašanja na kateri podlagi (drugi odstavek 36. člena ZJN-3 ali peti odstavek 89. člena ZJN-3) je v tovrstnih primerih možno pozivanje na predložitev dokumentov v slovenskem jeziku, kakor to napačno interpretira vlagatelj. V konkretni zadevi pa je predmet spora ravno podlaga za poziv na predložitev manjkajoče dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, a kot je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, gre ugotovljeno stanje v konkretnem primeru obravnavati kot pomanjkljivost v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da držijo vlagateljeve navedbe s katerimi zatrjuje, da naročnik v delu, ki se nanaša na ATD/TIER Certifikat, ponudnika ni pozival na dopolnitev ponudbe in predložitev prevoda certifikata. V zvezi z navedenim naročnik zatrjuje, da je glede na znanje angleškega jezika vsebino certifikata lahko ugotovil že sam, zaradi česar je Državna revizijska komisija ugotovila, da je na ta način že sam odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika. To mu omogoča peti odstavek 89. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Ravnanje naročnika, ki je ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika odpravil sam, torej v danem primeru, ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in konkretnih okoliščin, ni mogoče šteti kot arbitrarno dejanje, ki bi bilo v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pozivu izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe in odpravo pomanjkljivosti ravnal skladno z določbami lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o kršitvi načel transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter določb drugega odstavka 36. člena ZJN-3 in petega odstavka 89. člena ZJN-3, posledično je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

    II. Glede obrazloženosti izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila

    Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ni ustrezno obrazložena, saj iz nje ni mogoče razbrati ali je izbrani ponudnik sledil pozivu naročnika na dopolnitev ponudbe in ali je pravilno dopolnil ponudbo. Pojasnjuje predvsem, da ni jasno razvidno ali je izbrani ponudnik za sistem tehničnega hlajenja predložil veljavno pisno pogodbo, sporazum ali dogovor s proizvajalcem ponujene opreme, posredoval je le pojasnilo, ki dokazila ne more nadomestiti. Zatrjuje, da je naročnik opustil zakonsko naloženo dolžnost preverjanja izpolnjevanja pogojev in drugih elementov ponudbe skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, pri čemer se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-014/2021. Dodaja, da je predmet pregleda in ocenjevanja vsebina ponudbe in ne navedbe, zaradi česar naročnikova ugotovitev, da »navedbe pojasnila šteje za ustrezne« pomenijo, da je ustrezno le tisto, kar je povedano ne pa tudi vsebina le-tega.

    Naročnik nasprotno zatrjuje, da iz izpodbijane odločitve jasno izhaja, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo skladno s pozivom in da je bilo na podlagi ponudbe, dopolnitve in pridobitve dokazil iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je ponudba skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna.

    Državna revizijska komisija na podlagi pregleda izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v omenjeni odločitvi navedel značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, in sicer:
    - da je bilo ob pregledu ponudbe ugotovljeno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil neizpolnjen vzorec pogodbe, zaradi česar ni razviden podatek o zastopniku (ki je bil zahtevan v vzorcu pogodbe);
    - da je ponudbi predložil dokumentacijo v tujem jeziku;
    - da je ponudnika pozval na odpravo navedenih pomanjkljivosti in predložitvi dokazila veljavnih pogodb, sporazumov, dogovorov s proizvajalcem opreme za sistem tehničnega hlajenja (tako za opremo kot tudi ustrezno izobražen kader).

    Naročnik je nadalje v izpodbijani odločitvi navedel, da je ponudnik v zahtevanem roku posredoval dopolnitev ponudbe (izpolnjen vzorec pogodbe in zahtevane prevode dokumentacije v slovenski jezik) in pojasnilo glede dokazil za sistem tehničnega hlajenja (»da je v ponudbi predložil vso dokumentacijo«), kar je naročnik ocenil kot ustrezno. Iz izpodbijane odločitve izhaja še ugotovitev naročnika: »Po pregledu ponudbe, dopolnitvi in pridobitvi dokazil iz uradnih evidenc je bilo ugotovljeno, da pri ponudbi ponudnika J.V. NTR Inženiring d.o.o., Maribor + Rap-ing d.o.o., Ljubljana ne obstajajo razlogi za izključitev, da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V posledici navedenega je naročnik ponudbo v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ocenil kot dopustno«. Z navedeno obrazložitvijo pa je naročnik izpolnil zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

    Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da naročnik ni ravnal skladno s drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ponudbe izbranega ponudnika ni pregledal. Zgolj na podlagi pavšalnih zatrjevanj, da iz dikcije naročnikove ugotovitve »navedbe so bile ocenjene kot ustrezne« izhaja, da naročnik ni opravil ustreznega pregleda vsebine ponudbe in dopolnitve le-te, brez navedbe konkretnih utemeljitev iz katerih bi izhajalo, da naročnik ni ravnal skladno z zahtevami ZJN-3, še ni mogoče zaključiti, da naročnik ni opravil pregleda ponudbe in vsebine le-te. Prav tako ne gre slediti vlagateljevim navedbam, da iz izpodbijane odločitve ni mogoče razbrati »ali je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil skladno s pozivom, ali je naročnik opravil ponovni pregled ponudbe, ali je pregledal in ocenil zgolj »navedbe« ali tudi vsebino ponudbe in dopolnitve ter pojasnila«. Naročnik je jasno navedel ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, postopek dopolnjevanja in pojasnjevanja, nato pa še ugotovitev, da je »po pregledu ponudbe, dopolnitvi in pridobitvi dokazil iz uradnih evidenc« ponudba izbranega ponudnika ocenjena za dopustno. Ker je v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 lahko dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, je naročnik ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, naročnikova ugotovitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika nujno zajema tudi naročnikovo ugotovitev o posameznih elementih dopustnosti ponudbe oziroma o tem, da po ugotovitvi naročnika ne obstojijo razlogi, ki bi preprečevali šteti ponudbo izbranega ponudnika za dopustno.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, navedeno pa poudarja tudi vlagatelj (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-271/2015, 018-076/2016, 018-120/2018), je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Iz vlagateljevih navedb sicer izhaja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni obrazložil postopka ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika (ker ni navedel ali je še enkrat preverjal ponudbo, vsebino ponudbe, vsebino pojasnila, ipd.), s čimer je kršil določbo drugega odstavka 89. člena ZJN-3 (preverjanje obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe izbranega ponudnika) in onemogočil učinkovito pravno varstvo. Vendar navedenemu ni mogoče slediti, saj ZJN-3 naročniku ne nalaga obveznosti, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila pojasnjuje, zakaj ponudbo izbranega ponudnika šteje za dopustno in na kakšen način je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, niti nima dolžnosti, da se v odločitvi o oddaji javnega naročila opredeljuje do posameznih elementov ponudbe. Pri tem gre ponoviti, da že samo dejstvo, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, pomeni, da je naročnik ponudbo pregledal in preveril obstoj in vsebino navedb v le-tej ter da ocenjuje, da je ponudba in njena vsebina skladna z vsemi zahtevami in pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedeno neizbranemu ponudniku omogoča, da v postopku pravnega varstva zatrjuje, da takšna naročnikova ocena ni pravilna in da za svoje trditve navede razloge, ki jih utemeljujejo, kar pa vlagatelj v konkretnem primeru niti ni storil.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja o nezadostni obrazloženosti izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na prednosti in značilnosti ponudbe izbranega ponudnika in kršenju drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ter tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, zavrnila kot neutemeljene.

    III. Glede pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje tudi, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Predlaga, da se mu omogoči vpogled v dokumentacijo v tujem jeziku, prevode le-te ter pojasnilo, ki ga je izbrani ponudnik posredoval na dopolnitvi ponudbe, in sicer vsaj v podatke, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti.

    Naročnik nasprotno zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vso dokumentacijo razen tistih delov pri katerih gre za osebne podatke, tajne podatke ali pa jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Pojasnjuje, da je kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 4.2 (f)) ključna »Izjava 4.2 (f)« 10. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa je v okviru omogočenega vpogleda imel možnost vpogleda v navedene izjave iz ponudbe izbranega ponudnika. Pojasnjuje tudi, da je vlagatelju pozabil posredovati del poziva na dopolnitev potrdil o nekaznovanosti in dopolnitev izbranega ponudnika v tem delu.

    Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda tudi v delu, ki se nanaša na dokazila o nekaznovanosti, ki mu jih je naročnik pozabil posredovati, pri čemer se v celoti sklicuje na argumentacijo o kršitvi pravice do vpogleda iz zahtevka za revizijo.

    Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda je potrebno presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na Portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto, in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov veljajo določene omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

    Naročnik na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Zagotoviti mora varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 dalje določa, da mora naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

    Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti dokumentacije ter posledično z vpogledom, je torej, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele dokumentacije, ki ne vsebujejo osebnih, tajnih ali zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti. V postopkih javnega naročanja pa so podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 (specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril). Če ponudnik kot poslovno skrivnost določi podatke, ki so po zakonu javni, mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vpogled v (javne) podatke omogočiti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-048/2017, št. 018-117/2019, št. 018-085/2020, št. 018-054/2022). Glede na navedeno naročnik ne more in ne sme zgolj slediti oznaki »poslovna skrivnost« oziroma predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak mora v vsakem konkretnem primeru presojati tudi, ali je ponudnik posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost.

    Med strankama ni sporno, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, vendar vlagatelj po vsebini uveljavlja, da mu je naročnik s sklicevanjem na oznake poslovne skrivnosti omogočil vpogled v manjšem obsegu, kot bi mu ga moral zagotoviti.

    Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da kršitev pravice do vpogleda ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji naročila (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-117/2019, 018-025/2022, 018-81/2022). Naročnikova kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika po sprejemu odločitve o oddaji naročila namreč ni take narave, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Če je naročnik zakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila do izvedbe vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika oziroma je do naročnikovih kršitev prišlo šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ni potrebe po razveljavitvi predhodno izvedenega postopka, pač pa je sorazmeren ukrep, da se odpravi zgolj kršitve pravice do vpogleda oziroma da se vlagatelju zagotovi izvedba vpogleda v obsegu, kot ga določa zakon, in da se vlagatelju omogoči dopolnitev oziroma spremembo zahtevka z novimi dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu.

    Peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa: »Če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo.« Iz navedenega je razvidno, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo usmerjena v možnost vlagatelja, da zadosti temu, kar zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, torej navajanju dejstev in dokazov, saj zgolj ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ta kršitev se je namreč lahko najprej zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila in zato ugotovitev nezakonitosti kasnejšega ravnanja ne bi pomenila, da je nezakonito tudi predhodno ravnanje (tj. sprejem odločitve o oddaji naročila).

    Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj z dopisom z dne 25. 7. 2022 zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vključno z morebitnimi priloženimi dokazili, dopolnitvami in pojasnili, celotno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom ter dokumentacijo naročnika v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Naročnik je vlagatelju v elektronskem sporočilu dne 28. 7. 2022 posredoval del ponudbene dokumentacije, ki ni označen kot poslovna skrivnost.

    Ker je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Iz določb 7. in 212. člena ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ni na splošno presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil, ampak je, kolikor je vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretiziral sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivali na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma je izpostavil konkretno zahtevo, za katero zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje, sama vpogledala v relevantne dele ponudbe izbranega ponudnika. Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-110/2015, 018-78/2016) ter ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), je takšen način zagotavljanja pravnega varstva skladen s prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča EU (sodba Sodišča EU C-450/06, Varec), ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, ker mu ni omogočil vpogleda v dokumentacijo v tujem jeziku in prevode le-te ter v pojasnilo v dopolnitvi ponudbe, iz razkritja teh podatkov pa je razvidno ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ali je o tem podal resnične podatke v ponudbi. Navedbe pa vlagatelj konkretizira le v delu, ki se nanaša na onemogočen vpogled v dokumente, povezane s sklenjenimi pogodbami, dogovori ali sporazumi za segmente: »Sistem video nadzornega prikazovalnika – video stene« in »Sistem IP KVM stikal in enot« ter »Sistem tehničnega hlajenja«.

    III.1. Vpogled v pogodbe, dogovore oziroma sporazume za segmenta »Sistem video nadzornega prikazovalnika – video stene« in »Sistem IP KVM stikal in enot«

    Vlagatelj navaja, da iz vsebine »Izjave 4.2 (f)« izbranega ponudnika in partnerja, v katere je vpogledal, ni jasno kateri od njiju ima s proizvajalcem opreme za segmenta »Sistem video nadzornega prikazovalnika – video stene« in »Sistem IP KVM stikal in enot« dejansko sklenjeno veljavno pisno pogodbo, sporazum oziroma dogovor za dobavo in montažo opreme. Pojasnjuje, da sta oba podala izjavo, da imata pogodbe sklenjene, pri čemer je zgolj partner podal še posebno izjavo, da je ponudbi predložil tudi veljaven pisni dogovor, ki to izkazuje, medtem ko izbrani ponudnik takšne izjave ponudbi ni predložil. Zatrjuje, da je za pravilno izpolnitev zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ključno, da naročnik že ob oddaji predmetnega javnega naročila razpolaga tudi z dokazilom o sklenjenih pogodbah, z vpogledom v dokumentacijo v tujem jeziku pa bi dokazal, da teh pogodb izbrani ponudnik nima sklenjenih.

    Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe in zatrjuje, da je ravnal skladno s sklepi o določitvi poslovne skrivnosti in ZPosS.

    Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je naročnik med pogoje za sodelovanje vključil zahtevo, da imajo ponudniki pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe s proizvajalcem ponujene opreme sklenjeno veljavno pisno pogodbo, sporazum ali dogovor, skladno s katerim so pooblaščeni za dobavo, montažo in zagon ponujene opreme in tehnično podporo ter imajo na voljo kader, šolan s strani proizvajalca (zgoraj citirana podtočka 4.2 (f) 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil). Kot dokazilo je predvidel le obrazec »Izjava 4.2 (f)«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru 10. poglavja.

    Iz vpogleda v 1. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje iz točke 5.2 »Ponudba, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v skupni ponudbi« izhaja določba: »Za dokazila, zahtevana v podčlenih, 4.2 (c), 4.2 (d), 4.2 (e) in 4.2 (f) zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju.«

    S citirano določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil, da v primeru skupnega nastopa za dokazila, zahtevana v podčlenih 4.2 (c), 4.2 (d), 4.2 (e) in 4.2 (f) zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, z drugimi besedami je pogoj za sodelovanje v navedenih podčlenih izpolnjen že v primeru, ko ga izpolnjuje eden od partnerjev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da nobeden od partnerjev ni predložil zahtevanega dokazila o izpolnjevanju pogoja 4.2 (f), prav tako ne zatrjuje, da noben od partnerjev nima sklenjene pogodbe, navaja le, da ni jasno kateri od partnerjev ima sklenjeno pogodbo. Upoštevajoč dejstvo, da je izbrani ponudnik v konkretnem primeru izpolnjevanje obravnavanega pogoja izkazal že s predložitvijo vsaj enega dokazila oziroma ene od izjav 4.2 (f) iz katere izhaja izjava, da ima vsaj eden od partnerjev v obravnavanih segmentih ustrezne pogodbe s proizvajalci in ustrezno šolan kader, glede na zatrjevano niti ni mogoče ugotoviti okoliščine domnevne kršitve, ki bi lahko vplivala na dopustnost ponudbe. Ker je vpogled namenjen zagotavljanju učinkovitega pravega varstva (prim. pravno podlago 31. člen ZPVPJN), torej da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila (prim. 14. člen ZPVPJN), možnosti vpogleda v dokumentacijo ni mogoče razumeti kot abstraktne in neomejene pravice vlagatelja revizijskega zahtevka v smislu preverjanja pravilnosti naročnikove odločitve (kot na primer v konkretnem primeru kateri od partnerjev izpolnjuje pogoje za sodelovanje), ampak je namen vpogleda pridobitev dodatnih informacij, ki jih vlagatelj potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj v obravnavanem delu, ki se nanaša vprašanje sklenjenih pogodb v segmentih »Sistem video nadzornega prikazovalnika – video stene« in »Sistem IP KVM stikal in enot« ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja in ne navaja konkretiziranih kršitev, ki bi kazale na določeno nezakonitost (npr. kakšna bi bila kršitev, če pogoj izpolnjuje le eden od partnerjev) čeprav bi jo glede na dejstvo, da je imel vpogled v »Izjavi 4.2«(f), česar niti ne zanika, lahko navajal že v zahtevku za revizijo, poleg kršitve pa bi lahko navajal tudi dejstva in dokaze, saj je (kot ugotovljeno) imel možnost vpogleda v izjavi (dokazila) izbranega ponudnika in partnerja iz katerih izhaja izjava o izpolnjevanju obravnavanega pogoja in sklenjenih pogodbah s proizvajalci. Upoštevaje dejstvo, da je imel vlagatelj že omogočen vpogled v Izjavi 4.2 (f) in dejstvo, da v zahtevku za revizijo niti ni navedel konkretnih (pravno relevantnih) dejstev v zvezi s kršitvijo na podlagi katere bi bilo (če bi se v postopku dokazovanja izkazala za resnično) mogoče ugotoviti naročnikovo kršitev določb ZJN-3, Državna revizijska komisija vlagateljevi zahtevi za vpogled v obravnavanem delu ni mogla ugoditi.

    III.2. Vpogled v pogodbo, dogovor oziroma sporazum za segment »Sistem tehničnega hlajenja« in pojasnilo na dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 17. 6. 2022

    Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik izbranega ponudnika v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb pozval na dopolnitev, in sicer na predložitev dokazila, da ima s proizvajalcem ponujene opreme za segment »Sistem tehničnega hlajenja« sklenjeno veljavno pisno pogodbo, sporazum ali dogovor, skladno s katerim je pooblaščen za dobavo in montažo in zagon ponujene opreme in tehnično podporo ter ima na voljo kader, šolan s strani proizvajalca. Zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno dopolnitev ponudbe, saj je med drugim prikril besedilo pojasnila, ki se nanaša ravno na Izjavo 4.2 (f) za segment »Sistem tehničnega hlajenja«, prav tako mu ni omogočil vpogleda v pogodbo, iz katere bi izhajalo izpolnjevanje pogoja. Ker pojasnilo, upoštevaje naročnikov poziv, ne more biti ustrezna dopolnitev ponudbe, izbrani ponudnik ni ravnal skladno s pozivom, naročnik pa bi ga moral iz tega razloga izključiti iz postopka oddaje javnega naročila. Zatrjuje, da bi z vpogledom v besedilo pojasnila dokazal, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno s pozivom, pojasnjuje tudi, da razkritje pojasnila oziroma dokazila, iz katerega bi izhajalo, da ima navedene pogodbe sklenjene, vsaj v delih gospodarskega subjekta na katerega se nanaša, naziv in predmeta dokumenta, upoštevaje dejstvo, da se nanaša na obče splošno znane in uporabljive izraze ter upoštevaje sklep o določitvi poslovnih skrivnosti, ne more biti poslovna skrivnost.

    Naročnik vlagatelju nasprotuje in zatrjuje, da je ravnal skladno s Sklepom o določitvi poslovnih skrivnosti ter ZPosS.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Postopek oddaje javnega naročila ''Vzpostavitev regionalnega nadzornega centra Maribor''« z dne 13. 6. 2022 izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, in sicer: » […] Pozivamo vas, da nam za sistem tehničnega hlajenja predložite veljavne pisne pogodbe/sporazume/dogovore s proizvajalcem te opreme, skladno s katerimi ste pooblaščeni za dobavo in montažo in zagon ponujene opreme in tehnično podporo ter imate na voljo kader, šolan s strani proizvajalca. Dokumentacija mora biti predložena v slovenskem jeziku. […]
    V primeru, da dopolnitve ponudbe in dodatnih dokazil ne boste posredovali v zahtevanem roku, vas bo naročnik v skladu z 89. členom ZJN-3 in podčlenom 25.1 Navodil izključil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila«.

    Iz odstopljene dokumentacije, ki je bila vlagatelju posredovana na vpogled je mogoče ugotoviti, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celoten dopis dopolnitve ponudbe, prav tako mu ni bil omogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki jo je predložil v tujem jeziku in ki naj bi dodatno (poleg zahtevane Izjave 4.2 (f)) izkazovala izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v zvezi zahtevanimi pogodbami, sporazumi oziroma dogovori v segmentu »Sistem tehničnega hlajenja«.

    Izpostavljene revizijske navedbe o očitku kršitve pravice do vpogleda v pojasnilo oziroma dokazilo, ki se nanaša na sistem tehničnega hlajenja so povezane z zatrjevano kršitvijo, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno s pozivom naročnika na dopolnitev ponudbe. Kot že navedeno ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (zgoraj navedena pravna podlaga prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo, zato je ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN) Državna revizijska komisija sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika (prim. sodbo Sodišča EU C-450/06, Varec, ECLI:EU:C:2008:91).

    Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je izbrani ponudnik z elektronsko pošto z dne 17. 6. 2022 dopolnil ponudbo skladno s pozivom naročnika, in sicer tako, da je posredoval prevode zahtevanih dokumentov (pri čemer je ponudbo dopolnil z 12 dokumenti, 10 dokumentov je naročnik v pozivu strnil v 6 alinej, dva od dopolnjenih dokumentov, pa se nanašata na poziv v zvezi z segmentom »Sistem tehničnega hlajenja«, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o razhajanju med pozivom in dopolnitvijo glede na število predloženih dokumentov). Poleg navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v »pojasnilu« priložil posnetek zaslona že predloženega dokumenta, ki se nahaja tudi v ponudbi, iz katerega izhaja ravno dogovor oziroma sporazum s proizvajalcem opreme tehničnega hlajenja, skladno s katerim je pooblaščen za dobavo in montažo in zagon ponujene opreme in tehnično podporo ter ima na voljo kader, šolan s strani proizvajalca. Vlagatelj je skladno s pozivom ponudbi še enkrat predložil že predložene dokumente, poleg teh pa tudi prevode v slovenskem jeziku (kakor je bil pozvan), zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim očitkom, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno s pozivom naročnika. Prav tako ni mogoče pritrditi vlagateljevim očitkom, da izbrani ponudnik navedenih pogodb nima sklenjenih ali da le-teh ni predložil ponudbi, saj je Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je ponudbi predložil tako zahtevano Izjavo 4.2 (f) o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje kot tudi dodatna dokazila, ki potrjujejo navedbe izjave. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zvezi z obravnavanim očitkom, ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o kršitvi načel transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter določb prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je naročnik za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna.

    III.3. Potrdila o nekaznovanosti

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil vseh dokazil, s katerimi bi izkazal neobstoj izključitvenega razloga na podlagi prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil za direktorja ATR.SIS d.o.o., podjetje PROVERDE d.o.o., direktorja podjetja PROVERDE d.o.o., prokuristko PROVERDE d.o.o., prokurista SVEPRO d.o.o. in direktorja podjetja TENZOR d.o.o.

    Naročnik pojasnjuje, da je v okviru vpogleda vlagatelju pozabil posredovati del poziva na dopolnitev iz katerega izhaja, da je glede manjkajočih potrdil o nekaznovanosti izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe. Ker je izbrani ponudnik v zahtevanem roku ponudbo ustrezno dopolnil, je njegovo ponudbo ocenil za dopustno. Predlaga, da v navedeni del ponudbe vpogleda Državna revizijska komisija.

    Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb navaja, da mu je bila v zvezi s potrdili o nekaznovanosti kršena pravica do vpogleda in zatrjuje, da bi mu naročnik, upoštevaje argumentacijo iz zahtevka za revizijo, moral omogočiti vpogled tudi v izpostavljena potrdila.

    Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, navedenih v istem odstavku navedenega člena.

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelju v okviru vpogleda ni bila posredovana celotna dokumentacija, ki se je nanašala na potrdila v zvezi z (ne)obstojem izključitvenega razloga na podlagi prvega odstavka 75. člena ZJN-3, a kot že navedeno ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (zgoraj navedena pravna podlaga prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo, zato je ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN) Državna revizijska komisija sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika (prim. sodbo Sodišča EU C-450/06, Varec, ECLI:EU:C:2008:91).

    Iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo izbranega ponudnika in naročnika je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil del potrdil o nekaznovanosti zase (tako za pravno osebo kot tudi zahtevano fizično osebo P.M.), partnerja (tako za pravno osebo kot tudi zahtevani fizični osebi M.K. in S.K.), pa tudi za gospodarske subjekte ATR SIS d.o.o. (za pravno osebo in zahtevani fizični osebi I.S., K.B.), SVEPRO d.o.o. (za pravno osebo in zahtevano fizično osebo D.Š.), TENZOR d.o.o. (za pravno osebo in zahtevane fizične osebe B.P., M.S. in A.B.) ter Zarja elektronika d.o.o. (za pravno osebo in zahtevane fizične osebe T.T., R.M. in P.G.).

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik s pozivom »Preverjanje podatkov v skladu s prvim odstavkom 77. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21, v nadaljevanju ZJN-3)« z dne 8. 6. 2022 izbranega ponudnika pozval na dopolnitev, in sicer predložitev dokazil o (ne)obstoju razlogov za izključitev skladno s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 za gospodarski subjekt PROVERDE d.o.o. (tako za pravno kot fizične osebe) ter za gospodarski subjekt SVEPRO d.o.o. (za fizično osebo L.S.). Iz vpogleda v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika z dne 14. 6. 2022 izhaja, da je le-ta pravočasno priložil še preostala potrdila o nekaznovanosti za zahtevano pravno osebo (PROVERDE d.o.o.) in fizične osebe (D.G. in P.G.K. ter L.S.), ki so skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Ob upoštevanju določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3 (zgoraj navedena pravna podlaga) in upoštevaje naročnikovo določbo iz 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 4.1 a), s katero je določil: »Zaželeno je, da gospodarski subjekti tako za pravno, kot tudi za zgoraj navedene fizične osebe, ustrezno dokazilo priložijo že v ponudbi, sicer pa bo naročnik ponudnike k predložitvi dokazil pozval v fazi ocenjevanja ponudb.«, čemur vlagatelj niti ne nasprotuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z določbami lastne dokumentacije in ZJN-3, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe v obravnavanem delu, izbrani ponudnik pa je ponudbo dopolnil skladno s pozivom in predložil še manjkajoča potrdila o nekaznovanosti, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim očitkom, skladno s katerimi izbrani ponudnik ne bi izkazal (ne)obstoja razloga za izključitev za vse zahtevane gospodarske subjekte in fizične osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem. Vsled navedenemu je Državna revizijska komisija tudi v obravnavanem delu zahtevka za revizijo le-tega zavrnila.

    IV. Sklepno

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


    Predsednik senata:
    Marko Medved, univ. dipl. prav.
    član Državne revizijske komisije




    Vročiti (na portalu eRevizija):
    - naročnik,
    - vlagatelj,
    - izbrani ponudnik, po pooblaščencu,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran