EN

018-080/2022 DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o.

Številka: 018-080/2022-7
Datum sprejema: 29. 8. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za celovito podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom in podporo javnemu naročanju«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 29. 8. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na podlagi Sklepa o začetku postopka, št. 351-1/22-SPZJN-21 z dne 21. 1. 2022, in Povabila k oddaji ponudbe izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave skladno s točko a) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Dne 10. 6. 2022 je naročnik sprejel in 13. 6. 2022 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 351-1/22-SPZJN-21-22 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti), s katero je med drugim odločil, da se skupini ponudnikov TELEKOM SLOVENIJE d.d., MOJDENAR IT d.o.o., AVTENTA d.o.o., Posita d.o.o. in M-TEK d.o.o. ne prizna sposobnosti (I. točka izreka) ter da naročnik ne bo izvedel druge faze postopka, ker nobenemu od ponudnikov v prvi fazi ni bila priznana sposobnost (IV. točka izreka).

V obrazložitvi navedene odločitve je naročnik med drugim zapisal, da je bilo pri pregledu skupne ponudbe ugotovljeno sledeče:
- Pri pregledu ESPD obrazcev je bilo ugotovljeno, da je partner v skupni ponudbi AVTENTA d.o.o. v ESPD navedel, da ne uporablja zmogljivosti drugih subjektov, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje, hkrati pa iz predložene ponudbene dokumentacije izhaja, da ponudnik uporablja kapacitete podizvajalca, in sicer je nominiral dva strokovnjaka, ki sta zaposlena pri podizvajalcih. V ponudbi sta priloženi tudi pogodbi partnerja AVTENTA d.o.o. z nominiranima podizvajalcema MARG d.o.o. in GO4PANDA d.o.o., pri katerih sta zaposlena ključna kadra. V pogodbi s podizvajalcem GO4PANDA d.o.o. ni poimenske navedbe kadra, ki ga podizvajalec zagotavlja.
- Ponudnik je v ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz točke 3.2 (c) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) za partnerja MOJDENAR IT d.o.o. priložil S.BON-1, izdan s strani AJPES. Za ostale štiri partnerje v skupni ponudbi pa je priložil dokazilo o boniteti, izdano s strani CREDITREFORM d.o.o., Leskovškova 9e, 1000 Ljubljana, ter dokument z imenom »Boniteta. Razlaga bon indeksa Basel 2.pdf«, v katerem pa ni prikaza metodologije izračuna, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da so bonitetne ocene, izdane s strani CREDITREFORM d.o.o., izdelane po sistemu Basel II. Ponudnik je sicer na poziv naročnika posredoval dopolnitev ponudbe, v kateri je priložil dokument, v katerem so podane navedbe v zvezi z izračunavanjem indeksa plačilne sposobnosti nemške družbe CREDITREFORM, v nobenem delu pa ni pojasnjeno, kako je ta relevantna za izdajatelja v ponudbi predloženih bonitetnih ocen – slovenske družbe CREDITREFORM d.o.o.; poleg navedenega v posredovani dopolnitvi ni prikazana metodologija izračuna predloženih bonitetnih ocen, iz katere bi bilo mogoče nedvoumno in jasno ugotovitvi, da gre za izračun po sistemu Basel II.
- Ponudnik ni ustrezno izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke 3.2 (f) Navodil ponudnikom, in sicer za vodjo delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme. Za navedeni kader namreč iz navedbe v predloženem obrazcu 4 za drugo navedeno referenčno delo ni mogoče jasno razbrati opisa del, ki jih je omenjeni kader izvajal na projektu. Nadalje iz navedenega referenčnega dela izhaja, da je bila v tem referenčnem delu dobavljena in nameščena oprema drugega proizvajalca, kot je ponujena v predmetnem javnem naročilu. Drugo navedeno referenčno delo predlaganega vodje delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme tako ne ustreza pogoju, da je bil nominirani kader vodja delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve ponujene strojne opreme.
- Ponudnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti iz točke 3.2 (g) Navodil ponudnikom, tj. da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe pri Arhivu Republike Slovenije (v nadaljevanju: Arhiv RS) veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve), in sicer v delu, ki se nanaša na storitve zajema, e-hrambe dokumentarnega gradiva ter spremljevalne storitve. Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je glasilo: »Ker ponudnik ne more vplivati na hitrost certifikacijskega postopka, sprašujemo naročnika, ali bo za izpolnjevanje tega pogoja upošteval tudi potrdilo o vloženi certifikaciji za ponujeno opremo«, objavil odgovor, da pogoja za sposobnost iz točke 3.2 (g) Navodil ponudnikom ne bo spremenil. Iz certifikata, št. e-ARS 2020/CS004, izdanega za Posita d.o.o., ki ga je ponudnik predložil v ponudbi, je razvidno, da je veljavnost le-tega potekla dne 10. 5. 2021. Ponudnik je nadalje ponudbi priložil Potrdilo o vloženi zahtevi za podaljšanje certifikacije storitev, podpisano s strani Arhiva RS, z dne 21. 3. 2022, v katerem je navedeno, da je družba Posita d.o.o. dne 22. 9. 2021 vložila zahtevo za podaljšanje certifikacije ter da je vloga kompletna in ustrezna, vendar zaradi postopkov pri Arhivu RS še ni bilo izdanega certifikata. Navedeno dokazilo ne izkazuje izpolnjevanja izrecne zahteve naročnika, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe pri Arhivu RS veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve, kar izkazuje s predložitvijo kopije sklepov o certifikaciji. Ponudnik je dne 24. 5. 2022 samovoljno, preko elektronske pošte, posredoval naročniku dopis Podaljšanje certifikata s strani Arhiva RS z dne 24. 5. 2022, kateremu je priložil certifikat, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022. Naročnik je navedeno dopolnitev, upoštevaje prakso Državne revizijske komisije, štel kot nedopustno. Poleg tega je iz posredovanega certifikata razvidno, da je bil izdan dne 19. 5. 2022, torej po roku za oddajo ponudb (22. 3. 2022), kar še dodatno potrjuje ugotovitev, da ponudnik v trenutku predložitve ponudbe ni razpolagal z zahtevanim certifikatom.
- Pri pregledu Seznama zahtev za predmetno informacijsko rešitev, predloženega v ponudbi, je bilo ugotovljeno, da iz opisov načina izpolnjevanja zahtev ne izhaja, da bi bile zahteve naročnika v celoti izpolnjene. Pomanjkljivosti opisa funkcionalnosti so bile ugotovljene pri točkah 18, 25, 34, 35, 36, 39, 49, 102, 103, 120, 127, 155, 170, 172, 173, 197, 201, 208, 209, 210, 212, 214, 215, 216, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 232. Zahteva naročnika je bila, da ponudnik v tabelaričnem pregledu zahtev specifikacij za vsako zahtevo zapiše, kje v ponudbeni dokumentaciji navaja, da ponujena rešitev IS zadovolji naročnikovo konkretno zahtevo – ponudnik v tabeli navede le dokument / poglavje / stran / odstavek; v ponudbeni dokumentaciji mora biti zapisan podroben opis izpolnjevanja posamezne zahteve. Pri izpostavljenih zahtevah (točkah) je v Seznamu zahtev sicer navedeno, da ponujena rešitev v celoti ustreza naročnikovim zahtevam, vendar iz priložene dokumentacije ni mogoče razbrati načina izpolnjevanja celotne zahteve, posledično pri teh zahtevah ni mogoče zaključiti, da ponudba ustreza naročnikovim zahtevam.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 23. 6. 2022 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o priznanju sposobnosti razveljavi v točki I. in točki IV. izreka, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj navaja:
- Glede poimenske navedbe kadra, ki ga zagotavlja podizvajalec: Subjekt GO4PANDA d.o.o., katerega zmogljivost uporablja partner v skupni ponudbi AVTENTA d.o.o., je v ponudbi priglašen kot podizvajalec. V ta namen je za subjekt GO4PANDA d.o.o. v vlagateljevi ponudbi predložen izpolnjen in podpisan obrazec 3.4 Podatki o podizvajalcu ter izpolnjen in podpisan ESPD. Predložena je tudi podizvajalska pogodba, št. 2109_1_2022_SS (DRI EDMS), sklenjena med partnerjem AVTENTA d.o.o. in podizvajalcem GO4PANDA d.o.o., ter obrazca M-1 Potrdilo o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti za osebi D. P. in P. V., iz katerih je razvidno, da sta osebi zaposleni pri zavezancu GO4PANDA d.o.o., ki je izvedel prijavo podatkov. Poleg tega je poimenska navedba strokovnjakov (in njihova vloga) razvidna iz v ponudbi predloženega obrazca 3.2 (f) Seznam ključnih kadrov, kjer sta v tabeli »DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO IS« v vlogi strokovnjaka za pripravo notranjih pravil imenovana D. P. in P. V., zanju pa je predložen tudi izpolnjen obrazec Podatki o kadru. Iz navedenega jasno izhaja, da podizvajalec GO4PANDA d.o.o. zagotavlja poimensko naveden kader – to sta D. P. in P. V.
- Glede bonitetne ocene, narejene po sistemu Basel II: Vlagatelj je v ponudbi predložil dokument z imenom »Boniteta. Razlaga bon indeksa Basel 2.pdf«, iz katerega izhaja 15 glavnih dejavnikov, ki se jih uporablja za določitev bonitetnega indeksa CREDITREFORM. Na poziv naročnika je pravočasno predložil dokument, v katerem je jasno in nedvoumno prikazan izračun indeksa plačilne sposobnosti CREDITREFORM in v katerem je izrecno navedeno, da »indeks plačilne sposobnosti in ustrezni PD (Probability of Default) označujeta verjetnost, da bo kreditojemalec v roku enega leta v skladu s kriteriji Basel II postal plačilno nesposoben«. Vlagatelj vztraja, da je predložil popolnoma ustrezno dokazilo. Poudarja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni definiral, kako natančno mora biti metodologija opisana, ampak je zahtevo oblikoval izrazito splošno, samo z namenom, da se ugotovi skladnost z Basel II, kar je bilo izkazano. Vlagatelj še pojasnjuje, da je v ponudbi predložil bonitetne ocene CREDITREFORM, ki jih lahko izdajajo različne institucije – torej tako Verband der Vereine Creditreform e.V. iz Nemčije, kot Creditreform d.o.o. iz Slovenije, saj vse nastopajo pod blagovno znamko CREDITREFORM. Ne glede na izdajatelja gre torej za bonitetno oceno CREDITREFORM, ki je narejena po sistemu Basel II in izkazuje enakovredno tveganje za nastop dogodka neplačila (kreditno tveganje), kot ocene AJPES. Naročnik je pavšalno kot neustrezne zavrnil s strani vlagatelja predložene bonitetne ocene CREDITREFORM, ki so narejene po zahtevanem sistemu Basel II, pri čemer ni z ničemer konkretno opredelil, zakaj predložene ocene CREDITREFORM niso enakovredne ocenam AJPES od SB1 do SB6.
- Glede reference vodje delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme: Vlagatelj je v ponudbi predložil izpolnjen obrazec 3.2 (f) Seznam ključnih kadrov, kjer je v tabeli »DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO IS« v vlogi vodje delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme imenoval B. B. Zanj je predložil tudi v celoti izpolnjen obrazec Podatki o kadru, z v celoti izpolnjeno tabelo »PODATKI O KADRU ZA IZVEDBO IS – Vodja delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme 4.«, kjer je navedel vse zahtevane podatke glede referenčnih del. V tem obrazcu je bila navedena tudi kontaktna oseba pri naročniku referenčnega dela, vključno s telefonsko številko, pri kateri bi lahko naročnik preveril izvedbo (in vsebino) referenčnih del, če ni mogel iz predloženih obrazcev jasno razbrati opisa izvedenih del in vloge nominiranega kadra, ne pa da je zaključil, da vlagatelj v tem delu ni ustrezno izkazal izpolnjevanja pogoja. V zvezi z naročnikovo navedbo, da je bila v referenčnem delu dobavljena in nameščena oprema drugega proizvajalca, kot je ponujena v predmetnem javnem naročilu, vlagatelj pojasnjuje, da je v skladu z namenom referenc v okviru predmetnega referenčnega pogoja zahtevano ponujeno strojno opremo razumel kot opremo istovrstno oziroma primerljivo predmetu naročila, kar ne vključuje nujno tudi identičnosti proizvajalca ponujene in referenčne strojne opreme.
- Glede veljavno certificirane storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve) pri Arhivu RS na dan oddaje ponudbe: Kot je razvidno iz priloženih dokazil, je vlagatelj pravočasno podal zahtevo za izdajo potrdila, da je certificiran, dejansko pa je potrdilo prejel šele osem mesecev kasneje. Vlagatelj je še pred rokom za oddajo ponudb urgiral pri Arhivu RS, da bi že takrat pridobil potrdilo o certifikaciji, a ga je pridobil po roku za oddajo ponudb, pri čemer pa je iz potrdila jasno razvidno, da se nanaša tudi na obdobje pred rokom za oddajo ponudb. Glede na to, da je naročnik v Navodilih ponudnikom med drugim navedel, da »mora imeti ponudnik rešitve EDMS, ki ponuja opremo in storitve, certifikate le-teh v celoti skladne z zahtevami naročnika in v Registru Elektronske Hrambe (REH) uvrščene pod »Certifikacija«, kar bo naročnik preveril pri Arhivu RS«, takšno preverjanje naročnika pri Arhivu Republike Slovenije zapade pod določilo petega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik bi torej lahko dejstvo, ali je imel vlagatelj oziroma njegov partner Posita d.o.o. na dan oddaje ponudbe pri Arhivu RS veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve) sam preveril pri Arhivu RS, še toliko bolj, ker mu je vlagatelj posredoval dopis »Podaljšanje certifikata s strani Arhiva RS« z dne 24. 5. 2022 (torej še pred izdajo odločitve o priznanju sposobnosti), kateremu je priložil certifikat št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022, iz katerega jasno izhaja, da ima partner Posita d.o.o. veljaven certifikat v obdobju od 10. 5. 2021 do 10. 5. 2023, torej tudi na dan oddaje ponudbe. Tudi iz uvodnih navedb predmetnega certifikata jasno in nedoumno izhaja, da je bil le-ta izdan v zadevi podaljšanja certifikacije storitve zajema in e-hrambe ter spremljevalnih storitev, torej certifikacija v vmesnem času ni prenehala veljati. Sama izdaja dokazila z datumom, poznejšim od dneva oddaje ponudbe, na dejstvo veljavnosti certificiranja storitev nima nobenega vpliva. Glede na to, da je naročnik v Navodilih ponudnikom navedel, da »morajo biti bistveni podatki razvidni že iz ponudbe; kot bistven podatek naročnik šteje navedbo posamezne certifikacije oz. njenega nosilca; v tem delu po poteku roka za oddajo ponudbe ni dopustno spreminjati že v ponudbi navedenih certifikacij«, je vlagatelj utemeljeno pričakoval, da bo lahko dokazila glede veljavne certifikacije storitev predložil tudi po poteku roka za oddajo ponudbe, saj je vse s strani naročnika zahtevane bistvene podatke navedel že v ponudbi, poleg tega je predložil tudi s strani Arhiva RS izdano Potrdilo o vloženi zahtevi za podaljšanje certifikacije storitev v skladu z ZVDAGA, št. 3822-30/2021/20 z dne 21. 3. 2022, iz katerega jasno izhaja namera vlagatelja, da bo lahko na podlagi poziva naročnika predložil veljaven certifikat takoj, ko bo ta izdan s strani Arhiva RS. Glede na to, da je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja pogoja v zvezi z bonitetno oceno, bi moral skladno s sodbo Sodišča EU v zadevi C-599/10 ter upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe tudi v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja pogoja glede certifikacije programske in strojne opreme ter storitev pri Arhivu RS. Naročnik je posamezne ponudnike pozival na različne dopolnitve in jim tako omogočil razne dopolnitve njihovih ponudb, torej bi moral po načelu enakopravne obravnave ponudnikov vlagatelja pozvati na dopolnitev njegove ponudbe tudi v tem delu in mu omogočiti predložitev dokazil v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja, ne pa da selektivno izbira, za katero pomanjkljivost bo izdal poziv in za katerega ne. Vlagatelj še dodaja, da ni samovoljno dopolnil ponudbe, kot to navaja naročnik, temveč je predložil dokazilo iz uradne evidence, ki jo vodi Arhiv RS, in bi naročnik lahko na podlagi tega dokazila dejstvo veljavne certifikacije storitev preveril pri Arhivu RS. Predložitev manjkajočega certifikata, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022, namreč predstavlja takšno dopolnitev ponudbe, katere obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Situacija je primerljiva preverjanju izpolnjevanja razloga za izključitev v zvezi s plačilom obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, pri čemer lahko naročnik iz aplikacije e-Dosje pridobi dokazilo o neobstoju razloga za izključitev šele četrti dan po poteku presečnega datuma zaradi časovnega zamika vpisa podatkov v evidenco, ki jo vodi Finančna uprava RS. Torej so tudi v tem primeru podatki vpisani v evidenco s časovnim zamikom in dokazilo o tem izdano pozneje, ne glede na to pa se s tem preverja obstoj razloga za izključitev na dan oddaje ponudbe. V konkretnem primeru so bili podatki o obstoju veljavne certifikacije zahtevanih storitev na dan oddaje ponudbe zaradi dolgotrajnosti postopkov pri Arhivu RS vpisani s časovnim zamikom in dokazilo (certifikat) izdano pozneje. Obravnavana situacija je primerljiva tudi preverjanju pogoja za izkazovanje ekonomskega in finančnega položaja, kot ga zahteva naročnik, in sicer da ponudnik v zadnjih šestih mesecih, pred skrajnim rokom za oddajo ponudb na podlagi predmetnega javnega naročila, ni imel blokiranega posameznega računa več kot 15 dni. Tudi v takšnem primeru ponudniki kot ustrezna predložijo dokazila, ki so s strani posamezne banke izdana po roku za oddajo ponudb, izkazujejo pa dejstvo neblokade posameznega računa v obdobju šest mesecev pred rokom za oddajo ponudb. Ne glede na (poznejši) datum izdaje dokazila, le-to potrjuje določeno dejstvo pred rokom za oddajo ponudbe in sam (poznejši) datum izdaje dokazila ne vpliva na resničnost dejstva, katerega obstoj (pred rokom za oddajo ponudbe) potrjuje.
- Glede ustreznosti ponudbe naročnikovim zahtevam: Naročnik v obrazložitvi odločitve zgolj pavšalno našteva posamezne točke, pri katerih naj ne bi bilo mogoče razbrati načina izpolnjevanja zahteve, z ničemer pa ne pojasni, na podlagi česa šteje vlagateljevo ponudbo v teh delih za neustrezno oz. zakaj v teh točkah ni mogoče zaključiti, da vlagateljeva ponudba ustreza zahtevam naročnika. Vlagatelj je podal podrobne opise in obsežno dokumentacijo o izpolnjevanju sleherne zahteve naročnika, naročnik pa po drugi strani ni pojasnil, katere dokumente je pregledal in v katerem delu in zakaj iz teh delov ni razvidna ustreznost ponujenega informacijskega sistema naročnikovim zahtevam.

Naročnik je dne 5. 7. 2022 sprejel Odločitev, št. 351-1/22-SPZJN-21-22-rev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Na vlagateljeve očitke odgovarja sledeče:
- Glede poimenske navedbe kadra, ki ga zagotavlja podizvajalec: Ugotovitev, da vlagatelj v dokazilu, ki ga je predložil v ponudbi, ni poimensko navedel kadra, ki ga podizvajalec zagotavlja, ni bila razlog, da se vlagatelju ne prizna sposobnosti, saj bi bilo v zvezi z navedenim mogoče vlagatelja pozvati k dopolnitvi, vendar naročnik tega ni storil, saj so bile pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja v ostalih delih takšne vrste, da jih ni bilo mogoče sanirati, zato bi bilo pozivanje k dopolnitvi in/ali pojasnilom ponudbe v tem delu popolnoma nesmiselno.
- Glede bonitetne ocene, narejene po sistemu Basel II: Vlagatelj v zahtevku za revizijo dejansko pritrjuje navedbi naročnika, da ni ustrezno pojasnil metodologije izračuna bonitetnih ocen po sistemu Basel II, saj je iz zahtevka za revizijo mogoče razumeti, da bonitetna hiša ni želela razkriti formul metodologije in je vlagatelj zato priložil zgolj neko splošno, reklamno brošuro o načinu dela nemške družbe Creditreform, ki sicer v konkretnem primeru ni bila izdajateljica bonitetne ocene za izbrane subjekte. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da lahko bonitetno oceno Creditreform izdajajo različne institucije (iz Nemčije ali Slovenije), vendar teh navedb z ničemer ne podkrepi. Zgolj navedba, da se v dokumentu nemške družbe Creditreform, ki ni niti podpisan in ima naravo reklamne brošure, uporablja enaka blagovna znamka Creditreform še ne pomeni, da obe družbi, če sta povezani, delujeta pod enakimi pogoji in uporabljata enake standarde za pripravo bonitetnih ocen. Vlagatelj v predloženi dopolnitvi, pa tudi v revizijskem zahtevku ni razkril povezave med nemškim in slovenskim Creditreform, kako reklamna brošura nemške družbe vpliva na pripravo metodologije slovenskega Creditreforma, kaj šele, da bi dostavil dokazilo, da je slovenska družba uporabila zahtevano metodologijo oziroma da bi ta zahtevano metodologijo pojasnila.
- Glede referenc vodje delovne skupine za izvedbo dobave in namestitve strojne opreme: Vlagatelj pri pripravi ponudbe ni imel nobenega utemeljenega razloga, da bi pojem ponujene opreme razumel kot primerljivo opremo, niti ni v zvezi s tem bilo naročniku postavljeno vprašanje. Naročnik se je z zapisano dikcijo pogoja želel izogniti dilemi, ali je posamezna oprema primerljiva, zato je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno navedel termin »ponujena oprema«. Poleg tega naročnik ocenjuje, da za kvalitetno izvedbo predmetnega naročila ni dovolj, da ponudnik izkaže, da je izvedel namestitev in dobavo primerljive opreme, saj gre za tehnično zahteven projekt. Naročnik še pojasnjuje, da bi vlagatelja v zvezi z navedenim lahko pozval k dopolnitvi, vendar tega ni storil, saj so bile pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja v ostalih delih takšne vrste, da jih ni bilo mogoče sanirati, zato bi bilo pozivanje k dopolnitvi in/ali pojasnilom ponudbe v tem delu popolnoma nesmiselno.
- Glede veljavno certificirane storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve) pri Arhivu RS na dan oddaje ponudbe: Zahteva po predložitvi veljavnega certifikata na dan oddaje ponudbe povsem jasno izhaja iz točke 3.2 (g) Navodil ponudnikom in je kot takšna povsem upravičena in utemeljena. Očitno je, da vlagatelj oziroma njegov partner v skupnem nastopanju vloge za pridobitev certifikata ni vložil pravočasno. Če bi jo, bi z veljavnim certifikatom razpolagal. Skrben gospodarski subjekt bi vlogo za podaljšanje certifikata vložil pred iztekom roka veljavnosti ter se pri tem pozanimal, koliko časa trajajo postopki pridobitve certifikata. Vsekakor pa dolgotrajnost postopkov pred Arhivom RS ni razlog, da bi naročnik postopal v nasprotju z lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in bi kljub jasni določbi dokumentacije upošteval certifikat, ki je bil izdan po roku za oddajo ponudb. Naročnik je na podlagi revizijskega zahtevka dolžan preveriti, ali je bila njegova odločitev v času sprejema zakonita, vsi predloženi dokumenti pa jasno dokazujejo, da vlagatelj v času oddaje ponudbe ni razpolagal z dokumentom oz. dokazilom o ustrezno certificiranih storitvah. Naročniku ni jasno, kako je vlagatelj na podlagi določbe, da »morajo biti bistveni podatki razvidni že iz ponudbe; kot bistven podatek naročnik šteje navedbo posamezne certifikacije oz. njenega nosilca; v tem delu po poteku roka za oddajo ponudbe ni dopustno spreminjati že v ponudbi navedenih certifikacij« lahko sklepal, da bo dokazila glede veljavne certifikacije lahko dopolnjeval tudi po roku za oddajo ponudbe. Sklicevanje vlagatelja na po njegovo »primerljive primere«, ki so vezani na preverjanje izključitvenih razlogov in plačilne sposobnosti ponudnikov (bonitet) ne vzdrži resne presoje. V primerih, ki jih izpostavlja vlagatelj, se od ponudnika ne zahteva, da že ob oddaji ponudbe predloži dokazilo, in za vse ponudnike velja enako – tj. da bo naročnik dokazila o izpolnjevanju pogojev pridobil naknadno, s preverjanjem dejanskega stanja na določeno časovno točko (oddaja ponudbe); v konkretnem primeru pa je bilo obratno – zaradi določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi moral vlagatelj dokazilo o certifikaciji priložiti že v ponudbi, sedanje drugačno tolmačenje pa bi vsekakor pomenilo neenakopravno obravnavo ponudnikov.
- Glede ustreznosti ponudbe naročnikovim zahtevam: Naročnik je v izpodbijani odločitvi konkretno navedel, v katerih točkah Seznama zahtev za predmetno informacijsko rešitev je ugotovil, da iz opisa ne izhaja, da bi bile naročnikove zahteve v celoti izpolnjene. Vlagatelj je v Seznamu zahtev v vseh spornih točkah oziroma pri vsaki izpostavljeni zahtevi zapisal: »Izjavljamo, da ponujena rešitev v celoti ustreza vsem v tej točki navedenim zahtevam in bo implementirana glede na detajlne zahteve naročnika. Uporabljeni bodo v tej ponudbi standardni moduli dokumentarnega sistema«. Slednje predstavlja zgolj neke vrste splošno izjavo, s katero vlagatelj zagotavlja, da bo za ponujen predmet naročila zagotovil ustrezno rešitev, pri tem pa v spornih točkah za vse zahteve iz posamične točke ni navedel tega, kar je naročnik od njega izrecno zahteval. Naročnik primeroma izpostavi še ugotovitve, vezane na vlagateljevo neizpolnjevanje zahtev iz točk 35 in 201 Seznama zahtev.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil v vlogi Opredelitev do navedb naročnika z dne 8. 7. 2022, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Med drugim odgovarja tudi na naročnikove navedbe glede veljavno certificirane storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve) pri Arhivu RS na dan oddaje ponudbe. V zvezi z navedenim poudarja, da naročnik ne more nesorazmerne dolgotrajnosti postopkov Arhiva RS (več kot osem mesecev) prevaliti na vlagatelja oziroma njegovega partnerja v skupnem nastopanju z neutemeljenim navajanjem, kaj bi po njegovem mnenju lahko storil skrben gospodarski subjekt. Vlagatelj ponovno pojasnjuje, da je imel njegov partner na dan oddaje ponudbe veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve pri Arhivu RS in je bistvene podatke o tem navedel že v ponudbi, zgolj dokazilo o tem nespornem dejstvu je bilo izdano pozneje in predloženo naročniku še pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je preveritev pri Arhivu RS navedel tudi v Navodilih ponudnikom pri predmetnem pogoju, zato je bil dolžan to tudi storiti in sama preveritev certifikacije na dan oddaje ponudbe v uradni evidenci ne bi pomenila neenakopravne obravnave ponudnikov, kot to zatrjuje naročnik. Naročnik v Navodilih ponudnikom v točki 3.2 (g) ni določil, da mora ponudnik na dan oddaje ponudbe razpolagati z dokazilom o veljavno certificirani programski in strojni opremi ter storitvah pri Arhivu RS, temveč je določil, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe pri Arhivu RS veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve. Navedbo certifikacije oz. njenega nosilca je vlagatelj ustrezno navedel že v ponudbi, v za to predvidenih obrazcih, tako kot je to zahteval naročnik, in tudi predložil potrdilo Arhiva RS o vloženi zahtevi za podaljšanje certifikacije storitev. Sama naknadna predložitev dokazila o veljavnosti certifikacije na dan oddaje ponudbe torej ne bi oz. ni spreminjala ponudbe vlagatelja v tem delu, zato bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe v tem delu oz. navedbe sam preveriti, saj s tem ne bi ravnal v nasprotju z lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kakor to želi predstaviti naročnik. Naročnik je morda res ugotovil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni razpolagal z ustreznim dokazilom, vsekakor pa ni pravilno in zakonito ugotovil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni imel veljavno certificirane programske in strojne opreme ter storitve, kot je to zahteval v predmetnem pogoju.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 8. 7. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 28. 7. 2022, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, naročnika pozvala k predložitvi manjkajoče dokumentacije.

Naročnik je manjkajočo dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 2. 8. 2022.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predložene listinske dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je sporna zakonitost odločitve o priznanju sposobnosti v delu, v katerem je naročnik prijavo skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, obravnaval kot nedopustno in tej skupini posledično ni priznal sposobnosti za sodelovanje v 2. fazi postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavani zadevi je naročnik v Navodilih ponudnikom, v poglavju A. Splošno, v podpoglavju 3. Ugotavljanje sposobnosti ponudnika na javnem naročilu, med drugim navedel:

»Ponudnik je upravičen sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, v kolikor niso podani razlogi za izključitev, kot so podani v nadaljevanju v podčlenih 3.1 (a) do 3.1 (e) in so izpolnjeni pogoji za sodelovanje, kot so podani v podčlenih 3.2 (a) do 3.2 (h). Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazuje ponudnik na način, kot je naveden pri posameznem pogoju. Obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnika in podizvajalca so podani v ESPD in Poglavju 5 - Sposobnost. […] Naročnik bo pred sprejetjem odločitve iz 90. člena ZJN-3, preveril obstoj, vsebino podatkov in drugih navedb iz najugodnejše ponudbe ter ostalih prejetih ponudb, v kolikor bo ocenjeval vse ponudbe.«

Dalje je naročnik v Navodilih ponudnikom, v poglavju E. Odpiranje, pregled in ocenjevanje ponudb, v podpoglavju 22. Pregled in ocenjevanje ponudb, med drugim navedel:

»Naročnik bo ocenjevanje ponudb izvedel v dveh fazah. V prvi fazi ocenjevanja ponudb, ki jo bo naročnik izvedel pred izvedbo pogajanj, bo naročnik najprej preveril, ali so ponudbe oddali ponudniki v enaki sestavi, kot so nastopali v predhodno izvedenem odprtem postopku. […] Nadalje bo naročnik preveril, ali so ponudbe skladne z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ali obstajajo razlogi za izključitev in ali so izpolnjeni pogoji za sodelovanje. […] Naročnik bo po izvedeni 1. fazi ocenjevanja izdal odločitev o priznanju sposobnosti, ki jo bo objavil na Portalu javnih naročil. Vse ponudnike, katerim bo priznana sposobnost, bo naročnik povabil k pogajanjem.«

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala med strankama sporno vprašanje, ali je vlagatelj izkazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje glede veljavne certifikacije storitve zajema in e-hrambe gradiva ter spremljevalnih storitev na dan oddaje ponudbe oz. prijave.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: (a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt lastno tehnično usposobljenost (med drugim) izkaže z (točka f) dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom, v poglavju A. Splošno, v podpoglavju 3. Ugotavljanje sposobnosti ponudnika na javnem naročilu, v točki 3.2 (g) določil:

»Ponudnik mora imeti na dan oddaje ponudbe pri Arhivu Republike Slovenije veljavno certificirano vso programsko in strojno opremo ter storitve (zajem, e-hramba ter spremljevalne storitve) v delu, ki se navezuje na EDMS (vključno z izvedbo digitalizacije) v skladu z določili:
- Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14 (ZVDAGA),
- Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, Uradni list RS, št. 42/17, (UVDAG),
- Pravilnika o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki, Uradni list RS, št. 118/20 (PETZ),
za funkcionalni tip programskega produkta po PETZ z oznakami FT4 in DF3 in dodatne funkcionalnosti, ki zagotavljajo »podporo celotnemu postopku upravljanja gradiva v digitalni obliki«, brez omejitev pri funkcionalnostih, ki so kot obvezne zahtevane v razpisni dokumentaciji predmetnega naročila.
V delu, kjer se IS nanaša na podporo javnemu naročanju, ni zahteve naročnika po certifikaciji ponujene rešitve. Zahteva naročnika je, da mora biti rešitev integrirana s ponujenim certificiranim EDMS. Ponujen informacijski sistem predstavlja EDMS z integrirano podporo javnemu naročanju.
Ponudnik mora v zvezi z navedenim v ponudbi izpolniti in podpisati obrazec 3.2 (g) v Poglavju 5 – Sposobnost, ki mu priloži kopije sklepov o certifikaciji za ponujeno opremo oz. za zahtevane funkcionalnosti. Ponudnik rešitve EDMS, ki ponuja opremo in storitve, mora imeti certifikate le-teh v celoti skladne z zahtevami naročnika in v Registru Elektronske Hrambe (REH) uvrščene pod »Certifikacija«, kar bo naročnik preveril pri Arhivu RS.
Ponudnik lahko pogoje iz tega podčlena izpolnjuje skupaj s podizvajalcem/i. V kolikor se ponudnik sklicuje na posamezno/e certifikacijo/e podizvajalca/ev, mora/jo dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogoja/ev tega podčlena (obrazec 3.2 (g) in kopije sklepov o certifikaciji) priložiti podizvajalec/ci.
V primeru, da ponudnik pogoj iz tega podčlena izpolnjuje skupaj s podizvajalcem/ci, ponudnik takšnega/ih podizvajalca/ev tekom izvajanja pogodbe za dela, ki so predmet tega javnega naročila, ne sme zamenjati brez izrecnega soglasja naročnika in ob izpolnjevanju pogojev iz predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Bistveni podatki morajo biti razvidni že iz ponudbe. Kot bistven podatek naročnik šteje navedbo posamezne certifikacije oz. njenega nosilca. V tem delu po poteku roka za oddajo ponudbe ni dopustno spreminjati že v ponudbi navedenih certifikacij.«

Po vpogledu v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi/prijavi za potrebe dokazovanja izpolnjevanja zgoraj citiranega pogoja v delu, ki se nanaša na veljavno certifikacijo storitve zajema in e-hrambe gradiva ter spremljevalnih storitev:
- priložil izpolnjen in podpisan obrazec 3.2 (g), s katerim izjavlja, da partner Posita d.o.o. razpolaga z veljavno certifikacijo pri Arhivu RS, in sicer da razpolaga s Certifikatom, št. e-ARS 2020/CS004, z datumom certifikacije 10. 5. 2020, ter zraven pripisal, da je »vloga že v postopku podaljšanja, zaradi počasnosti Arhiva RS certifikat še ni bil izdan, je pa vloga kompletna in ustrezna«,
- priložil Certifikat, št. e-ARS 2020/CS004 z dne 10. 8. 2020, izdan partnerju Posita d.o.o., z veljavnostjo od 10. 5. 2020 do 10. 5. 2021,
- priložil Potrdilo o vloženi zahtevi za podaljšanje certifikacije storitev v skladu z ZVDAGA, izdano s strani Arhiva RS, z dne 21. 3. 2022, v katerem je navedeno, da je družba Posita d.o.o. dne 22. 9. 2021 vložila zahtevo za podaljšanje certifikacije ter da »je vloga kompletna in ustrezna, vendar zaradi postopkov pri Arhivu RS še ni bilo izdanega certifikata«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj dne 24. 5. 2022, torej po roku za predložitev ponudb, samoiniciativno naročniku preko elektronske pošte posredoval dopis Podaljšanje certifikata s strani Arhiva RS, kateremu je (med drugim) priložil Certifikat, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022, izdan družbi Posita d.o.o., z veljavnostjo od 10. 5. 2021 do 10. 5. 2023, torej tudi na dan oddaje ponudbe.

V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za sodelovanje je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. sklepi št. 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019, 018-107/2020, 018-157/2021 itd.), da morata ponudnik/kandidat oziroma ponudba/prijava po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb/prijav, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb/prijav in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb/prijav popolnoma brezpredmetna. Tudi sicer je naročnik v Navodilih ponudnikom izrecno in jasno zapisal, da mora ponudnik sporni pogoj izpolnjevati »na dan oddaje ponudbe«.

Upoštevaje dejstvo, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe določil rok za prejem ponudb/prijav dne 22. 3. 2022, kar med strankama niti ni sporno, stanje na omenjeni datum predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb/prijav. Naročnik je temu tudi sledil, ko je tekom preverjanja in ocenjevanja ponudb/prijav v zvezi z dokazovanjem spornega pogoja upošteval (zgolj) dokazila, ki jih je vlagatelj priložil v ponudbi/prijavi.

Vlagatelj ne prereka ugotovitve naročnika, da Certifikat, št. e-ARS 2020/CS004, ki ga je priložil ponudbi/prijavi, ne dokazuje izpolnjevanja spornega pogoja s strani partnerja Posita d.o.o., saj je veljavnost certifikata potekla pred datumom za prejem ponudb/prijav, ter da Potrdila o vloženi zahtevi za podaljšanje certifikacije storitev v skladu z ZVDAGA z dne 21. 3. 2022 ni mogoče šteti kot ustreznega dokazila za dokazovanje spornega pogoja, saj ne dokazuje obstoja veljavne certifikacije, ampak potrjuje zgolj prejem popolne vloge za podaljšanje certifikacije. Vlagatelj prav tako ne prereka ugotovitve naročnika, da partner Posita d.o.o. v času oddaje ponudbe/prijave s Certifikatom, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022, ki dokazuje izpolnjevanje spornega pogoja, še ni razpolagal. Vendar pa vlagatelj v obravnavani zadevi kot bistveno izpostavlja, da je Arhiv RS slednji certifikat izdal tudi za nazaj, pri čemer je sam vse s strani naročnika zahtevane bistvene podatke glede certifikacije navedel že v ponudbi oz. prijavi. Vlagatelj poudarja, da iz slednjega certifikata jasno izhaja, da ima partner Posita d.o.o. veljaven certifikat v obdobju od 10. 5. 2021 do 10. 5. 2023, torej tudi na dan oddaje ponudbe, zaradi česar je potrebno šteti, da vlagatelj izpolnjuje sporni pogoj za sodelovanje.

Državna revizijska komisija izpostavljenemu vlagateljevemu stališču ne more slediti. Državna revizijska komisija namreč ne more mimo dejstva, ki je v obravnavani zadevi ključno, tj. da vlagatelj oz. njegov partner Posita d.o.o. v času oddaje ponudbe (ki je, kot že zgoraj pojasnjeno, edini relevantni trenutek za presojo izpolnjevanja pogojev) s Certifikatom, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022, ki dokazuje izpolnjevanje spornega pogoja, ni razpolagal, niti ni mogel vedeti, ali bo uspešno prestal postopek podaljšanja certifikacije. Predpogoj za izkaz izpolnjevanja pogoja za sodelovanje je obstoj ustreznega dokazila na presečni datum in v kolikor le-ta ne obstaja, tudi o izpolnjevanju pogoja ni mogoče govoriti. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudnik/kandidat določen pogoj, s katerim se ugotavlja njegova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnil šele po poteku roka za predložitev ponudb/prijav (četudi z dokazilom, ki dokazuje izpolnjevanje pogoja za nazaj), namreč ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov/kandidatov.

Posledično se kot brezpredmetne izkažejo obširne vlagateljeve navedbe o tem, da bi moral naročnik postopati skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede veljavne certifikacije storitev (oziroma upoštevati dokazilo, ki ga je vlagatelj predložil naročniku samoiniciativno po roku za oddajo ponudb), oziroma da bi moral naročnik obstoj dejstva veljavne certifikacije preveriti sam pri Arhivu RS, saj – upoštevaje zgoraj predstavljeno dejansko stanje ter vlagateljevo trditveno podlago – ustrezna dopolnitev ponudbe/prijave niti ne bi bila mogoča. Pa tudi sicer je naročnik v Navodilih ponudnikom jasno zapisal, da »morajo biti bistveni podatki razvidni že iz ponudbe; kot bistven podatek naročnik šteje navedbo posamezne certifikacije oz. njenega nosilca; v tem delu po poteku roka za oddajo ponudbe ni dopustno spreminjati že v ponudbi navedenih certifikacij«. Glede na to, da se je vlagatelj v ponudbi/prijavi izrecno skliceval zgolj na Certifikat, št. e-ARS 2020/CS004 z dne 10. 8. 2020, izdan partnerju Posita d.o.o., z veljavnostjo od 10. 5. 2020 do 10. 5. 2021, bi naročnik – v kolikor bi kot ustrezno dokazilo sprejel kasneje prejeti Certifikat, št. e-ARS 2022/CS003 z dne 19. 5. 2022 – ravnal v nasprotju s pravili, ki si jih je sam določil.

Na ugotovljeno tudi ne vpliva vlagateljeva primerjava dokazovanja spornega pogoja z dokazovanjem izpolnjevanja razloga za izključitev v zvezi s plačilom obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ter pogoja za izkazovanje ekonomskega in finančnega položaja, kot ga zahteva naročnik, in sicer da ponudnik v zadnjih šestih mesecih, pred skrajnim rokom za oddajo ponudb na podlagi predmetnega javnega naročila, ni imel blokiranega posameznega računa več kot 15 dni. Kot pravilno pojasnjuje naročnik, način dokazovanja izpolnjevanja obeh pogojev, ki jih izpostavlja vlagatelj, ni enak načinu dokazovanja spornega pogoja. V obeh izpostavljenih primerih namreč naročnik od ponudnikov ne zahteva, da že ob oddaji ponudbe predložijo ustrezna dokazila, ampak zadošča, da ponudniki v ponudbi priložijo ustrezno izpolnjen ESPD obrazec, ki velja kot predhodni dokaz (glej prvi odstavek 79. člena ZJN-3), naročnik pa dokazila o izpolnjevanju pogojev pridobi naknadno, s preverjanjem dejanskega stanja na določeno časovno točko (oddaja ponudbe oziroma potek roka za oddajo ponudbe). V primeru dokazovanja spornega pogoja pa je obratno – naročnik je namreč v Navodilih ponudnikom izrecno zahteval, da ponudniki dokazilo o certifikaciji priložijo že v ponudbi.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko prijave skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ni obravnaval kot dopustne in tej skupini posledično ni priznal sposobnosti za sodelovanje v 2. fazi postopka oddaje javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija že ob obravnavi izpostavljene revizijske navedbe ugotovila, da vlagatelj zatrjevane kršitve v postopku ni uspel izkazati, v okviru revizijskega postopka ni vsebinsko obravnavala navedb, ki se nanašajo na preostala dva razloga za nepriznanje sposobnosti (tj. neustrezno dokazilo za dokazovanje zahtevane bonitete poslovanja ter neizpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev). Obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti (eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran