EN

018-090/2022 Pošta Slovenije d.o.o. Maribor

Številka: 018-090/2022-3
Datum sprejema: 17. 8. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje, servisiranje in dograditev sistema videonadzora v objektih Pošte Slovenije d.o.o. za obdobje treh let« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik Požarni sistemi, družba za inženiring, trgovino, storitve in gradbeništvo d.o.o., Novorogoška ulica 17, Miklavž na Dravskem polju, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Lah, Jambrovič & partnerji, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 8. 2022

odločila:


1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi »Sklep o zavrženju« z dne 27. 7. 2022.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil pritožnik, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 7. 7. 2022, št. objave JN004730/2022-W01, s spremembami.

Pritožnik je dne 21. 7. 2022 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 7. 2022 in predlagal, da se zaradi kršitev naročnika pri oblikovanju nekaterih pogojev za sodelovanje in določb osnutka okvirnega sporazuma predmetni postopek v celoti razveljavi oz. podredno, da se razveljavijo posamezni deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; zahteval je tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Naročnik je dne 27. 7. 2022 sprejel in naslednjega dne na portalu eRevizija objavil Sklep o zavrženju, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva pa zavrnil.

V njem navaja, da je po opravljenem predhodnem preizkusu, skladno s 26. členom ZPVPJN, ugotovil, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, zato ga je zavrgel. Pojasnjuje, da je zahtevku za revizijo priloženo pooblastilo za zastopanje Odvetniški pisarni Lah, Jambrovič & partnerji, d.o.o., Maribor, ki ga je podpisal prokurist družbe Požarni sistemi d.o.o., Miklavž na Dravskem Polju, D. Š.. O tem, da je D.Š. prokurist navedene družbe, se je naročnik prepričal tudi z vpogledom v AJPES. Naročnik opozarja, da prokurist na navedeno odvetniško družbo ni mogel prenesti pooblastila za zastopanje in vložitev zahtevka za revizijo, saj razpolaga le z materialnim, ne pa tudi s procesnim pooblastilom ter da posebno pooblastilo za prokurista zahtevku za revizijo ni bilo priloženo. S tem v zvezi se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-067/2009 in št. 018-312/2011.

Pritožnik je dne 2. 8. 2022 na portalu eRevizija vložil Pritožbo z dne 1. 8. 2022 in predlagal, da se naročnikova odločitev z dne 27. 7. 2022 razveljavi; zahteval je tudi povračilo nadaljnjih stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: pritožba). Zatrjuje, da je naročnik svojo odločitev sprejel ob popolnem spregledu določbe četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, saj vlagatelja, v kolikor je smatral, da predloženo pooblastilo prokurista D. Š. ni ustrezno, ni pozval, da zahtevek za revizijo, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 15. člena ZPVPJN, v zakonsko predvidenem roku dopolni. Navaja, da bi imel naročnik šele po poteku zakonsko določenega roka in za primer, da vlagatelj zahtevka za revizijo ne bi ustrezno dopolnil, pravno podlago za sprejem izpodbijane odločitve. Izpostavlja, da na opisan način po ustaljeni praksi postopa tudi Državna revizijska komisija. Pritožnik še dodaja, da je povsem zgrešeno naziranje naročnika glede pomanjkanja aktivne legitimacije, saj mu je, glede na določbo 14. člena ZPVPJN, ni mogoče odreči.

Pritožnik pritožbi prilaga pooblastilo in izjavo zakonitega zastopnika pritožnika, direktorja S. G., iz katerih izhaja, da je imel prokurist družbe, D. Š. ustrezno pooblastilo direktorja družbe in da je slednji odobril vsa dejanja, ki jih je v predrevizijskem in revizijskem postopku za družbo vlagatelja izvedla pooblaščena odvetniška družba.

Pritožnik navaja, da je bilo stališče iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-74/14-9, tj. da ima pravica do pravnega varstva v skladu z načelom sorazmernosti prednost pred postopkovnimi pravili, ki sicer zasledujejo pospešitev in koncentracijo postopka, vendar strankam prekomerno omejujejo pravico do pravnega varstva ter jim posledično odrekajo meritorni preizkus izpodbijanih odločitev, povzeto tudi v četrtem odstavku 26. člena ZPVPJN. Slednji naročnikom, ravno za primer odsotnosti katere izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo, nalaga obveznost izdaje pozivov na njihovo dopolnitev, predpisuje roke zanje pa tudi sankcije za primer, da jim vlagatelji ne sledijo.

V zaključku pritožnik opozarja še na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 229/2008, da je prokurist tudi brez posebnega pooblastila upravičen podeliti odvetniški družbi pooblastilo za zastopanje.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 4. 8. 2022 odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb pritožnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Naročnik zato, po prejemu zahtevka za revizijo, najprej preveri, ali
- je bil vložen pravočasno,
- vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
- ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
- ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
- je dopusten.

Skladno s četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN mora naročnik, če ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZJN-3 (med drugim pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem; 7. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže, sicer pa ga sprejme v obravnavo.

Naročnik je v odločitvi z dne 27. 7. 2022 navedel, da naj pritožnik ne bi imel aktivne legitimacije, vendar v nadaljevanju ni navajal ničesar, kar bi utemeljevalo ugotovitev, da pritožnik aktivne legitimacije ne izkazuje (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Naročnik namreč v izpodbijani odločitvi izpostavlja zgolj neustrezno pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, kar pa se – kot pravilno opozarja pritožnik – ne nanaša na vprašanje aktivne legitimacije (torej na to, ali ima oz. ali je imel pritožnik – ki ni zagovornik javnega interesa – interes za dodelitev javnega naročila in bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda), pač pa na vprašanje, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine (15. člen ZPVPJN).

Ob presoji razloga za zavrženje zahtevka za revizijo, kot ga je vsebinsko utemeljeval naročnik, tj. vprašanje ustreznosti pooblastila za zastopanje, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja (kar tudi med pritožnikom in naročnikom ni sporno), da je v zahtevku za revizijo predloženo pooblastilo za zastopanje Odvetniški pisarni Lah, Jambrovič & partnerji, d.o.o., Maribor, ki ga je podpisal prokurist družbe Požarni sistemi d.o.o., Miklavž na Dravskem polju, D.Š. in ne njen zakoniti zastopnik družbe, S.G..

S tem v zvezi Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz prvega odstavka 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) izhaja, da gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik), iz prvega odstavka 33. člena ZGD-1 pa izhaja, da lahko družba eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi, podeli prokuro, tj. posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila. Obseg prokure je opredeljen v 35. členu ZGD-1, ki v prvem odstavku določa, da lahko prokurist opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin, v tretjem odstavku pa določa še, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. V zvezi z določbo prvega odstavka 35. člena ZGD-1 je sodišče v svojih odločitvah (sprejetih po sklepu Vrhovnega sodišča RS, na katerega se sklicuje pritožnik) že večkrat zapisalo, da ureja le pooblastilo prokuristov na materialnopravnem, ne pa tudi na procesnem področju, kar pomeni, da prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika pooblastila za zastopanje ne more prenesti na drugo osebo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 271/2013, II Ips 515/2007, II Ips 217/2012). Za prokurista, kot pooblaščenca družbe, ki ni odvetnik, skladno s 96. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, tako velja, da za prenos pooblastila na drugega vselej potrebuje izrecno pooblastilo.

Čeprav na eni strani torej drži ugotovitev naročnika, da v konkretnem primeru pooblastilo odvetniški družbi res ni bilo ustrezno, saj ga je podpisal prokurist, brez, da bi bilo izkazano posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe, s katerim bi bil prokurist za tako ravnanje (izrecno) pooblaščen, pa Državna revizijska komisija na drugi strani pritrjuje pritožniku v tem, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo brez poziva na predložitev (ustreznega) pooblastila za zastopanje zavrgel. Kot predhodno že zapisano, mora namreč naročnik v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN, v primeru, da ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZJN-3 (kamor sodi tudi ustrezno pooblastilo za zastopanje) in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, vlagatelja pozvati, da zahtevek za revizijo v zakonsko določenem roku dopolni. Ker naročnik tega ni storil, pač pa je zahtevek za revizijo ob ugotovitvi, da mu ni predloženo (ustrezno) pooblastilo za zastopanje, zavrgel, je ravnal v nasprotju s prvo povedjo četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v zvezi z drugo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN glede na 7. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN.

V posledici navedenega je zato Državna revizijska komisija, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, pritožbi ugodila in naročnikovo odločitev, kot izhaja iz Sklepa o zavrženju z dne 27. 7. 2022, razveljavila.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Naročnik naj pri tem upošteva dejstvo, da je odvetniška družba, skupaj s pritožbo, predložila izjavo zakonitega zastopnika in novo (ustrezno) pooblastilo za zastopanje.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in četrti odstavek 163. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor po 39.a členu ZPVPJN ni dovoljen.


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti (prek portala eRevizija):
- pooblaščenec pritožnika,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.


Natisni stran