EN

018-091/2022 Občina Metlika

Številka: 018-091/2022-4
Datum sprejema: 26. 8. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kino oprema, ozvočenje in odrska tehnika za dvorano za Kulturni dom Metlika«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Elex elektronika, Miran Starman s. p., Goričane 12A, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in Partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Metlika, Mestni trg 24, Metlika (v nadaljevanju: naročnik), 26. 8. 2022

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 411-4/2021 z dne 18. 7. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.063,80 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti [47. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN 3)], je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 2. 6. 2022, pod št. objave JN003731/2022-W01, s popravki z dne 8. 6. 2022, pod številko objave JN003731/2022-K01, z dne 9. 6. 2022, pod številko objave JN003731/2022-K02 in z dne 15. 6. 2022, pod številko objave JN003731/2022-K03.

Naročnik je 18. 7. 2022 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 411-4/2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da predmetno javno naročilo oddaja ponudniku TSE d. o. o., audio video inženiring, Ljubljana, Tržaška cesta 126, Ljubljana, ki ga v predmetnem postopku pravnega varstva zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o. p., d. o. o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev pravočasno, 25. 7. 2022, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj ponujena oprema ne izpolnjuje tehničnih specifikacij iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da izbrani ponudnik v kosovnici ni naštel vse ponujene opreme, in sicer za postavko ponudbenega predračuna št. 48 (»Zidna priključna omarica«) ni navedel, katero omarico ponuja, poleg tega pa nobena od navedenih omaric v predloženi brošuri ne ustreza zahtevam naročnika (dimenzije). Zatrjuje, da ponujeni digitalni kino projektor (v nadaljevanju: projektor) ni skladen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj gre za zastareli model, ki ni več v proizvodnji niti v prodaji, ter da izračun svetilnosti ponujenega projektorja ni pravilen (za preverjanje pravilnosti izračuna predlaga izvedenca elektro stroke). Navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pri postavkah ponudbenega predračuna navedel model oziroma več modelov, ki so ustrezni za posamezno postavko. Ker je izbrani ponudnik v kosovnici pri postavkah št. 7, 31, 32, 40, 41, 42 in 43 šele po pozivu naročnika navedel ponujeni model, ki prej ni bil naveden v ponudbi ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je po poteku roka za prejem ponudb nedopustno spreminjal ponudbo. Poleg tega navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika, brez dodatnega pojasnila, sploh ni bilo mogoče ugotoviti, katero opremo ponuja, saj do poteka roka za oddajo ponudb ni navedel tipa ali modela ponujene opreme za nobeno postavko ponudbenega predračuna, razen za projektor. Prav tako ni predložil tehničnih listov z lastnostmi opreme, ki jo ponuja, niti fotografij ponujene opreme v segmentih kino opreme (razen za projektor), ozvočenja dvorane in odrskih zaves. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik šele po pozivu na pojasnilo ponudbe predložil kosovnico in tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo, s čimer je ponudbo iz nedopustne spremenil v dopustno, naročnik pa je s pozivanjem izbranega ponudnika na pojasnilo ponudbe kršil določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Izbranega ponudnika je namreč pozval na pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, poleg tega pa se poziv nanaša na tehnične dokumente, katerih obstoja pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, ni mogoče objektivno preveriti (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-047/2019).

Naročnik je skladno z določbo 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo poslal izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik v dokumentu »Izjasnitev do navedb vlagatelja« z dne 28. 7. 2022 zatrjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano, da ponudniki ob oddaji ponudbe predložijo kosovnico ponujene opreme ali da specificirajo proizvajalca, model in tip opreme. Navaja, da ga je naročnik pozval na pojasnilo ponudbe zgolj v delu artiklov, za katere je v ponudbenem predračunu predvidel modele opreme, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na omarice (postavka ponudbenega predračuna št. 48); pojasnjuje pa, da je kljub temu predložil brošuro omaric, v kateri so tudi stenske komunikacijske omarice 19''. Z brošuro je naročniku dal na izbiro, da izbere katerokoli omarico, ki mu ustreza glede na njegove potrebe. Navaja, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da oprema izbranega ponudnika ni ustrezna; da je za dokaze v tujem jeziku skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s sprem.) potrebno predložiti overjene prevode v slovenski jezik; da starejši model projektorja ni nujno neustrezen in ne pomeni avtomatično, da ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika; da je izračun svetilnosti dostopen le partnerjem, svetilnost ponujenega projektorja pa ustreza zahtevam in tolerančnemu pasu, določenem v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja tudi, da se je kot ponudnik dolžan odzvati na naročnikov poziv in predložiti pojasnilo, kar je tudi storil. Poudarja, da je opremo v ponudbeni dokumentaciji opredelil tako kot je bilo zahtevano, zaradi česar naknadno predložene dokumentacije ni mogoče obravnavati kot spreminjanje ali dopolnjevanje ponudbe.

Naročnik je dne 4. 8. 2022 sprejel »Sklep o zahtevku za revizijo« št. 411-4/2021-21 (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka ter odločil, da je vlagatelj dolžan izbranemu ponudniku povrniti stroške priprave obrazložene vloge med postopkom v višini 447,98 EUR. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil vso zahtevano dokumentacijo, naročnik pa je ugotovil, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik ponudil ustrezno omarico, saj je predložil katalog, v katerem so poleg prostostoječih tudi zidne omarice, ki ustrezajo zahtevam naročnika, vlagatelj pa zgolj pavšalno zatrjuje, da ponujene omarice ne izpolnjujejo zahtev, pri čemer ne navede, katerih konkretnih zahtev naj le-te ne bi izpolnjevale. Navaja, da vlagatelj podaja pavšalne očitke tudi v zvezi z neustreznostjo ponujene opreme za postavke ponudbenega predračuna št. 7, 31, 32, 40, 41, 42 in 43. Pojasnjuje, da je modele pri posamezni postavki ponudbenega predračuna navedel le primeroma, zaradi česar je ustreznost ponujene opreme potrebno presojati zgolj glede na zahtevane tehnične specifikacije, vlagatelj pa niti ne zatrjuje, katerih zahtev ponujena oprema ne izpolnjuje. Zatrjuje, da je izračun svetilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ustrezen, vlagatelj pa ga je narobe razumel, ponujeni projektor celo bistveno presega minimalne zahteve naročnika. Nasprotuje vlagateljevim trditvam o zastarelosti ponujenega projektorja in zatrjuje, da projektor v celoti ustreza vsem zahtevam iz popisa del. Zgolj dejstvo, da gre za starejši projektor, namreč še ne pomeni tudi, da z vidika zahtevanih tehničnih specifikacij za predmetno javno naročilo ni ustrezen. Naročnik pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podal nobene zahteve glede načina izkazovanja tehničnih zahtev. Ker na podlagi določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano, da ponudniki navedejo tip, proizvajalca ali model ponujene opreme, niti ni bilo zahtevano, da za ponujeno opremo predložijo tehnične liste, fotografije ali karkoli drugega, je izbrani ponudnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, njegova ponudba pa je dopustna. Sklicuje se tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-313/2012, iz katere izhaja, da v primeru, ko naročnik ne zahteva specifikacij ponujenega blaga, ponudnik zahteve naročnika izpolni že s tem, da predloži ustrezno izpolnjen ponudbeni predračun oziroma izjavo, s čimer se zaveže, da bo za ponudbeno ceno dobavil blago, ki izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika. Dodaja, da je naročnikova odločitev, ali bo izpolnjevanje zahtev preveril s predložitvijo dokazil že v fazi oddaje ponudbe ali pa se bo zanesel na izjavo ponudnika ter izpolnjevanje zahtev preverjal v času izvedbe pogodbe. Zatrjuje, da izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev ponudbe, temveč le na pojasnilo ponudbe – želel je namreč preveriti, ali so bile vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pravilno razumljene, da v fazi izvedbe naročila ne bi prišlo do bistvenega odstopanja in zapletov. Ker je izbrani ponudnik predložil zahtevano dokumentacijo, naročnik pa je po pregledu le-te ugotovil, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve, je predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 8. 8. 2022 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo »Prva pripravljalna vloga« z dne 10. 8. 2022 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da naročnik nima pravne podlage, da bi izbranemu ponudniku priznal stroške revizije. Zatrjuje, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni pojasnil, v čem si vlagatelj napačno razlaga zahtevo glede izračuna svetilnosti. Dodaja, da ponujeni projektor ni ustrezen, ker je zastarel in nima servisa ter rezervnih delov, vztraja, da ne gre za projektor iz zahtevane serije SP2K. Zatrjuje, da predmet v ponudbi izbranega ponudnika v trenutku oddaje ponudbe ni bil določen in brez dodatnega pojasnila, ki ga gre šteti za nedopustno spremembo, niti ni bil določljiv. Šele na podlagi dopisa izbranega ponudnika z dne 11. 7. 2022 je lahko naročnik ugotovil, kateri tip opreme ponuja vlagatelj in da to, kar ponuja, ne ustreza zahtevanemu tipu opreme. Tudi sam naročnik z navedbami o tem, da je želel preveriti, ali je bila dokumentacija pravilno razumljena, priznava, da ni bilo mogoče ugotoviti kaj je predmet ponudbe. Zatrjuje, da je ravnaje naročnika v fazi pregleda in vrednotenja ponudb arbitrarno, saj iz razpisa ni mogoče ugotoviti, katere lastnosti oz. specifikacije naj bi bile za naročnika ključne, niti ni mogoče ugotoviti, kakšni naj bi bili kriteriji za presojo enakovrednosti in kakovosti ponujene opreme. Pojasnjuje, da je naročnikova dolžnost, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bo jasna in nedvoumna in ne bo dopuščala različnih razlag, ki bi lahko vodila v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Poudarja, da je glede na razliko v ponudbeni ceni izbranega ponudnika in vlagatelja mogoče ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika slabše kvalitete, zaradi česar gre naročniku očitati kršitev načela gospodarnosti, v tem delu pa predlaga, da se zadeva odstopi Računskemu sodišču Republike Slovenije, Slovenska c. 50, Ljubljana (v nadaljevanju: Računsko sodišče).

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dokument (dokument »Kino oprema, ozvočenje in odrska tehnika za dvorano za Kulturni dom Metlika« št. 411-4/2021 z dne 1. 6. 2022 s popravki), v ponudbo izbranega ponudnika, v poziv naročnika izbranemu ponudniku za dopolnitev ponudbe (dokument »Poziv za dopolnitev / pojasnilo ponudbe« št. 615-6/2022-3 z dne 5. 7. 2022), v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika (dokument izbranega ponudnika št. 615-6/2022-3 z dne 11. 7. 2022 s prilogami) ter v dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 411-4/2021 z dne 18. 7. 2022. Druge dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebne iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom sta sporni dve vprašanji. Prvo vprašanje je, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je po pregledu prejete tehnične dokumentacije za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da ustreza potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah. Drugo sporno vprašanje je, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije.

Prvo sporno vprašanje, torej ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je po pregledu prejete tehnične dokumentacije ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika ustreza vsem potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik sme skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, ena od predpostavk dopustne ponudbe pa je, glede na 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. S tehničnimi specifikacijami, ki jih naročnik navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. (prim. 23. točko drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik tehnične specifikacije določi na enega izmed načinov, določenih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, ponudniki pa so na podlagi devetega odstavka 68. člena ZJN-3 v svoji ponudbi dolžni z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3 (poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila), dokazati, da gradnja, blago ali storitev izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da ni mogoče sprejeti naročnikove razlage, da je odločitev, ali bo izpolnjevanje tehničnih zahtev preveril že v fazi oddaje ponudbe ali pa bo to preverjal v času izvedbe javnega naročila, v naročnikovi diskreciji. Na podlagi že navedenega prvega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko namreč naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 šele po tem, ko med drugim preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3. Naročnik sicer lahko v postopku naročila male vrednosti skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo in mu (ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3) ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. ZJN-3 torej naročniku v postopku naročila male vrednosti daje možnost, da se zadovolji le z izjavami ponudnika glede izpolnjevanja posameznih zahtev, ne da bi ob tem zahteval tudi dokazila. Vendar izjema glede preverjanja obstoja in vsebine navedb velja le v primeru, kadar so te izjave (v ESPD obrazcu ali drugih ponudbenih dokumentih) v ponudbi podane – kadar se torej naročnik preko lastnih izjav ponudnika seznani z vsebino ponudbe, v katere resničnost pa ne dvomi. Če ponudnik izjave o posameznem relevantnem dejstvu v ponudbi sploh ne poda, konkretno če sploh ne navede, katera konkretna oprema je predmet ponudbe, ni mogoče govoriti o dvomu naročnika o resničnosti izjav, temveč o tem, da naročnik sploh ne ve, kaj je ponujeno, zaradi česar tudi ne more preveriti izpolnjevanja njegovih zahtev. Ne gre torej za to, da bi se pri naročniku pojavil dvom o tem, ali je tisto, kar ponudnik ponuja, skladno z njegovimi zahtevami, temveč za to, da naročnik sploh ne ve, kaj je predmet ponudbe.

Predmet tozadevnega javnega naročila je kino oprema, ozvočenje in odrska tehnika za dvorano. Vlagatelj revizijske navedbe o tem, da predmet ponudbe izbranega ponudnika ne ustreza vsem potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah, konkretizira s tem, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (kosovnice in kataloga) ni razvidno, katero omarico ponuja za postavko št. 48 ponudbenega predračuna; da nobena od omaric iz priložene tehnične dokumentacije ne ustreza zahtevanim dimenzijam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; da je ponujeni projektor izbranega ponudnika zastarel, ni več v proizvodnji in ni enakovreden zahtevanim modelom, niti ne gre za boljši model; in da izračun svetilnosti projektorja iz ponudbe izbranega ponudnika ni skladen z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da tehnično dokumentacijo sestavlja popis del oziroma predračun, v katerem so navedeni zahtevana oprema in zahtevane značilnosti le-te. Iz dokumenta »popis del_koncni« je razvidno, da je naročnik v ponudbenem predračunu za posamezni artikel v okviru kino opreme, ozvočenja dvorane in odrskih zaves v posameznih postavkah navedel tehnične značilnosti zahtevane opreme oziroma tehnične specifikacije, pri določenih artiklih pa je primeroma navedel tudi modele, pri čemer je dopustil, da ponudniki ponudijo opremo, ki je boljša od primeroma navedenih modelov. Ob tem je predvidel, da so ponudniki v predpripravljen ponudbeni predračun vpisali vrednost (cene) ponujene opreme.

Iz vpogleda v odstopljeno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika izhaja, da je predložil izpolnjen ponudbeni predračun, v katerega je vpisal ponudbene cene za posamezne predračunske postavke oz. artikle, kot jih je opisal naročnik.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je nadalje razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom »Poziv za dopolnitev/pojasnilo ponudbe« št. 615-6/222-3 z dne 5. 7. 2022 pozval, naj v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopolni ponudbo, in sicer je navedel: »Pozivamo vas, da za postavke v predračunu, za katere je naročnik navedel priporočen tip opreme, konkretno pojasnite kateri tip oz. model posamezne vrste opreme ponujate in priložite tehnične liste z lastnostmi opreme ter fotografije ponujene opreme v segmentu kino opreme (razen za digitalni kinoprojektor, za katerega ste že priložili) ozvočenje dvorane in odrske zavese.« Iz naročnikovega poziva za dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe je torej razvidno, da ni šlo za to, da bi naročnik podvomil o izjavah izbranega ponudnika v zvezi s ponujeno opremo, temveč da sploh ni bil seznanjen s tem, kateri tip oz. model posamezne vrste opreme izbrani ponudnik ponuja v posameznih predračunskih postavkah, zaradi česar na podlagi prvotne ponudbe sploh ni mogel preveriti skladnosti ponujene opreme s tehničnimi zahtevami in tako sploh ni mogel ugotoviti, ali se mu v zvezi s ponujeno opremo sploh poraja dvom o resničnosti navedb.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dopolnjeno ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbo na podlagi navedenega naročnikovega poziva dopolnil s tehnično dokumentacijo za kino opremo, ozvočenje dvorane in odrske zavese, priložil pa je tudi kosovnico ponujene opreme, v kateri je za določene artikle kino opreme in ozvočenja dvorane navedel tipe oziroma model opreme, ki jih ponuja.

Na podlagi vlagateljevih navedb, da je izbrani ponudnik za postavko št. 48 ponudbenega predračuna, v kateri je bila opisana zidna priključna omarica, v dopolnitvi ponudbe predložil tehnično dokumentacijo, iz katere pa naj ne bi bilo razvidno, kateri od številnih artiklov je bil konkretno ponujen, pri čemer naj noben artikel iz kataloga ne bi ustrezal zahtevanim dimenzijam (te revizijske navedbe so, nasprotno od mnenja naročnika, dovolj konkretizirane, da jih je mogoče presojati v tem revizijskem postopku), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil kosovnico in tehnično dokumentacijo za posamezne dele opreme. Iz vpogleda v kosovnico Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da izbrani ponudnik v seznam ponujene opreme ni vključil vseh postavk iz ponudbenega predračuna, med drugim v kosovnico ni vključil postavke ponudbenega predračuna št. 48, v kateri je bila opisana zidna priključna omarica, za katero je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naslednje zahteve:

»Zidna priključna omarica, 19'' vgradne širine za vgradno komponent za potrebe odra v sestavi: Behringer S16 2 x 19'' razdelilna letev za elektriko iz pozicije 29, vratca za zapiranje, dimenzije (š) x (v) x (g): 53 x 37 x 30 cm«.

Za navedeno postavko 48, ki v kosovnici ni bila opredeljena oz. v njej ni bilo navedeno, kateri konkretni tip omarice je predmet ponudbe, je izbrani ponudni priložil brošuro oziroma pdf. dokument: »Zidna priključna omarica 19''« za različne tipe omaric:

- »komunikacijske prostostoječe 19'' omare, tip ''CR''«,
- »komunikacijske prostostoječe 19'' omare, tip ''ER''«,
- »komunikacijske prostostoječe 19'' omare, tip ''SR''« ter
- »komunikacijske stenske 19'' omare tip ''WR''«.

Iz navedenega dokumenta izhaja, da je zidna omarica le »komunikacijska stenska 19'' omara tip ''WR''«, saj so ostale omarice prostostoječe. Državna revizijska komisija z vpogledom v glavne tehnične lastnosti navedene omarice ugotavlja, da le-ta obstaja v različnih kombinacijah višin (6HE – 386mm, 9HE – 501mm, 12 HE – 635mm, 15 HE – 769mm, 18HE – 901mm, 21HE – 1037mm) in globin (390mm, 500mm, 600mm) ter širine 600mm. Nobena od dimenzijskih kombinacij zidne omarice »komunikacijske stenske 19'' omare tipa ''WR''«, za katero je izbrani ponudnik po pozivu na dopolnitev predložil tehnično dokumentacijo in fotografije, torej ne ustreza zahtevanim dimenzijam (»(š) v x () x (g): 53 x 37 x 30 cm«). Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja dopustnosti dopolnitve ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, je tako treba ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika že zaradi dejstva, da ta v postavki št. 48 ni specificiral, kateri tip omarice je predmet njegove ponudbe, in dejstva, da noben izmed tipov stenskih omaric, ki so navedeni v priloženem tehničnem katalogu, ne izpolnjuje zahtev glede dimenzij omaric, ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, zaradi česar naročnik ni imel podlage, da jo je ocenil kot dopustno.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja še, da ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da je njegova ponudba dopustna zato, ker je ponudil več različnih tipov omaric in naročniku dal na izbiro, da izbere katero koli omarico, ki mu ustreza, oziroma da je ponudil omarico z več prostora, kar pomeni, da je ponudil boljši predmet od zahtevanega (pri čemer navaja, da je naročnik glede na dimenzije predvidel omarico, v katero je mogoče namestiti opremo v skupni višini 6HE, svoje potrebe pa je opisal v obsegu 4HE). V zvezi s temi navedbami je treba ponovno poudariti, da mora ponudnik v ponudbi specificirati predmet ponudbe in tega ne more prepustiti naročniku. Kot je bilo že zapisano, izbrani ponudnik v kosovnici ni specificiral, kateri konkretni tip zidne omarice ponuja, tiste stenske omarice, ki so predstavljene v katalogu, pa ne izpolnjujejo zahteve glede dimenzij. Zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 pa naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je v delu, ki se nanaša na zahtevane dimenzije zidne omarice pod postavko ponudbenega predračuna št. 48, jasna in ni dopuščala razlage, skladno s katero bi ponudniki imeli možnost izbire, da ponudijo drugačne (večje ali manjše) dimenzije omaric od zahtevanih. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik v postavki št. 48 ni navedel, katera konkretna omarica je sploh predmet njegove ponudbe, iz priloženega kataloga pa je razvidno, da v njem navedene stenske omarice ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam, je treba posledično ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ponudil omarice v zahtevanih dimenzijah ((š) x (v) x (g): 53 x 37 x 30 cm), saj dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno, čeprav ne izpolnjuje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da je po pozivu naročnika predložil tisto dokumentacijo, na katero je bil pozvan, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega dela naročnikovega poziva z dne 5. 7. 2022 izhaja, da je od izbranega ponudnika zahteval, da za artikle, ki imajo navedene priporočene modele, navede konkretno kateri model ponuja, za vso opremo v segmentih kino opreme, ozvočenja dvorane in odrskih zaves pa predloži zahtevano tehnično dokumentacijo in fotografije ponujene opreme. Vsled navedenemu ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da je bil pozvan na pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe zgolj za tiste postavke ponudbenega predračuna, za katere je naročnik v ponudbenem predračunu predvidel tip opreme oziroma modele. Za navedeni del je bilo zahtevano, da izbrani ponudnik navede konkretno opremo oziroma model, ki ga ponuja, skladno z drugim delom poziva pa je bilo zahtevano, da za vso ponujeno opremo v vseh treh segmentih (vključno s postavkami ponudbenega predračuna, ki niso imele navedenih predvidenih modelov) predloži zahtevano tehnično dokumentacijo. Takšno razumevanje naročnikovega poziva je tudi sicer skladno z določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3, v skladu s katerim mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, ali je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj v primeru, če ponudnik bodisi v lastni izjavi bodisi v tehnični dokumentaciji sploh ne navede, katere konkretne tipe opreme ponuja, naročnik niti ne more preveriti izpolnjevanja lastnih zahtev.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do drugega spornega vprašanja, torej vprašanja dopustnosti dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika, je torej treba že na tej točki ugotoviti, da izbrani ponudnik tudi po pozivu na dopolnitev ponudbe ni navedel konkretno katero omarico ponuja, iz priložene tehnične dokumentacije pa ni mogoče ugotoviti, da katerakoli v katalogu predstavljena omarica ustreza dimenzijskim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika) in v celoti ugodila predlogu vlagatelja (razveljavitev izpodbijane odločitve), v nadaljevanju vsebinsko ni obravnavala preostalih navedb vlagatelja, podanih v smeri utemeljevanja zahtevka (vprašanje ustreznosti ponudbe v delih, ki se nanašajo na postavke ponudbenega predračuna št. 7, 31, 32, 40, 41, 42 in 43, ustreznost ponujenega projektorja in izračuna svetilnosti ter vprašanje dopustnosti pojasnjevanja oziroma dopolnjevanja ponudbe) in z njimi povezanih dokaznih predlogov. Njihova obravnava namreč na sprejeto odločitev in položaj strank in udeležencev v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer več vplivati. Ob tem Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da zaradi razveljavitve odločitve o oddaji naročila z dne 18. 7. 2022 naročnik na njeni podlagi ne bo sklenil pogodbe, zaradi česar tudi ne bo prišlo do porabe javnih sredstev. Posledično so pomisleki vlagatelja o negospodarni porabi javnih sredstev brezpredmetni, brezpredmetni pa so tudi njegovi pozivi k nadaljnjemu ukrepanju Državne revizijske komisije oz. obveščanju drugih nadzornih organov.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotovila, da naročnik ni ravnal skladno z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kljub temu, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 411-4/2021 z dne 18. 7. 2022.

Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN 3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške postopka:

- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.169,30 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 878,40 EUR in
- materialne stroške v višini 22 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 16,10 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (tar. št. 43), prav tako Državna revizijska komisija ni priznala stroškov za sestavo vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (in s tem povezanih izdatkov po 11. členu OT ter stroškov za sestanek s stranko), saj v konkretnem primeru ni bila potrebna (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.063,80 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 28. 7. 2022, s katero se je izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:

Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo upravni spor ni dovoljen.



Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj, po pooblaščencu
- naročnik,
- izbrani ponudnik, po pooblaščencu,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran