Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-100/2022 Okrožno sodišče v Novi Gorici

    Številka: 018-100/2022-7
    Datum sprejema: 29. 9. 2022

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje storitev fizično - tehničnega varovanja za potrebe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici in okrajnih sodišč novogoriškega sodnega okrožja«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SINTAL podjetje za varovanje, intervencije in storitve, d. o. o., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa ODVETNIŠKA DRUŽBA MAROVT IN PARTNERJI, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OKROŽNO SODIŠČE V NOVI GORICI, Kidričeva ulica 14, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), 29. 9. 2022

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 2. 6. 2022, pod št. objave JN003777/2022-B01, in v Uradnem listu EU 3. 6. 2022, pod št. objave 2022/S 107-300337.

    Naročnik je 26. 7. 2022 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003777/2022-ODL01 objavil dokument Odločba, št. Su 743/2021 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik ali tudi VAROVANJE GALEKOM).

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, 4. 8. 2022, vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj navaja, da mu je naročnik na podlagi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil vpogled v Pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju, ki pa je bilo v določenih delih prekrito. Tako iz kopij dokumentov, ki jih je pridobil vlagatelj, ni razvidno, kdo izvaja tehnično in kdo fizično varovanje. S tem ko naročnik vlagatelju ni razkril, katere pravne osebe lahko na podlagi predloženega pooblastila izvajajo požarno varovanje, je kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), in sicer predvsem načelo transparentnosti. Vlagatelj zahteva, da se mu omogoči vpogled v kopijo Pooblastila za izvajanje požarnega varovanja družbe SSO, d. o. o., z dne 17. 11. 2021 in kopijo Pooblastila za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021, in sicer v delu, ki se nanaša na pravne osebe, ki lahko izvajajo tehnično požarno varovanje. Vlagatelj sklepa, da je naročnik prikril podatke v tem delu zato, da vlagatelj ne bi ugotovil, da so kot izvajalci v tem pooblastilu navedena podjetja, ki jih izbrani ponudnik ni nominiral kot podizvajalcev, zaradi česar je ponudba tega ponudnika nedopustna. V kolikor vlagatelju vpogled v izpostavljene podatke ne bi bil omogočen, pa naj v te podatke vpogleda Državna revizijska komisija in ugotovi, da ponudba ni dopustna, ker v Pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., ni navedenega podizvajalca VARGAS-AL, d. o. o., zaradi česar ta za izbranega ponudnika na predmetnem javnem naročilu ne more izvajati storitev tehničnega požarnega varovanja.

    Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nominiral dva podizvajalca, in sicer družbo SSO Varovanje in storitve, d. o. o., (v nadaljevanju tudi: SSO) ter družbo VARGAS-AL družba za fizično-tehnično in protipožarno varovanje premoženja, trgovino in servis, d. o. o. (v nadaljevanju tudi: VARGAS-AL). V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika je med drugim tudi Certifikat o licenci za upravljanje z VNC družbe VARGAS-AL, iz česar izhaja, da bo ta družba za izbranega ponudnika izvajala storitve varnostno-nadzornega centra, ter Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja družbe SSO, d. o. o., z dne 17. 11. 2021 in Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021. Vlagatelj na podlagi vsebine obrazložitve Pooblastila za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021 sklepa, da v tem pooblastilu ni navedenega podizvajalca VARGAS-AL, zaradi česar ta za izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more in ne sme izvajati storitev, za katera je nominiran, tj. tehnično požarno varovanje. Kot dokaz vlagatelj prilaga mnenje Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, z dne 27. 7. 2022. Dalje vlagatelj povzema še določbe 2., 11., 14. in 22. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) ter se sklicuje na mnenje Informacijskega pooblaščenca z dne 20. 9. 2021, mnenje Zbornice za zasebno varovanje z dne 26. 7. 2022 in Zapisnik sestanka z dne 3. 11. 2021 ter vse navedene dokumente prilaga k zahtevku za revizijo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8. 8. 2022 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da je naročnik ravnal pravilno, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v izpostavljeni del ponudbe izbranega ponudnika. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel navesti domnevne kršitve, ki jih očita naročniku in izbranemu ponudniku, kljub temu, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, poleg tega pa vlagatelj ni navedel, katera dejstva bi z morebitnim vpogledom v prikrite dele ponudbe izbranega ponudnika potencialno zatrjeval oziroma v čem je bila okrnjena njegova pravica do učinkovitega pravnega sredstva, vlagatelju pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prekršena, zato je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled, zaradi akcesorne narave pravice do vpogleda, treba zavrniti. Pa tudi sicer so navedbe vlagatelja glede domnevne kršitve pravice do vpogleda neutemeljene tudi po vsebini. Izbrani ponudnik poudarja, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled zgolj v tiste dele ponudbe, ki jih je izbrani ponudnik s sklepom z dne 29. 12. 2020 v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju: ZPosS) in ob upoštevanju prakse Državne revizijske komisije označil kot poslovno skrivnost. Vlagatelju namreč ni bil omogočen vpogled v pooblastili za izvajanje požarnega varovanja v delu, kjer je naveden izvajalec požarnega varovanja, glede teh podatkov pa so izpolnjeni vsi pogoji za varovanje poslovne skrivnosti, kot jih določa ZPosS. Sporna dokumentacija ni splošno znana niti ni lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Nadalje je izpolnjen tudi pogoj tržne vrednosti, saj dokumentacija vsebuje posebne pogoje, ki jih je izbrani ponudnik, subjekt zasebnega prava, dogovoril s svojimi poslovnimi partnerji, prav tako subjekti zasebnega prava, glede izvajanja storitev tehničnega in fizičnega požarnega varovanja. Izpolnjen pa je tudi tretji pogoj, in sicer da je izbrani ponudnik v danih okoliščinah razumno ukrepal, da vsebino te dokumentacije ohrani kot poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik je namreč že v ponudbi, ki jo je predložil v postopku oddaje javnega naročila, predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti.

    Izbrani ponudnik dalje navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo v večjem delu predstavlja zgolj nekoherentno lepljenko (dobesedni prepis) dokumentacije tretjih subjektov, ki jo prilaga tudi kot dokaz. Navaja, da je iz zahtevka za revizijo mogoče dešifrirati le en očitek, in sicer da naj bi izbrani ponudnik kot podizvajalca tehničnega požarnega varovanja priglasil podizvajalca VARGAS-AL, ta podizvajalec pa naj ne bi bil naveden na pooblastilu izbranega ponudnika za izvajanje požarnega varovanja, s čimer naj izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval zahteve iz točke 4.2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Po mnenju izbranega ponudnika vlagatelj sporno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlaga napačno, posledica zmotnega izhodišča glede te določbe pa je neutemeljenost očitka iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj je namreč prezrl, da sporna določba dokumentacije od ponudnikov ni zahtevala, da bi v pooblastilu moral biti naveden podizvajalec izbranega ponudnika, tj. subjekt, ki prevzema storitve priklopa na VNC. Naročnik je od ponudnikov zgolj zahteval, da v okviru sposobnosti za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, za izvajalca požarnega varovanja (ne pa za izvajalca storitev upravljanja z VNC) izkažejo, da imajo pooblastilo iz 3. člena Pravilnika o požarnem varovanju, izpolnjevanje te zahteve pa je izbrani ponudnik s predložitvijo Pooblastila z dne 22. 12. 2021 v celoti dokazal. Izvajalec požarnega varovanja je po Pooblastilu z dne 22. 12. 2021 le en, in sicer izbrani ponudnik VAROVANJE GALEKOM, ki je tudi nosilec Pooblastila. Podizvajalec VARGAS-AL v ponudbi izbranega ponudnika ne prevzema vseh storitev izvajanja požarnega varovanja, temveč zgolj naloge tehničnega varovanja (upravljanja z VNC), za kar pa »pooblastilo iz 3. člena Pravilnika o požarnem varovanju« ni bilo predvideno kot dokazilo. Podizvajalec VARGAS-AL tako niti v ponudbi izbranega ponudnika niti v Pooblastilu ni »izvajalec požarnega varovanja«, na katerega se nanaša zahteva iz točke 4.2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Drugi subjekti, navedeni v Pooblastilu, po tem pooblastilu (ter v ponudbi izbranega ponudnika) niso »izvajalci požarnega varovanja«, temveč so na tem pooblastilu navedeni s posebnim (drugim) razlogom. Konkretno so imetniki VNC na Pooblastilu navedeni zaradi določbe tretjega odstavka 6. člena Pravilnika o požarnem varovanju, ki določa, da mora predlagatelj pooblastila, ki nima lastnega VNC, vlogi predložiti še dogovor o operaterjih VNC, ki bodo za nosilca pooblastila za izvajanje požarnega varovanja, opravljali naloge tehničnega varovanja. Pooblastilo, ki ga je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, je veljavno pooblastilo v trenutku oddaje ponudbe, zato predstavlja ustrezno dokazilo, ki ga je naročnik zahteval. Izbrani ponudnik je v celoti izkazal izpolnjevanje vseh zahtev v zvezi s sposobnostjo za izvajanje razpisanih storitev – s Pooblastilom je za izvajalca požarnega varovanja (sebe) izkazal sposobnost za izvajanje požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju (točka 4.2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), z dokazili, vezanimi na VNC, pa je dokazal, da ima zagotovljene ustrezne VNC-je (točka 4.4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Da bi izbrani ponudnik s pooblastilom iz 3. člena Pravilnika o požarnem varovanju moral dokazovati karkoli v zvezi s subjektom, ki v njegovi ponudbi prevzema izvajanje storitev upravljanja z VNC (tj. storitev, za katere je bil angažiran podizvajalec VARGAS-AL) pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja in to ni bilo del naročnikovih zahtev. Navedeno pomeni, da četudi je morebiti v skladu s področnimi predpisi navedba subjektov, ki opravljajo naloge tehničnega varovanja, na pooblastilu potrebna, to v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Slednje pa ne pomeni, da izbranemu ponudniku storitev varovanja (vključno z izvajanjem požarnega varovanja) v fazi izvajanja pogodbe ne bo treba opravljati v skladu z vsemi veljavnimi predpisi; pomeni le to, da naročnik tega, ali so na pooblastilu že ob sprejemu izpodbijanje odločitve navedeni vsi subjekti, ki bodo zanj opravljali naloge tehničnega varovanja, v fazi oddaje javnega naročila ne more preverjati oziroma na tej podlagi nobene ponudbe ne more označiti za nedopustne. Če zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso usklajene s pogoji iz posebnih predpisov, je treba upoštevati, da naročnik v fazi oddaje javnega naročila lahko dopustnost ponudbe v tem primeru presoja zgolj z vidika zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko bodo drugi pogoji, ki jih določajo posebni predpisi, lahko relevantni kvečjemu v fazi izvajanja pogodbe in bo imel v tem primeru izbrani ponudnik možnost, da jih izpolni (če jih v fazi oddaje ponudbe še ne izpolnjuje). Če bi naročnik te pogoje želel preverjati že v fazi oddaje ponudbe, pa bi jih moral vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik iz previdnosti še dodaja, da je pri Upravi RS za zaščito in reševanje že vložil vlogo za spremembo Pooblastila, na podlagi katere bo med operaterje VNC za opravljanje nalog tehničnega požarnega varovanja dodan tudi podizvajalec VARGAS-AL. Tako je jasno, da bo izbrani ponudnik »pred opravljanjem zasebnega varovanja« za konkretnega naročnika s podizvajalcem VARGAS-AL izpolnil vse zahteve za opravljanje storitev – tudi tiste, ki jih naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil in za presojo dopustnosti ponudb ne morejo biti relevantne.

    Naročnik je z Odločbo, Su 743/2021 z dne 22. 8. 2022, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Glede vlagateljevega očitka, vezanega na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je vlagatelj uspel pripraviti zahtevek za revizijo z navedbo dejstev in s predložitvijo dokazov, s katerimi utemeljuje svoje navedbe glede naročnikovih kršitev, ki naj bi vplivale na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, zato drugačno ravnanje naročnika v zvezi z dovolitvijo vpogleda na vlagateljev položaj ne bi v ničemer vplivalo. Poleg tega naročnik navaja, da v obeh spornih pooblastilih prekriti podatki predstavljajo poslovno skrivnost, zato je njegova odločitev o prekritju spornih podatkov pravilna in zakonita. Glede vlagateljevega očitka, vezanega na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, naročnik navaja, da v predmetnem postopku ni sporno, da je predmet javnega naročila (med drugim) tudi izvajanje požarnega varovanja v prostorih naročnika. Dalje pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da mora biti pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja izkazano tako za glavnega izvajalca kot tudi za morebitne podizvajalce (ponudnike storitev VNC), niti ni izrecno zahteval, da morajo biti za tehnično požarno varovanje v samem pooblastilu navedeni podizvajalci, ki jih je ponudnik v ponudbi kot take nominiral. Zato bi bila ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika iz tega razloga nedopustna, nezakonita, saj bi predstavljala ugotavljanje izpolnjevanja pogoja, ki ga v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil. Naročnik navaja, da je pri presoji dopustnosti predloženih ponudb lahko preverjal le tiste zahteve in pogoje, ki so bili navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bili zapisani. Naročnik še dodaja, da bo, upoštevaje mnenje Uprave RS za zaščito in reševanje, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, pri izbranem ponudniku ponovno preveril, ali so v pooblastilu navedeni tisti izvajalci tehničnega požarnega varovanja, ki so nominirani tudi v predmetnem postopku.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija 25. 8. 2022, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil v Prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 8. 2022 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Sklicuje se na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-050/2011-4, iz katerega izhaja, da imena ponudbenih partnerjev izbranega ponudnika in podizvajalcev ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Vlagatelj ponovno poudarja, da v Pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM d.o.o. z dne 22. 12. 2021 ni navedenega podizvajalca VARGAS-AL, zaradi česar ta za izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more in ne sme izvajati storitev tehničnega požarnega varovanja, saj lahko požarno varovanje izvajajo le tisti, ki so na tem Pooblastilu navedeni. Predloženo Pooblastilo tako ne izkazuje, da je izbrani ponudnik tehnično in kadrovsko sposoben izvesti predmetno javno naročilo. Glede na to, da je v skladu s področnimi predpisi na Pooblastilu treba navesti subjekte, ki opravljajo naloge tehničnega varovanja, navedeno vpliva na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj poudarja, da se dopustnost ponudbe ugotavlja na dan poteka roka za oddajo ponudb, zato morajo ponudniki na ta dan izkazati izpolnjevanje zahtev naročnika, ne pa šele ob sklenitvi pogodbe. Prav dejstvo, da je izbrani ponudnik pri Upravi RS za zaščito in reševanje vložil vlogo za spremembo Pooblastila, dodatno dokazuje utemeljenost vlagateljevih navedb ter da se tudi izbrani ponudnik zaveda, da v tej zadevi s predloženim pooblastilom ni izkazal izpolnjevanja naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar ponudba izbranega ponudnika ni dopustna.

    Državna revizijska komisija je 5. 9. 2022 vlagatelju v seznanitev posredovala izjasnitev izbranega ponudnika z dne 8. 8. 2022.

    Vlagatelj se je 6. 9. 2022 z Drugo pripravljalno vlogo opredelil tudi do navedb izbranega ponudnika v vlogi z dne 8. 8. 2022.

    Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

    Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer zlasti v dokument Razpisna dokumentacija, točka 4. pogoji za priznanje sposobnosti, v listinska dokazila, priložena zahtevku za revizijo, v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer zlasti v Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja družbe SSO, d. o. o., z dne 17. 11. 2021, Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021, Obrazec ponudbe, Obrazec izjava podizvajalca VARGAS-AL, d. o. o., Certifikat o licenci za upravljanje z VNC podizvajalca VARGAS-AL, d. o. o., v odločitev o oddaji naročila ter v dokumentacijo, vezano na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

    Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    V obravnavani zadevi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri izvedbi vpogleda v dokumentacijo in pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami o nezakonito omejenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, v kakšnem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer naročnik dovoli vpogled v vse dele, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Gre za podatke, ki se nanašajo na specifikacijo ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količine iz te specifikacije, podatke, ki se nanašajo na cene na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, ter podatke, ki vplivajo na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

    Skladno z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Veljavni 39. člen ZGD-1 torej napotuje na ZPosS, ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

    - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
    - ima tržno vrednost;
    - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
    Skladno z drugim odstavkom 2. člena ZPosS se domneva, da je zahteva iz tretje alinee prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (npr. v odločitvah št. 018-061/2016, 018-9/2017, 018-110/2018, 018-059/2021), je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je treba zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP tako v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Tudi peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa, da mora vlagatelj, če meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Da bi torej vlagatelj uspel izkazati kršitev, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

    Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral vlagatelj v zahtevku za revizijo, da bi izkazal naročnikovo kršitev pravice do vpogleda, konkretizirano navesti, v katere podatke mu naročnik vpogleda ni omogočil, ter pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč pravni zaključek o nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te podatke. Ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik podatke o osebah na pooblastilu za izvajanje tehničnega požarnega varovanja, v katere je želel vpogledati vlagatelj, označil kot poslovno skrivnost, bi torej vlagatelj moral v zahtevku za revizijo jasno navesti, zakaj bi moral naročnik v konkretnem primeru spregledati oznako poslovne skrivnosti oziroma kateri elementi poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS niso podani in zakaj, ali pa bi moral jasno navesti dejstva, ki bi kazala na to, da bi morali biti sporni podatki javni na podlagi zakona.

    Med strankama ni sporno, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, vendar vlagatelj po vsebini uveljavlja, da mu je naročnik s sklicevanjem na označitev ponudbe izbranega ponudnika kot poslovne skrivnosti omogočil vpogled v manjšem obsegu, kot bi mu ga moral zagotoviti. Iz vlagateljevih revizijskih navedb je namreč razvidno, da naročniku očita kršitve, ker mu ni omogočil vpogleda v vsebino Pooblastila za izvajanje požarnega varovanja družbe SSO, d o. o., z dne 17. 11. 2021 in Pooblastila za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021, in sicer v delu, ki se nanaša na pravne osebe, ki lahko izvajajo tehnično požarno varovanje.

    Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo le pavšalno navaja, da »naročnik ne bi smel zgolj slediti predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak bi moral presojati tudi, ali je gospodarski subjekt posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost«, svojih navedb pa v tem delu ne konkretizira. Vlagatelj namreč ne pojasni, zakaj spornih podatkov ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost oz. zakaj bi moral naročnik oznako poslovne skrivnosti v primeru spornih podatkov spregledati. Vlagatelj sploh ne zatrjuje, da kateri izmed elementov poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS ne bi bil podan oz. ne navaja nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona. Zgolj sklicevanje vlagatelja na prakso Državne revizijske komisije (konkretno na njeno odločitev št. 018-050/2011-4), v skladu s katero imena ponudbenih partnerjev in podizvajalcev ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ne more nadomestiti relevantne trditvene podlage, saj iz prikritih delov pooblastil ne izhajajo podatki o partnerjih in podizvajalcih, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika (ti podatki so bili vlagatelju znani, saj jih pravilno navaja v zahtevku za revizijo), temveč podatki o drugih gospodarskih subjektih, ki za družbi VAROVANJE GALEKOM in SSO izvajajo tehnično požarno varovanje. Ker torej vlagatelj svojega trditvenega bremena v zvezi z zgoraj izpostavljenimi podatki ni izpolnil, Državna revizijska komisija vlagateljevi zahtevi za vpogled v te podatke ni mogla ugoditi.

    Državna revizijska komisija pa tudi sicer ugotavlja, da je vlagateljeva zahteva za vpogled v sporne podatke brezpredmetna. Kot je razvidno iz vlagateljevih revizijskih navedb, želi vlagatelj vpogledati v te podatke z namenom zatrjevanja in dokazovanja dejstva, da v nobenem izmed Pooblastil za izvajanje požarnega varovanja, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, ki lahko izvajajo tehnično požarno varovanje, ni navedene družbe VARGAS-AL. To dejstvo, ki ga sicer vlagatelj jasno zatrjuje že v zahtevku za revizijo (tudi s sklicevanjem na vsebino enega izmed preteklih pooblastil za izvajanje požarnega varovanja), pa se je tekom predrevizijskega postopka izkazalo kot nesporno. Izbrani ponudnik je namreč v svoji vlogi z dne 8. 8. 2022 navedel, da podizvajalec VARGAS-AL ni naveden v predloženih pooblastilih za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja (to dejstvo pa je, upoštevajoč vlagateljev predlog, naj vpogleda v predložena pooblastila, ugotovila tudi Državna revizijska komisija). Prav tako je izbrani ponudnik navedel, da je pri Upravi RS za zaščito in reševanje že vložil vlogo za spremembo Pooblastila, na podlagi katere bo med operaterje VNC za opravljanje nalog tehničnega požarnega varovanja dodan tudi podizvajalec VARGAS-AL. Ker iz vlagateljevega predloga za vpogled izhaja, da je njegov namen dokazovanje dejstva, ki je navedeno že v samem zahtevku za revizijo in je tudi sicer med strankami nesporno, Državna revizijska komisija tudi iz navedenega razloga ni sledila vlagateljevi zahtevi za vpogled v Pooblastili za izvajanje požarnega varovanja, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, ki lahko izvajajo tehnično požarno varovanje.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe glede pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da v Pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja družbe VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., z dne 22. 12. 2021 ni navedenega podizvajalca VARGAS-AL, zaradi česar ta za izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more in ne sme izvajati storitev tehničnega požarnega varovanja, saj lahko požarno varovanje izvajajo le tisti, ki so na tem Pooblastilu navedeni. Navedeno po mnenju vlagatelja pomeni, da izbrani ponudnik ni kadrovsko sposoben izvesti predmetno javno naročilo, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba označena kot nedopustna.

    Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

    Pogoje za sodelovanje ureja 76. člen ZJN-3. Skladno s prvim odstavkom navedenega člena lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost.

    V obravnavani zadevi je naročnik v Razpisni dokumentaciji, v poglavju 4.2. SPOSOBNOST ZA OPRAVLJANJE POKLICNE DEJAVNOSTI navedel:

    »Ponudnik mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa in mora imeti naslednje veljavne licence, dovoljenja in pogodbe:
    1. Licenca za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - varovanje ljudi in premoženja (19. člen Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011, v nadaljevanju: ZZasV-1);
    2. Licenca za varovanje oseb (4. člen ZZasV-1);
    3. Za oba varnostno nadzorna centra (glavni in nadomestni), ki ju bo gospodarski subjekt uporabljal za namen izvajanja storitev po pogodbi:
    a) licenca za upravljanje z glavnim varnostno nadzornim centrom, ki je v skladu s standardom SIST EN 50518,
    b) licenco za upravljanje z nadomestnim varnostno nadzornim centrom, ki je v skladu s standardom SIST EN 50518 ali dokazilo o opravljeni ločeni presoji nadomestnega VNC s strani certifikacijskega organa,
    c) ali pogodbo o zagotavljanju uporabe glavnega in/ali nadomestnega varnostno nadzornega centra, ki sta v skladu s standardom SIST EN 50518 ter veljavna licenca njegovega lastnika za upravljanje z varnostno nadzornim centrom;
    4. Licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja (24. člen ZZasV-1);
    5. Licenca za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk (20. člen ZZasV-1);
    6. Certifikat kakovosti pristojne institucije ISO 9001;
    7. Pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/2007 s spremembami in dopolnitvami);
    8. Pogodba za zavarovanje odgovornosti za škodo oziroma veljavna zavarovalna polica, skladno z določili 15. člena ZzasV-1.
    DOKAZILA:
    - izpolnjen Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD, ki ga gospodarski subjekt izpolni na spletni strani: http://www.enarocanje.si/_ESPD/ v delu IV. A, ki se predloži v tiskani obliki za vse gospodarske subjekte v ponudbi,
    - fotokopije veljavnih licenc, dovoljenj, standardov, pooblastila in pogodbe oziroma poliče za zavarovanje odgovornosti za škodo oz. veljavne zavarovalne police.«

    Tehnične, strokovne in kadrovske pogoje je naročnik določil v poglavju 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V točki 1 navedenega poglavja je naročnik določil referenčni pogoj (predložitev vsaj treh potrjenih referenc s strani naročnikov, pri katerih je ponudnik v letu 2018, 2019, 2020 in 2021 izvajal (ali še vedno izvaja) razpisane storitve), v točki 2 pa je določil razpolaganje z dvema licencama za upravljanje z glavnim in nadomestnim varnostno nadzornim centrom. V točki 3 poglavja 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil obveznost razpolaganja z zadostnim številom ustrezno usposobljenih varnostnikov, ki imajo urejen status varnostnika, pri čemer je za vsak segment varovanja določil strukturo in minimalno število zaposlenih varnostnikov. V točki 4 poglavja 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik še določil, kakšne oblike varovanja mora zagotavljati ponudnik, v točki 5 pa, na kakšen način mora ponudnik predstaviti delež podizvajalcev, če nastopa z njimi.

    Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nominiral dva podizvajalca, in sicer družbo VARGAS-AL, ki bo, kot je razvidno iz ponudbenega dokumenta »Obrazec ponudbe«, izvajala »tehnično varovanje priklop sistemov vloma in požara na VNC center«, ter družbo SSO, ki bo izvajala »intervencijsko varovanje, odvoz gotovine«. Kot je nadalje razvidno iz obrazca ESPD, ki ga je izbrani ponudnik predložil za podizvajalca VARGAS-AL, je slednji predviden za »izvajanje storitve tehničnega varovanja – priklop na varnostno-nadzorni center«. Za dokazovanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti je izbrani ponudnik svoji ponudbi med drugim priložil Certifikat o licenci za upravljanje z VNC podizvajalca VARGAS-AL, d. o. o., ter Pooblastilo Uprave RS za zaščito in reševanje, s katerim je družba VAROVANJE GALEKOM, d. o. o., pooblaščena za izvajanje požarnega varovanja.

    Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik) v 2. členu določa, da požarno varovanje vključuje tehnično in fizično požarno varovanje. Tehnično požarno varovanje obsega nadzor prenosa signalov od vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v varovanem objektu do varnostno nadzornega centra (v nadaljnjem besedilu: VNC), prenos povezav oziroma informacij VNC z varnostniki ter obveščanje in ukrepanje ob požaru, če je tako določeno za varovani objekt z načrtom požarnega varovanja. Opravlja ga operater VNC. Fizično požarno varovanje obsega zlasti preventivni pregled varovanega objekta med obhodom, preverjanje stanja v varovanem objektu po prejetem signalu, obveščanje pristojne gasilske enote ob požaru oziroma gašenje začetnega požara ter drugo ustrezno ukrepanje, kot je določeno za varovani objekt z načrtom požarnega varovanja. Opravlja ga varnostnik, ki je trajno, občasno, med obhodom ali po prejetem signalu navzoč v varovanem objektu. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika je določeno, da lahko požarno varovanje po tem pravilniku opravljajo pravne osebe, ki imajo licenco za varovanje premoženja skladno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje in na podlagi tega pravilnika pridobljeno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Pravica za izvajanje požarnega varovanja se pridobi s pooblastilom (prvi odstavek 5. člena Pravilnika), ki ga izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja lahko pridobi tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. ima licenco za varovanje premoženja, pridobljeno na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje, 2. ima zaposlenih najmanj pet varnostnikov, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, 3. zagotavlja opremo, predpisano s tem pravilnikom za vozila, s katerimi se izvaja požarno varovanje, ter 4. zagotavlja neposredno in stalno komunikacijo med VNC in varnostniki (prvi odstavek 6. člena Pravilnika).

    Med strankama je nesporno, da izbrani ponudnik razpolaga z veljavnim Pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja, v katerem je kot nosilec pooblastila navedena družba VAROVANJE GALEKOM. Dalje je med strankama nesporno, da družba VARGAS-AL, ki jo je izbrani ponudnik nominiral kot podizvajalca in ki bo za izbranega ponudnika izvajala »storitve tehničnega varovanja – priklop na varnostno-nadzorni center«, v omenjenem pooblastilu ni navedena kot subjekt, ki za družbo VAROVANJE GALEKOM izvaja tehnično požarno varovanje (kar je z vpogledom v pooblastilo ugotovila tudi Državna revizijska komisija). Je pa med strankama sporno, ali zaradi navedene okoliščine izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, kot so bili določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je treba posledično njegovo ponudbo označiti kot nedopustno.

    V zvezi z zgoraj navedenim spornim vprašanjem je treba najprej ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kot edino konkretizirano trditveno podlago navaja, da podizvajalec izbranega ponudnika, subjekt VARGAS-AL, ni naveden v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja, ki je bilo izdano za družbo VAROVANJE GALEKOM, in da zato na predmetnem javnem naročilu ne more izvajati storitev tehničnega požarnega varovanja. Po mnenju vlagatelja navedeno dejstvo odsotnosti podizvajalca VARGAS-AL na pooblastilu pomeni, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve in da je zato njegova ponudba nedopustna. Drugih trditvenih podlag zahtevek za revizijo ne vsebuje.

    Vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo citira tudi določbe Zakona o zasebnem varovanju ter mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja z dne 26. 7. 2022, ki se nanaša na sklepanje pogodb z imetniki licenc za varovanje, na varovanje poslovnih skrivnosti ter tajnih in osebnih podatkov ter na pravila, ki veljajo za glavni in nadomestni varnostno nadzorni center ter razmerja med njima. Vlagatelj v zahtevku za revizijo citira tudi mnenje informacijskega pooblaščenca z dne 20. 9. 2021 in zapisnik sestanka z dne 3. 11. 2021 predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo – iz navedenih dokumentov naj bi izhajalo, da mora naročnik storitev varovanja soglašati tako z izvajalcem primarnega kot tudi nadomestnega varnostno nadzornega centra, kar naj bi pomenilo, da mora biti tudi imetnik nadomestnega varnostno nadzornega centra naveden v pogodbi in da mora naročnik tudi zanj preveriti izpolnjevanje določenih zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz navedenih revizijskih navedb oziroma iz citiranih mnenj ni razvidno, kakšno konkretno kršitev vlagatelj očita naročniku oziroma kako so te navedbe in dokazila sploh povezana z zgoraj izpostavljeno konkretizirano navedbo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo v nobenem delu ne navaja nobenih konkretnih dejstev, ki bi se nanašala na (ne)izpolnjevanje zahtev glede glavnega in nadomestnega varnostno nadzornega centra, temveč, kot je bilo že zapisano, kot edino konkretizirano trditveno podlago navaja odsotnost podizvajalca VARGAS-AL na pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja, zaradi česar naj ta ne bi smel izvajati storitev tehničnega požarnega varovanja, ponudba izbranega ponudnika pa bi morala biti zaradi neizpolnjevanja kadrovskih pogojev ocenjena kot nedopustna. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, je v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnost vlagatelja, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme), kar v konkretnem primeru pomeni, da lahko Državna revizijska komisija obravnava le tiste konkretizirane revizijske navedbe, ki se nanašajo na odsotnost podizvajalca VARGAS-AL na pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja in posledično na vprašanje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, in pri tem upošteva le tiste dokaze, ki se nanašajo na navedeno trditev.

    Nadalje je treba pojasniti, da so za razrešitev spornega vprašanja, in sicer ali odsotnost navedbe podizvajalca VARGAS-AL na pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja pomeni, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve in da je zato njegova ponudba nedopustna, bistvene naročnikove zahteve, kot so zapisane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma njihova razlaga. Bistveno je namreč, kaj je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, saj je le neizpolnjevanje naročnikovih zahtev lahko podlaga za nedopustnost ponudbe. Iz zgoraj citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki vsebujejo pogoje za priznanje sposobnosti (zlasti poglavje 4.2), je razvidno, da je naročnik v točki 3 poglavja 4.2 določil zahteve za oba varnostno nadzorna centra (glavni in nadomestni), ki ju bo gospodarski subjekt uporabljal za namen izvajanja storitev po pogodbi, pri čemer je določil predložitev ustreznih licenc oziroma pogodb, v točki 7 poglavja 4.2 pa je določil zahteve za izvajalca požarnega varovanja, pri čemer je določil predložitev pooblastila za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika. Drugih zahtev, ki bi se nanašale na pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja, naročnik niti v poglavju 4.2 (Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti) niti v poglavju 4.4 (Tehnični, strokovni in kadrovski pogoji oziroma sposobnosti) ni določil. Iz razpisne dokumentacije torej ne izhaja zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja varnostno nadzorni center, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja.

    Navedeno pomeni, da izbranemu ponudniku ni mogoče očitati neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, saj je za izvajalca požarnega varovanja, družbo VAROVANJE GALEKOM, predložil veljavno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Državna revizijska komisija ob tem sicer ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na povezavo med pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja in licenco za upravljanje VNC, ob upoštevanju področne zakonodaje razumljive, vendar pa Državna revizijska komisija ne more mimo dejstva, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil zgolj, da morajo ponudniki razpolagati z veljavnim Pooblastilom za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju, dodatnih zahtev, vezanih na to pooblastilo, pa naročnik, kot je bilo že pojasnjeno, ni določil. Naročnik tako ni zahteval, da morajo ponudniki karkoli v zvezi s »subjekti, ki opravljajo naloge tehničnega varovanja«, dokazovati s Pooblastilom iz 3. člena Pravilnika o požarnem varovanju. Slednjega ne zatrjuje niti vlagatelj sam. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev, v nasprotnem primeru bi kršil določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku rok za prejem ponudb, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

    Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je izbrani ponudnik zahtevi po razpolaganju z veljavnim Pooblastilom za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju s predložitvijo spornega Pooblastila zadostil, saj je bilo navedeno pooblastilo izdano izključno družbi VAROVANJE GALEKOM in zgolj to družbo je mogoče šteti kot »izvajalca požarnega varovanja« po tem pooblastilu.

    Četudi družba VARGAS-AL, ki jo je izbrani ponudnik nominiral kot podizvajalca in ki bo za izbranega ponudnika izvajala storitve tehničnega varovanja – priklop na varnostno-nadzorni center, v spornem pooblastilu ni navedena kot subjekt, ki za družbo VAROVANJE GALEKOM lahko izvaja tehnično požarno varovanje, to na presojo dopustnosti njegove ponudbe, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju trditvene podlage iz zahtevka za revizijo, ne more vplivati. Navedeno seveda ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvedel, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantne zakonodaje, temveč pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvajanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudb. V fazi izvajanja pogodbe bo namreč moral izbrani ponudnik razpisani predmet izvesti v skladu z veljavnimi predpisi, za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila (oziroma s tem v zvezi sklenjene pogodbe) pa bo odgovoren tudi naročnik.

    Na podlagi zgoraj navedenega gre zaključiti, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ki jih v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.


    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v prvi pripravljalni vlogi ter v drugi pripravljalni vlogi uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov.

    Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




    Predsednik senata:
    Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
    član Državne revizijske komisije















    Vročiti (eRevizija):

    - naročnik,
    - pooblaščenec vlagatelja,
    - pooblaščenec izbranega ponudnika,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu

    Natisni stran