018-081/2022 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje in izgradnja objektov za garažiranje vojaških vozil v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VG5, gradnja, inženiring in svetovanje, d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 6. 10. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, v katerem o njem še ni bilo odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-81/2022-16 z dne 2. 9. 2022, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 15.830,60 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 7. 4. 2022, pod št. objave JN002259/2022-B01, ter 8. 4. 2022 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2022/S 070-182224. Naročnik izvaja odprti postopek.

Naročnik je 17. 6. 2022 na portalu javnih naročil pod št. objave JN002259/2022-ODL01 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je izbral ponudbo ponudnika RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil po merilih najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 6. 2022 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil (vsaj v nekatere dokumente), vpogled pa dokumentiral z zapisnikom z dne 22. 6. 2022.

Vlagatelj je 29. 6. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo in – kar je relevantno po ZPVPJN – predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Zatrjeval je kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi bodisi vpogleda v dele ponudbe, ki mu jih je naročnik omogočil, bodisi »logičnega sklepanja glede na zavrnjen dostop do nekaterih dokumentov« pa še nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi:
- neizpolnjevanja pogoja iz točke 4.2. poglavja III razpisne dokumentacije,
- neizpolnjevanja pogoja iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije,
- neizpolnjevanja pogoja iz točke 4.4. poglavja III razpisne dokumentacije in
- neustrezne vključitve kadrov oziroma njihovih delodajalcev v ponudbo.
V zvezi s pogojem iz točke 4.3. je vlagatelj navedel, da je izbrani ponudnik predložil vsebinsko neustrezno referenco »PGD in PZI podaljšanja vzletno pristajalne steze s pripadajočo opremo na Letališču Cerklje ob Krki«, saj se ta nanaša le na projektiranje, ne pa tudi na izdelavo betonskih povoznih poti in parkirnih površin, kar naj bi bila celotna vsebina pogoja.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 8. 7. 2022. Kot neutemeljene je zavrnil očitke o kršitvi pravice do vpogleda ter o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Pojasnil je še, da je izbrani ponudnik v zvezi s pogojem iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije predložil dve referenci: prvo za projektiranje (ki jo je vlagatelju razkril na vpogledu, saj gre za referenco javnega naročnika), drugo pa za gradnjo (ki pa je vlagatelju ni razkril, ker gre za referenco zasebnega naročnika).

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 13. 7. 2022. Podrobneje se je opredelil do naročnikovih stališč glede razlogov za nerazkritje posameznih dokumentov oz. podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Glede pogoja iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije je poudaril, da iz odločitve o zahtevku za revizijo nedvomno izhaja, da je izbrani ponudnik referenčni pogoj skušal izpolniti s kombinacijo dveh referenčnih poslov, vendar pa tega referenčnega pogoja glede na besedilo naročnikove lastne razpisne dokumentacije ni mogoče izpolniti s kombinacijo dveh referenc.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11. 7. 2022 in 20. 7. 2022 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je, na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, s sklepom št. 018-81/2022-16 z dne 2. 9. 2022 zahtevku za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodila tako, da je vlagatelju dovolila vpogled v določene dokumente v ponudbi izbranega ponudnika.

Vlagatelj je po dne 7. 9. 2022 opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z vlogo z dne 14. 9. 2022 pravočasno posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo. Uvodoma navaja, da po izvedenem vpogledu novih kršitev ni ugotovil, zato zahtevka za revizijo ne dopolnjuje z novimi dejstvi in dokazi, vztraja pa pri revizijskih razlogih iz zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika, ter v primeru, če bi Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, predlaga, naj Državna revizijska komisija naročniku (in/ali izbranemu ponudniku) na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN naloži v plačilo celotne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka. Nastanek teh stroškov naj bi povzročil izključno naročnik, ko vlagatelju v roku iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ni omogočil ustreznega vpogleda. Poudarja, da bi naročnik tako z zakonito izvedenim vpogledom preprečil očitke glede neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje iz točk 4.2. in 4.4. poglavja III razpisne dokumentacije ter zaradi neustrezne vključitve kadrov oziroma njihovih delodajalcev v ponudbi izbranega ponudnika, saj bi se vlagatelj lahko enostavno prepričal, da je izbrani ponudnik priglasil reference za pogoj iz točke 4.2. poglavja III razpisne dokumentacije in da je priglasil tri podizvajalce – na vpogledu dne 22. 6. 2022 razkrita dokumentacija je namreč ustvarjala vtis, da izbrani ponudnik ni storil ne enega ne drugega (saj je vlagatelj lahko štel, da bi naročnik, če bi izbrani ponudnik to storil, dokumentacijo tudi razkril). Vlagatelj pa je še vedno prepričan, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije in se pri tem sklicuje na svoje navedbe v zahtevku za revizijo ter v opredelitvi do navedb naročnika.

Izbrani ponudnik se o dopolnitvi zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik se je o dopolnitvi zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 9. 2022. Uvodoma ugotavlja, da je očiten namen vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo prevalitev stroškov pravnega varstva na naročnika, saj navaja, da po dodatnem vpogledu novih kršitev ni ugotovil, zato zahtevka za revizijo ne dopolnjuje z novimi dejstvi in dokazi, zahteva pa, da se povrnitev stroškov pravnega varstva naloži naročniku, kljub neutemeljenosti revizijskega zahtevka. Meni, da je v zvezi z vpogledom sicer ravnal v skladu z ZJN-3 in dosedanjo prakso Državne revizijske komisije. V zvezi z navedbo vlagatelja, da če bi imel na razpolago vse informacije, neutemeljenega zahtevka zagotovo ne bi vlagal, naročnik pojasnjuje, da institut vpogleda ni namenjen preverjanju pravilnosti naročnikove odločitve, ampak za pridobitev dokazov za uveljavljanje pravnega varstva. Zavrača navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije, da razpisna dokumentacija ni omogočala izpolnjevanja pogoja s kombinacijo dveh referenc in da je bil k spremembi razpisne dokumentacije pozvan preko vprašanj na portalu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 13. 7. 2022, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, v prid temu pa je navedel več razlogov. Iz razloga, ker je bil vlagatelju pred vložitvijo zahtevka za revizijo vpogled omogočen le v nekaj dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika, je vlagatelj nekatere od teh razlogov uveljavljal na podlagi sklepanja glede na zavrnjen dostop do nekaterih dokumentov. Ob upoštevanju, da v dopolnitvi zahtevka za revizijo po dne 7. 9. 2022 opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj izrecno navaja, (1) da na vpogledu dne 7. 9. 2022 novih kršitev ni ugotovil in zahtevka za revizijo zato ne dopolnjuje z novimi dejstvi in dokazi ter (2) da bi naročnik z zakonito izvedenim (prvim) vpogledom preprečil očitke glede neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje iz točk 4.2. in 4.4. poglavja III dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter zaradi neustrezne vključitve kadrov oziroma njihovih delodajalcev v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da torej vlagatelj v postopku pravnega varstva trditev o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika utemeljuje (le še) z navedbo o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje iz točke 4.3. poglavja III dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija). V posledici navedenega se Državna revizijska komisija niti ne opredeljuje do navedb v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za sodelovanje iz točk 4.2. in 4.4. poglavja III razpisne dokumentacije in v zvezi z neustrezno vključitvijo kadrov oziroma njihovih delodajalcev v ponudbi izbranega ponudnika.

Vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 4.3. poglavja III razpisne dokumentacije, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na (a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov [točki a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3].

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oz. kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob upoštevanju predmeta naročila, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti vsebinske kriterije, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila, ter način dokazovanja, ki ga mora ponudnik upoštevati pri izkazovanju ustreznosti referenc.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 4.3. poglavja »4. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA SODELOVANJE« (razdelek »III. NAVODILA O NAČINU DOKAZOVANJA PONUDNIKOVE SPOSOBNOSTI ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA«) med drugim navedel (citirana je vsebina pogoja ob upoštevanju vseh sprememb glede na naročnikove odgovore na portalu javnih naročil):

»Ponudnik mora dokazati, da je kvalitetno in strokovno (v pogodbenem roku, v skladu s standardi in zahtevami investitorja) opravil v zadnjih petih letih pred datumom oddaje ponudbe najmanj en posel s področja predmeta tega javnega naročila (izdelava betonskih povoznih in parkirnih površin), s skupno tlorisno površino vsaj 6.000 m2, s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, pri čemer so se dela izvajala na objektih, ki spadajo pod klasifikacijo pod šifro 211 ceste ali 213 Letališke steze po CC-SI strukture iz priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21-GZ-1). Naročnik bo poleg CC - SI, ki so navedene v prejšnjem stavku, priznal referenco tudi iz drugih CC-SI v kolikor je voziščna konstrukcija projektirana in zgrajena za osne obremenitve 100 kN ali več.

Ponudnik lahko za posamezno referenco poda referenco prijavljenega podizvajalca v okviru oddane ponudbene dokumentacije.

DOKAZILO:
• izpolnjen obrazec ESPD. Ponudnik potrdi predmetni obrazec v delu IV (pogoji za sodelovanje), razdelek α: Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje,
• Izpolnjena Priloga R3- Referenčna lista ponudnikov,
• podpisana, žigosana in skenirana - potrjena izjava referenčnega naročnika – Priloga R4.

Naročnik si pridržuje pravico od ponudnikov zahtevati predložitev dokazil (kopija pogodbe s popisom del za vsako posamezno referenco).«

Med strankama ni sporno, da se je izbrani ponudnik v zvezi s citiranim pogojem z izpolnitvijo dveh obrazcev »Priloga R3- Referenčna lista ponudnikov« (str. 78–79 v ponudbi) skliceval na dva referenčna posla, za vsakega od obeh pa tudi predložil referenčno potrdilo (str. 80–81 v ponudbi); kot vrsta del je na obrazcih navedeno »Betonska dela na zunanjih betonskih platojih – izvedeno v sklopu zunanje ureditve logističnega centra […] (voziščna konstrukcija projektirana in zgrajena za osne obremenitve 100 kN ali več)« in »PGD in PZI za podaljšanje vzletno pristajalne steze s pripadajočo opremo […]« Vlagatelj s tem v zvezi kot problematično izpostavlja (le), da naj bi izbrani ponudnik »poskusil izpolniti s kombinacijo dveh referenc (eno za projektiranje in drugo za gradnjo«, česar pa naj razpisna dokumentacija – drugače kot pri pogoju iz točke 4.2. poglavja III razpisne dokumentacije – ne bi omogočala, kljub temu, da je bil naročnik k spremembi v tem delu izrecno pozvan.

Državna revizijska komisija z očitki vlagatelja ne more soglašati. Kot pravilno izpostavlja naročnik, že iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da ne bi bilo dopustno izpolnjevati zadevnega referenčnega pogoja kumulativno z dvema referencama dveh gospodarskih subjektov.

Državna revizijska komisija še pristavlja, da vlagateljevo sklicevanje in primerjava pogoja iz točke 4.3. s pogojem iz točke 4.2. poglavja III razpisne dokumentacije ni upoštevno, saj se ta dva pogoja ne nanašata na enako vsebino storitev, ki naj bi bile za izpolnitev posameznega pogoja izkazane: v okviru pogoja pod točko 4.2. je naročnik zahteval dva posla s področja predmeta tega javnega naročila, in sicer »projektiranje in gradnjo objekta z armirano betonsko konstrukcijo« (z določenimi lastnostmi), v okviru pogoja pod točko 4.3. en posel s področja predmeta tega javnega naročila, in sicer »izdelav[o] betonskih povoznih in parkirnih površin« (z določenimi lastnostmi). Naročnik v primeru spornega pogoja pod točko 4.3. torej ni zahteval izvedbe projektiranja objekta z določenimi lastnostmi, kot bi bilo to mogoče razbrati iz navedb vlagatelja, posledično pa v smislu presoje dopustnosti ponudbe tudi ne more biti relevanten očitek vlagatelja, da je izbrani ponudnik poleg reference svojega podizvajalca za izvedbo zunanjih betonskih platojev predložil še referenco svojega (drugega) podizvajalca za projektiranje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Povrnitev stroškov je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo (prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Deveti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da če Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je, kot je že bilo navedeno, v sklepu, št. 018-81/2022-16 z dne 2. 9. 2022, ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do vpogleda, in pridržala odločitev o stroških do končne odločitve o zahtevku za revizijo, v predmetnem sklepu pa je ugotovila tudi, da je po opravljenem vpogledu in dopolnitvi s strani vlagatelja zahtevek za revizijo v preostalem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške, in sicer:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (upoštevaje vrednost ponudbe izbranega ponudnika in prvo točko tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 6.588,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 8.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 73,20 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za odvetniške storitve za pripravo ostalih vlog (vloga z dne 13. 7. 2022 in dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 14. 9. 2022), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagatelj je uspel zgolj z očitki o kršitvi pravice do vpogleda, kar je vlagatelj zatrjeval v zahtevku za revizijo, medtem ko ostale vloge za presojo teh očitkov bodisi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve bodisi se ostale vloge niti ne nanašajo na očitke o kršitvi pravice do vpogleda. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala v dopolnitvi zahtevka za revizijo priglašenih stroškov »[s]estanek s stranko« (po tar. št. 43/1 OT) in »[p]regled listin in dokumentacije« (po tar. št. 43/2 OT) saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017). Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialnih stroškov v presežku nad priznanimi, saj za priznanje teh ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 31.661,20 EUR. Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno (tj. v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do vpogleda, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na zakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila oz. obravnavi ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na ½, povrne le polovico potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 15.830,60 EUR (drugi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 15.830,60 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran