Na vsebino
EN

018-110/2022 Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica, javni sklad

Številka: 018-110/2022-12
Datum sprejema: 14. 10. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZGRADNJO OSKRBOVANIH STANOVANJ REZIDENCA OB KORNU« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROJEKT, d. d., Nova Gorica, Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica, javni sklad, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), 14. 10. 2022

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0001/2022 z dne 16. 8. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.100,40 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku, je bilo 13. 6. 2022 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004050/2022-B01 in 14. 6. 2022 v Dodatku k Uradnem listu EU pod št. objave 2022/S 113-317222 (s popravkom pod št. objave JN004050/2022-K01 z dne 17. 6. 2022 in 2022/S 117-329273 z dne 20. 6. 2022 ter popravkom pod št. objave JN004050/2022-K02 z dne 30. 6. 2022 in 2022/S 125-352114 z dne 1. 7. 2022).

Naročnik je 17. 8. 2022 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-0001/2022 z dne 16. 8. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Arhitekt Boštjan Hvala, s. p. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila glede na merilo ekonomsko najugodnejša in tudi dopustna. Ponudba vlagatelja je glede na merilo dosegla manjše število točk in je zato naročnik ni preverjal.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj 29. 8. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročniku očita:
- da kljub odgovoru na Portalu javnih naročil, s katerim je podaljšal rok za postavljanje vprašanj, le-tega ni omogočil;
- da odločitev o oddaji javnega naročila ni zadostno obrazložena, saj iz nje ne izhaja, zakaj je izbranemu ponudniku priznal točke za merilo »dodatne reference vodje projekta«;
- da je referenco izbranega ponudnika upošteval tako za izpolnjevanje pogoja za sodelovanje kot tudi za izpolnjevanje merila oziroma da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje »reference ključnih kadrov«;
- da bi moral izbranega ponudnika zaradi neodpravljive napake izločiti iz postopka javnega naročanja;
pri čemer zatrjuje, da vse navedene kršitve kažejo na neenakopravno obravnavo ponudnikov, kar predstavlja kršitev 7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter kršitev naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).

V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN je naročnik posredoval kopijo zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku in pravočasno prejel njegovo izjasnitev z dne 6. 9. 2022.

Naročnik je s Sklepom, št. 430-0001/2022 z dne 15. 9. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Naročnik vse očitke vlagatelja zavrača kot neutemeljene in podaja za to razloge v okviru posameznih očitkov, kot jih je v nadaljevanju obravnavala tudi Državna revizijska komisija.

Vlagatelj se je 20. 9. 2022 z vlogo z dne 19. 9. 2022 opredelil do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika), v kateri jo prereka in dodatno utemeljuje zahtevek za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 20. 9. 2022 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija (vsebinsko) presojala posamezne vlagateljeve očitke, podane v zahtevku za revizijo.

I. Rok za postavljanje vprašanj

Vlagatelj navaja, da se mu je dvom v objektivnost in nepristranost razpisa pojavil že v fazi razpisa, saj je bilo iz zahtev razvidno, da gre za razpis za vnaprej znanega ponudnika, zato je naročniku podal zahtevo za podaljšanje roka za postavljanje vprašanj, s katerimi bi opozoril na naročnikove napake in v primeru neodprave teh napak vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik sicer preko Portala javnih naročil 24. 6. 2022 ob 15.30 objavil odgovor: »Spoštovani! Naročnik podaljšuje rok za postavljanje vprašanj do 30.6.2022 do 12. ure.«, vendar vprašanj na Portalu javnih naročil ni bilo mogoče postavljati. Slednje je vlagatelj preveril tudi pri Uradnem listu RS, skrbniku portala, in dobil odgovor, da naročnik podaljšanja ni omogočil oziroma je bilo to izvedeno po poteku roka za zastavljanje vprašanj, tako da vprašanj po preteku prvotno določenega roka ni bilo več mogoče postavljati. Vlagatelj zato naročniku očita, da je s tem ravnanjem kršil lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj kljub temu, da je določil, da bo rok za postavitev vprašanj do 30. 6. 2022 do 12. ure, le-to vlagatelju in drugim potencialnim ponudnikom ni bilo omogočeno.

Naročnik zavrača namigovanja vlagatelja o kakršnem koli neobjektivnem ravnanju v postopku javnega naročanja, pri čemer na Portalu javnih naročil zoper domnevno nezakonite razpisne zahteve ni prejel nobenega opozorila na kršitev v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN. Prav tako niti vlagatelj niti noben drug potencialni ponudnik ni vložil zahtevka za revizijo do poteka roka za predložitev ponudb, trditev vlagatelja glede dvoma v nepristranost razpisa pa tudi sicer ni mogoče preizkusiti, saj vlagatelj zanjo ni podal nobenega dokaza. Navaja, da je iz vpogleda na Portal javnih naročil razvidno, da je bil rok za prejemanje vprašanj podaljšan do 30. 6. 2022 do 12. ure. Dalje (sklicujoč se na sklep Državne revizijske komisije št. 018-092/2022) izpostavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil niti v skladu s prvo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN niti v skladu z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Četudi bi torej vlagatelj postavil na Portalu javnih naročil vprašanje (pa ga ni) in naročnik nanj ne bi odgovoril (naročnik je odgovoril na vsa vprašanja), je imel vlagatelj možnost vložitve zahtevka za revizijo ali v roku 10 delovnih od objave obvestila naročila ali v roku 10 delovnih dni od objave spremembe oziroma dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da se tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (torej tudi objavljeni odgovori na vprašanja in pojasnila, ki jih naročnik objavi na Portalu javnih naročil) na podlagi prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se mora strinjati z naročnikom, da navedena očitana kršitev vlagatelju ne preprečuje vložitve zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN. Dodatno pojasnjuje, da je posledica morebitnega takšnega naročnikovega ravnanja, ko mu potencialni ponudniki ne bi več mogli zastavljati vprašanj (kljub temu, da je naročnik na Portalu objavil, da bo rok za postavljanje vprašanja podaljšal) in ga tako ne bi mogli opozoriti na domnevne kršitve, zgolj ta, da bi lahko vlagatelj uveljavljal pravno varstvo brez omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Ob upoštevanju procesnega pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN (ki določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom) je Državna revizijska komisija dolžna zaključiti, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na njegovo (ne)možnost postavljanja vprašanja na Portalu javnih naročil v smislu določil ZPVPJN formalno prepozni oziroma je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen, zato njihova obravnava ni več dopustna. Očitek vlagatelja, da naročnik kljub odgovoru na Portalu javnih naročil, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj do 30. 6. 2022 do 12. ure, tega dejansko ni storil oziroma ponudnikom ni bilo omogočeno zastavljanje vprašanje do tega roka, se namreč ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, temveč na vsebino objave oziroma na določbe razpisne dokumentacije, za kar pa bi lahko vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da omenjena določba tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila; določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev o oddaji naročila zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

II. Obrazloženost odločitve o oddaji javnega naročila in pogoj za sodelovanje

Vlagatelj izpostavlja, da odločitev naročnika o oddaji javnega naročila ni obrazložena do te mere, da bi iz nje jasno izhajalo, kaj je razlog, da je naročnik vlagatelju pri ocenjevanju ponudbe po merilu »dodatne reference vodje projekta« priznal 10 točk, zato je v tem delu odločitev povsem pavšalna. Navaja, da iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da ta ni predložil dveh referenc, temveč zgolj eno, ki jo je priglasil kot dodatno. Glede na navedeno izbrani ponudnik ni izkazal pogoja za ugotavljanje sposobnosti, kjer je bilo pri točki »E. Reference ključnih kadrov« (3. točka razpisne dokumentacije) zahtevano, da mora ponudnik razpolagati z vodjo projekta, ki bo pri izvedbi javnega naročila izvajal funkcijo vodje projekta po ZAID in bo izpolnjeval v tej točki navedene pogoje.

Vlagatelj meni, da je naročnik slepo sledil izbranemu ponudniku, ne da bi preveril njegovo ponudbo, pri čemer bi moral v obrazložitvi odločitve jasno in konkretizirano obrazložiti dodeljeno število točk v okviru merila. S tem, ko je dodatne točke izbranemu ponudniku priznal kljub temu, da je ta predložil zgolj eno referenčno potrdilo (tako za pogoj kot za dodatno referenco), je takšno referenco naročnik nezakonito upošteval tako za izpolnjevanje pogojev kot za dokazovanje merila (dodatnih referenc). Poleg tega je naročnik s tem kršil lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil niti ni navedel (osnovne) reference, temveč je podal zgolj dodatno referenco. V točki »2.28. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika« razpisne dokumentacije je bilo namreč pri točki »b) dodatne reference vodje projekta« navedeno: »Poleg reference, ki je obvezna, točkuje naročnik dodatne reference vodje projekta na naslednji način […]«.

Izbrani ponudnik izpostavlja, da za pogoj iz razdelka »E. Referenca ključnih kadrov« v okviru razpisne dokumentacije ni bilo predloženega nobenega obrazca, obrazca OBR-12 in OBR-13 pa sta bila označena z opisom »NI POTREBEN«, iz česar izhaja, da lahko pogoj ključnih kadrov izpolnjuje predložena dodatna referenca (OBR-14 in OBR-15). Razpisna dokumentacija torej določa, da ponudnik z izpolnjeno dodatno referenco vodje projekta zadosti zahtevi »E. Reference ključnih kadrov« in se kot dodatna referenca točkuje z 10 točkami.

Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji dejansko ni pripravil oziroma predvidel obrazca, s katerim bi ponudniki oziroma z njihove strani priglašeni vodje projekta dokazovali izpolnjevanje pogoja »reference ključnih kadrov«. Drži, kar je zapisal izbrani ponudnik v izjasnitvi, da sta bila oba obrazca, OBR-12 in OBR-13, izrecno označena kot »NI POTREBEN«. Dodatno se sklicuje na določbo razpisne dokumentacije v točki »2.15. Priprava in veljavnost ponudb«, kjer je določil, da ponudnik v ponudbi predloži dokumente, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji, pri tem pa je v tej točki ponudnikom celo prepovedal predložiti dokumente, ki jih razpisna dokumentacija ne zahteva. Dalje naročnik navaja, da do poteka roka za postavljanje vprašanj ni prejel nobenega opozorila potencialnih ponudnikov v zvezi z manjkajočim obrazcem za dokazovanje pogoja »E. Referenca ključnih kadrov«. Glede na prepoved predložitve dokumentov, ki jih razpisna dokumentacija ne zahteva, naročnik ugotavlja, da po izteku roka za prejem ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati predložitve obrazca, ki ga v razpisni dokumentaciji ni predvidel, saj bi bilo takšno ravnanje naročnika v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3. Pri tem je naročnik dolžan upoštevati, da v kolikor bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila razpisna dokumentacija nejasna, takšnih nejasnih določil ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako treba kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po kateri koli od njihovih možnih razlag. Naročnik torej po poteku roka za predložitev ponudb razpisne dokumentacije, ki v tem delu objektivno ni bila povsem jasna, ni mogel razlagati v škodo ponudnikov in je zato referenco izbranega ponudnika, ki jo je ta predložil z obrazcem OBR-14 oziroma OBR-15, upošteval v delu, ki se nanaša na merilo za ocenjevanje ponudb.

Pri tem naročnik še izpostavlja, da četudi bi v celoti sledil navedbam vlagatelja in bi predloženo referenco izbranega ponudnika upošteval v smislu izpolnjevanja referenčne zahteve, bi bila odločitev o oddaji naročila še vedno enaka, saj bi v tem primeru izbrani ponudnik prejel 90 točk, vlagatelj zahtevka za revizijo pa 89,60 točk. Naročnik opozarja, da v tem delu vlagatelj ni izkazal, da bi ugoditev njegovemu zahtevku za revizijo pomenila zanj pravno korist, saj si vlagatelj pravnega položaja tudi v primeru, da ponudba izbranega ponudnika prejme 0 točk po merilu »dodatne reference vodje projekta«, ne more izboljšati. Ker je razlika v ponudbeni ceni med izbranim ponudnikom in vlagateljem glede na utež cene pri ocenjevanju po merilih (90 %) prevelika, je pri tej navedbi vprašljiv pravni interes vlagatelja (kot element aktivne legitimacije).

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da se naročnik ne more postaviti na stališče, da ker v razpisni dokumentaciji ni predvidel obrazca za dokazovanje izpolnjevanja pogoja »reference ključnih kadrov«, tega pogoja ni treba izpolnjevati. Če je naročnik pri pregledu ugotovil, da je razpisna dokumentacija neustrezna, bi moral predmetni razpis razveljaviti in ga ponovno (ustreznega) objaviti, v nasprotnem primeru pa bi moral takšno ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, označiti kot nedopustno in jo zavrniti. Dalje meni, da potrdilo o izpolnjevanju pogoja ni dokument, ki je v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije. Pogoj je jasen in vnaprej zahtevan, kot takšnega pa bi ga moral izbrani ponudnik tudi izkazati.

Ker je vlagateljev očitek o nezadostni obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila glede dodelitve točk za merilo »dodatne reference vodje projekta« povezan z očitkom o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje »reference vodje projekta«, je Državna revizijska komisija najprej obravnavala slednji vlagateljev očitek.

Predmetne revizijske navedbe vlagatelja je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Državna revizijska komisija je sprva dolžna pojasniti, da pravila javnega naročanja zahtevajo, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da mora naročnik pogoje za sodelovanje, zahteve itd. določiti na jasen in nedvoumen način. Tudi Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. zadeva C-368/10, točka 109). Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. V kolikor naročnik po poteku roka za prejem ponudb določbam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila daje drugačen pomen, kot iz njih izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, krši drugi odstavek 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa tudi načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Glede na trditveno podlago strank je tako v obravnavanem primeru treba presoditi, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila res tako nejasna, da dopušča interpretacijo, za katero se zavzema naročnik, in sicer da ponudnikom ni treba izpolnjevati pogoja za sodelovanje »reference ključnih kadrov«.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, kakšne so bile naročnikove zahteve glede izpolnjevanja spornega pogoja za sodelovanje. V postopku javnega naročanja lahko namreč naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je izključne narave. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 ima naročnik možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik je v točki »3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) poleg ostalih pogojev za sodelovanje določil tudi sporni pogoj, in sicer je v točki »E. Reference ključnih kadrov« zapisal:

»Ponudnik mora razpolagati z vodjo projekta, ki bo pri izvedbi javnega naročila izvajal funkcijo
vodje projekta po ZAID in bo izpolnjeval naslednje pogoje:
- opravljen mora imeti strokovni izpit za opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega
arhitekta ali pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbeništva in biti ob
sklenitvi pogodbe vpisan v Imenik pooblaščenih arhitektov (poklicni naziv PA) pri ZAPS
ali pooblaščenih inženirjev (poklicni naziv Pl) pri IZS,

Vodja projekta je v obdobju zadnjih 15 (petnajstih) let od datuma objave tega naročila opravljal
funkcijo odgovornega vodje projekta pri izdelavi IZP, DGD in PZI projektne dokumentacije za
gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki spada pod klasifikacijo 113 - stanovanjske stavbe za
posebne družbene skupine po CC-SI, in je bilo na podlagi ponudnikove projektne
dokumentacije izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Vrednost projektne dokumentacije (IZP, DGD, PZI) je znašala najmanj 180.000,00 EUR z
DDV. Reference morajo izhajati iz enega posla.

Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik
upošteval datum pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.

Vodja projekta, ki je nominiran, mora pri predmetnem naročilu prevzeti funkcijo vodje projekta.

[…]

DOKAZILO: Potrjena referenca s strani referenčnega naročnika (ki mora biti investitor referenčnega posla), podizvajalska pogodba, v kolikor gre za podizvajalca.«.

Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, je pri presoji spornega vprašanja pomembna tudi določba razpisne dokumentacije v točki »2.28. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika«, kjer je naročnik v točki »b) Dodatne reference vodje projekta« navedel:

»Poleg reference, ki je obvezna, točkuje naročnik dodatne reference vodje projekta na naslednji način: […]«.

Iz izpostavljenih določb izhaja, da je naročnik v točki »E. Reference ključnih kadrov« kot pogoj za sodelovanje določil, da mora ponudnik razpolagati z vodjo projekta, ki izpolnjuje v tej točki navedene zahteve, nato pa je kot merilo (poleg merila »ponujena cena«) določil, da bo točkoval tudi dodatne reference vodje projekta, torej tiste reference, ki jih ponudnik navede poleg reference, s katero ponudnik izpolnjuje pogoj za sodelovanje »reference ključnih kadrov«.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, ter je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije, in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Pomensko jasni jezikovni znaki torej ne rabijo razlage oziroma ne morejo biti sporni (in claris non fit interpretatio), saj se mora dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila primarno razlagati tako, kot se glasi. Šele v primeru, če je zahteva (oziroma jezikovni znaki posamezne zahteve) nejasna, je ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, ki so zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnili v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Kot nejasne pa je mogoče obravnavati le tiste zahteve razpisne dokumentacije, ki glede na dikcijo ali glede na kontekst objektivno gledano omogočajo več različnih razlag. Morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika, zato ne more biti relevantna. Nasprotno ravnanje naročnika, kot že navedeno, pomeni nedopustno spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb, s tem pa tudi kršitev načel transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Strinjati se gre z naročnikom in izbranim ponudnikom, da naročnik pri navedbi dokazila za izpolnjevanje spornega pogoja za sodelovanje res ni navedel določenega obrazca, ki ga je treba izpolniti in priložiti ponudbi kot izkaz izpolnjevanja predmetnega pogoja, vendar ni mogoče slediti naročnikovi navedbi, da (zgolj) zaradi tega ponudnikom ni treba oziroma celo ne smejo priložiti dokumenta, s katerim izkazujejo izpolnjevanje pogoja za sodelovanje »reference ključnih kadrov«. Ne vzdrži namreč naročnikova razlaga določbe »2.15. Priprava in veljavnost ponudb«, na katero se sklicuje v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo in ki določa:

»Ponudnik v ponudbi predloži dokumente, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji. [...]

V kolikor to ni posebej zahtevano oziroma dopuščeno, gospodarski subjekt ne sme pripisovati, črtati ali spreminjati vsebine razpisnih obrazcev, temveč mora, v kolikor meni, da ti niso ustrezni, naročnika o tem opozoriti na portalu javnih naročil pred potekom roka za postavljanje vprašanj. Prav tako ponudnik ne sme v ponudbo vlagati dokumentov, ki so v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. [...]«.

Iz predmetne določbe razpisne dokumentacije namreč ni mogoče zaključiti, da v primeru, ko je naročnik kot dokazilo zahteval predložitev določenega dokazila oziroma dokumenta, ni pa za to navedel ali priložil obrazca, tega dokazila ponudniku ni treba oziroma ga celo ne sme priložiti. Naročnik je za izpolnjevanje spornega pogoja za sodelovanje jasno navedel, da morajo ponudniki kot dokazilo priložiti potrjeno referenco s strani referenčnega naročnika, podizvajalsko pogodbo (če gre za podizvajalca), kar pomeni, da je, kljub temu, da ni predvidel konkretnega obrazca, zahteval predložitev teh dokazil (tj. reference, podizvajalske pogodbe). Tako se je treba strinjati z vlagateljem, da dokazilo o izpolnjevanju predmetnega pogoja ni dokument, ki je v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije in ga iz tega razloga naročnik od ponudnikov ni smel zahtevati.

Glede na to, da potencialni ponudniki, kot izpostavlja tudi naročnik, v zvezi z manjkajočim obrazcem na Portalu javnih naročil niso zastavili nobenih vprašanj in naročnik zato ni podal nobenega pojasnila, bi bilo lahko vprašljivo oziroma nejasno edino to, kakšno dokazilo (v kakšni obliki) bo naročnik štel kot ustrezno – ali ga lahko ponudnik oziroma referenčni naročnik samostojno pripravi; ali lahko ponudnik tudi za osnovno referenco uporabi obrazca OBR-14 in OBR-15, ki ju je naročnik predvidel za dokazovanje dodatne reference kot merila; ali v primeru podizvajalca zadošča že podizvajalska pogodba ipd. Nikakor pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da je nejasna določba razpisne dokumentacije glede samega obstoja obveznosti predložitve dokazila za izpolnjevanje pogoja za sodelovanja »reference ključnih kadrov«.

Za presojo spornega vprašanja tudi niso relevantne navedbe naročnika in izbranega ponudnika, da je naročnik na obrazcih OBR-12 in OBR-13 navedel »NI POTREBEN«. Državna revizijska komisija namreč pri vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da so vsi ostali obrazci, ki jih je naročnik priložil razpisni dokumentaciji, označeni z nazivom, iz katerega je mogoče jasno razbrati njihov namen (npr. na OBR-14 je naziv »Dodatne reference vodje projekta – referenca kot merilo«, na OBR-15 pa »Referenčno potrdilo – dodatna referenca kot merilo«), vsi pa vsebujejo tudi besedilo in polja, ki so predvidena za izpolnitev s strani ponudnikov oziroma drugih subjektov. Le predmetna obrazca »OBR-12« in »OBR-13« (ki sta prav tako del razpisne dokumentacije) sta povsem prazna in poleg številke obrazca in navedbe »NI POTREBEN« ne vsebujeta nobenega besedila (niti vsebinskega naziva), zato na podlagi tega ni mogoče zaključiti, za dokazovanje česa ju je naročnik sploh predvidel.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru meni, da je zahteva o obveznosti predložitve dokazil za izpolnjevanje predmetnega pogoja za sodelovanje jasna, zato jo je treba razlagati tako, kot je zapisana, in v posledici tega ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije, temveč se je preuranjeno odločil oddati predmetno javno naročilo izbranemu ponudniku, ne da bi pred tem preveril, ali izpolnjuje pogoj za sodelovanje »reference ključnih kadrov«. S takšnim ravnanjem je naročnik spreminjal dokumentacijo v zvezi oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb in s tem kršil tudi načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Glede na ugotovljeno so nepomembne naročnikove navedbe, koliko točk bi prejela ponudba izbranega ponudnika, če bi naročnik referenco, ki jo je izbrani ponudnik navedel kot dodatno referenco in ki jo je naročnik sedaj upošteval za pridobitev točk pri merilu »dodatne reference vodje projekta«, upošteval v smislu izpolnjevanja pogoja za sodelovanje. Če se bo namreč naročnik odločil postopek javnega naročanja zaključiti z oddajo javnega naročila, bo moral postopek pregleda in ocenjevanja opraviti ponovno, zato se Državna revizijska komisija do omenjenih navedb ni opredeljevala. Iz enakega razloga Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala tudi vlagateljevega očitka o neobrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila glede dodelitve točk izbranemu ponudniku za merilo »dodatne reference vodje projekta«, saj je ugotovila, da naročnik ni pravilno razlagal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede obveznosti izpolnjevanja pogoja za sodelovanje »reference vodje projekta«. Posledica ugotovitve, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen, je v konkretnem primeru razveljavitev naročnikove odločitev o oddaji javnega naročila, zato bo moral naročnik, kot že navedeno, v primeru, če se bo odločil oddati javno naročilo, ponovno pregledati in tudi po merilih oceniti ponudbi ter izdati novo odločitev o oddaji javnega naročila.

III. Napaka v ponudbeni ceni

Vlagatelj navaja, da je v ponudbeni ceni izbranega ponudnika napaka, ki je skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni mogoče odpraviti, zato bi naročnik izbranega ponudnika moral izločiti iz postopka javnega naročanja. V ponudbi izbranega ponudnika je namreč za Fazo D predvidena cena za urno postavko 83,14 EUR, kar za 70 ur znaša 5.819,80 EUR brez DDV, izbrani ponudnik pa je navedel, da ta znaša 5.820,00 EUR. Prav tako v ponudbi izbranega ponudnika ni pravilen znesek DDV ter posledično cena za postavko »vse skupaj za ocenjenih 70 ur z DDV«. Odločitev, katera cena je prava – urna postavka ali cena za ocenjenih 70 ur – predstavlja ponudnikovo poslovno voljo, ki (v kolikor ni razvidna navzven) ne predstavlja objektivnega dejstva ali podatka, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, bi bilo mogoče naknadno preveriti.

Izbrani ponudnik glede ponujene cene za fazo D – Projektantski nadzor navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo vsebovala »vzorec pogodbe (OBR-20)«, ki jo je izbrani ponudnik izpolnil in podpisal. V pogodbi, ki definira ponujeno ceno, je bila za fazo D navedena samo vrednost skupaj ocenjenih 70 projektantskih ur, brez navedbe višine urne postavke. Ta je v potrjenem vzorcu pogodbe s strani izbranega ponudnika ponujena v višini 5.820,00 EUR brez DDV, iz katere se lahko izračuna vrednost urne postavke, ki glede na ocenjenih 70 ur znaša 1/70 ponujene vrednosti faze D, tj. 83,14 EUR brez DDV. Takšna višina urne postavke je ponujena tudi v Ponudbenem predračunu in Rekapitulaciji. Ponujena vrednost faze D je torej nedvoumna, cena urne postavke je objektivno preverljiva in kot taka ni predmet vsakokratne poslovne volje ponudnika.

Naročnik navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika razhajanje za 0,20 EUR, zato tega razhajanja ni odpravljal in je ravnal v skladu s prakso Državne revizijske komisije, ki je že večkrat zavzela stališče (sklicuje se na odločitvi v zadevah št. 018-227/2011 in 018-088/2012), da so računske napake v majhnih, zanemarljivih vrednostih nebistvene in jih zato ni treba odpravljati. Meni, da je v konkretnem primeru situacija enaka, saj računske napake v ponudbi izbranega ponudnika skupaj predstavljajo 0,00007 % ponudbene vrednosti, razhajanje pa tudi ni vplivalo na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika, zato je skladno z navedenim in skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik očitne ali nebistvene napake spregleda, razhajanje v ponudbi izbranega ponudnika obravnaval kot nebistveno.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da naročnik svoje ravnanje opira na odločitve Državne revizijske komisije, v katerih je ta presojala skladno z ZJN-2, ki je predmetno problematiko urejal drugače, ne pa skladno s sedaj veljavnim zakonom. Prav tako ni mogoče slediti naročniku, da gre za nebistvene in očitne napake, ker se v konkretnem primeru ne ve, kakšna je prava ponudbena cena.

Najprej je treba pojasniti, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, pri čemer lahko očitne ali nebistvene napake spregleda. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.

Ker predstavlja določilo sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki omogoča odpravo računske napake, izjemo od strogega pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oziroma ponudbeno ceno iz šestega odstavka istega člena, je treba takšno izjemo razlagati restriktivno in odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. Za odpravo napake pri izračunu ponudbene cene morata biti izpolnjena dva pogoja: 1) iti mora za računsko napako in 2) odprava napake, ki sicer vpliva na končno ponudbeno ceno, ob tem ne sme spreminjati količine in cene brez DDV na enoto.

V zvezi z vprašanjem, ali gre v konkretnem primeru za računsko napako, gre pojasniti, da je o računski napaki mogoče govoriti le v primeru napak, ki jih ponudnik naredi pri osnovnih računskih operacijah (množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju), odpraviti pa jo je možno le takrat, kadar se količina in cena na enoto ne spremenita. Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več odločitvah (prim. npr. odločitve št. 018-253/2017, 018-157/2018 in 018-169/2020).

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik tako v obrazcu »Predračun (OBR-26)« kot tudi v obrazcu »Rekapitulacija« (povzetek predračuna) za sporno fazo D – Projektantski nadzor za postavko »urna postavka brez DDV« (ki v konkretnem primeru predstavlja ceno brez DDV na enoto) navedel znesek 83,14 EUR (z DDV pa znesek 101,43 EUR), pri čemer je za postavko »skupaj za ocenjenih 70 ur brez DDV« navedel znesek 5.820,00 EUR, za postavko »vse skupaj za ocenjenih 70 ur z DDV« pa znesek 7.100,40 EUR.

Po pregledu predračuna izbranega ponudnika za fazo D je mogoče ugotoviti, da navedene vrednosti postavk »skupaj za ocenjenih 70 ur brez DDV«, »DDV« in »vse skupaj za ocenjenih 70 ur z DDV« ne ustrezajo zmnožku cene brez DDV na enoto in vnaprej določene (ocenjene) količine, in sicer se pri vsaki vrednosti razhajajo za nekaj centov. Posledično tudi končna skupna ponudbena cena brez in z DDV ne ustreza vsoti vrednosti posameznih faz (naročnik je namreč v predračunu predvidel faze od A do E). Na podlagi navedb izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ponudbo izpolnjeval na način, da je izpolnil (in potrdil) razpisni dokumentaciji priložen »vzorec pogodbe (OBR-20)«, in sicer je izpolnil tudi 3. člen (pogodbena cena), kjer je za Fazo D navedena zgolj vrednost skupaj ocenjenih 70 projektantskih ur (brez in z DDV), brez navedbe višine urne postavke (torej cene na enoto). Pri tem gre poudariti, da so za presojo ponudbenih cen in morebitnih računskih napak v konkretnem primeru relevantni vpisi cen v obrazca »Ponudbeni predračun« in »Rekapitulacija« (pri čemer je za primer razhajanj med podatki v teh dveh dokumentih naročnik v točki »2.17. Ponudbeni predračun« razpisne dokumentacije določil, da se kot veljavni štejejo podatki v obrazcu »Ponudbeni predračun«), saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel izpolnjevanja ponudbene cene v vzorec pogodbe in obveznosti predložitve izpolnjenega vzorca pogodbe v ponudbi. Vendar je tudi Državna revizijska komisija, kot to zatrjuje izbrani ponudnik, pri izračunu urne postavke iz s strani izbranega ponudnika zapisanih vrednostih v vzorcu pogodbe (za fazo D) ugotovila, da je cena brez DDV na enoto enaka tisti, ki jo je izbrani ponudnik vpisal v obrazca »Ponudbeni predračun« in »Rekapitulacija«, torej 83,14 EUR. Navedeno pomeni, da je do razhajanj v vrednostih postavk prišlo zaradi osnovne računske operacije (množenje), z odpravo računske napake pa bi cena brez DDV na enoto ostala takšna, kot jo je vpisal izbrani ponudnik v ponudbeni predračun in se ne bi spreminjala.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je zaradi tega, ker računska napaka v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja 0,00007 % ponudbene vrednosti, le-ta zanemarljiva in nebistvena in je zato ni treba odpravljati, razhajanje pa tudi ne vpliva na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika. Drži namreč navedba vlagatelja, da ni ustrezno naročnikovo sklicevanje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-227/2011 in 018-088/2012, saj sta le-ti bili sprejeti v času veljavnosti takrat veljavnega zakona, tj. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; ZJN-2), ki je med drugim drugače definiral ponudbe (npr. popolno ponudbo in formalno nepopolno ponudbo), pri čemer pa mora naročnik pri pregledu ponudb ravnati skladno s trenutno veljavnim zakonom, tj. ZJN-3. Ta, kot že navedeno, pregled in ocenjevanje ponudb določa v 89. členu, skladno s katerim mora naročnik ravnati v primeru morebitnih popravkov in dopolnitev ponudb, torej tudi v primeru računskih napak (ob upoštevanju sedmega odstavka tega člena). Na tem mestu velja zato izpostaviti, da ZJN-3 ne daje podlage za razlikovanje med bistvenimi in nebistvenimi oziroma med zanemarljivimi in nezanemarljivimi računskimi napakami. Ravnanje naročnika, ko bi ta ugotovljeno računsko napako brez vnaprej določenih pravil, ki bi mu to omogočala, po lastni volji ocenil za nebistveno oziroma zanemarljivo in bi se odločil, da je ne popravi, temveč jo spregleda ter takšnemu ponudniku odda javno naročilo, torej ne bi imelo podlage v zakonu (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-177/2018).

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru napako, ki je nastala pri osnovni računski operaciji, treba opredeliti kot računsko napako, ki bi jo bilo (v nasprotju z vlagateljevim zatrjevanjem), skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, dopustno odpraviti. Naročnik z odpravo navedene napake ne bi posegel niti v ceno na enoto (tj. »urna postavka brez DDV«) niti v količino (ki jo je vnaprej določil naročnik). V posledici navedenega gre zaključiti, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je računsko napako v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika štel za nebistveno in mu oddal javno naročilo, ne da bi pred tem računsko napako popravil.

IV. Sklepno

Državna revizijska komisija glede na vse navedeno ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da izbranemu ponudniku ni treba izkazati izpolnjevanja pogoja za sodelovanje »reference ključnega kadra«, kršil 3. točko dokumentacije v zvezi oddajo javnega naročila in določbo 67. člena ZJN-3 ter načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), prav tako pa je s tem, ko je odpravljivo računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika štel za nebistveno, kršil peti odstavek 89. člena ZJN-3. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. V primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek javnega naročanja z oddajo javnega naročila, naj ima v mislih zlasti, da lahko javno naročilo odda zgolj ponudniku, čigar ponudba je skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato naj ponudbe v tem primeru pregleda in preveri na način, kot ga določa ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Za primer, ko bi se naročnik odločil popraviti morebitne računske napake v ponudbah, gre posebej izpostaviti, da lahko to stori le na podlagi pisnega soglasja ponudnika, ki se nanaša na konkretno ugotovljeno in določno opredeljeno računsko napako, odkrito pri pregledu ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev priglašenih stroškov revizijskega postopka (strošek vplačane takse). Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, kot potreben priznala priglašen strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 7.100,40 EUR, ki mu ga je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran