018-040/2022 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva za »Izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Avtobusni promet Murska Sobota, d. d., Bakovska ulica 29 a, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje javnega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 16. 8. 2022

odločila:

1. Ugotovi se, da je zahtevek za revizijo utemeljen glede razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 27.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku za »Izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije« (objava obvestila o koncesiji 3. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005315/2021-U01, in 4. 8. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 149-398357) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, ki je bil 29. 3. 2022 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005315/2021-ODL01, ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 5 izbral ponudbo ponudnika Arriva, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 8, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik oziroma gospodarski subjekt Arriva, d. o. o., Kranj), vlagateljevo ponudbo pa je zavrnil kot ekonomsko manj ugodno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 3. 2022, ki jo je naročnik prejel 29. 3. 2022 in 30. 3. 2022, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je 31. 3. 2022 vlagatelju poslal elektronsko sporočilo, ki mu je pripel priponko »sklop 5_ponudba in dopisi za dokazila Arriva.zip«, v njem pa je navedel, da »dokumentacije […] ne posreduje[…] v celoti, saj je praktično celotna ponudba označena kot poslovna skrivnost oziroma vsebuje veliko osebnih podatkov«.

Vlagatelj je z elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2022 naročniku sporočil, da mu ni posredoval vse potrebne dokumentacije, zato ga je pozval, naj posreduje še dokumentacijo, ki jo je naštel.

Naročnik je 1. 4. 2022 odgovoril na prejeto elektronsko sporočilo in navedel, da vlagatelju ne bo posredoval zahtevane dokumentacije.

Vlagatelj je 8. 4. 2022 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 4. 2022 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji, ki se nanaša na sklop 5, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je uveljavljal kršitve, ki se nanašajo na pravico do vpogleda v dokumentacijo, izbiro ponudbe izbranega ponudnika [veljavnost ponudbe, zavarovanje za resnost ponudbe, nekateri izključitveni razlogi (neplačevanje davkov in prispevkov, kaznovanost in obstoj dogovora, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco), licence za avtobus, obrazec 1A in neobičajno nizka ponudba] ter vrstni red oddaje sklopov in objavo. Vlagatelj je v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo predlagal, da se mu dovoli vpogled vanjo in nato omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo, glede vrstnega reda oddaje sklopov in objave pa je navedel, da so to hujše kršitve, zaradi katerih naj Državna revizijska komisija (skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN) v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Izbrani ponudnik je po Odvetniški pisarni Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana 19. 4. 2022 na portalu eRevizija vložil izjasnitev z dne 19. 4. 2022 in nasprotoval vlagateljevim navedbam. Izbrani ponudnik je predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo in uveljavljal tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je z dokumentom št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022, ki ga je vložil 28. 4. 2022 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik ni odločil o stroških, katerih povrnitev je zahteval izbrani ponudnik.

Naročnik je 3. 5. 2022 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 5. 2022, ki jo je vložil 4. 5. 2022 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Naročnik je 10. 5. 2022 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji poslal dopis št. 430-39/2021/133-0242 z dne 10. 5. 2022, v katerem je ponovil, zakaj ni obstajal sum za neobičajno nizko ponudbo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-040/2022-10 z dne 19. 5. 2022, ki ga je 19. 5. 2022 poslala prek portala eRevizija, seznanila vlagatelja z dopisom št. 430-39/2021/133-0242 z dne 10. 5. 2022 in mu omogočila, da se o njem pisno opredeli, kar je vlagatelj tudi storil. Vlagatelj je namreč 23. 5. 2022 prek portala eRevizija vložil vlogo z dne 23. 5. 2022 in nasprotoval naročniku. Vlagatelj je uveljavljal povrnitev stroškov.

Računsko sodišče Republike Slovenije je kot zagovornik javnega interesa (v nadaljevanju: zagovornik javnega interesa) 9. 6. 2022 na portalu eRevizija vložilo zahtevek za revizijo z dne 9. 6. 2022 in predlagalo, da se zaradi očitanih kršitev postopek za »Izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije« razveljavi v celoti.

Naročnik je sklepom št. 430-39/2021/154-0242 z dne 14. 6. 2022, ki ga je vložil 14. 6. 2022 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, zavrgel (3. točka izreka).

Zagovornik javnega interesa je 17. 6. 2022 na portalu eRevizija vložil pritožbo z dne 17. 6. 2022 in predlagal, da se razveljavi 3. točko izreka sklepa št. 430-39/2021/154-0242 z dne 14. 6. 2022 in se naročniku naloži odločanje o zahtevku za revizijo oziroma da Državna revizijska komisija sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-040/2022-34 z dne 12. 7. 2022 ugodila pritožbi z dne 17. 6. 2022 in razveljavila odločitev, da se zavrže zahtevek za revizijo, kot je izhajala iz 3. točke izreka sklepa št. 430-39/2021/154-0242 z dne 14. 6. 2022, hkrati pa je naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je z dokumentom št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022, ki ga je vložil 15. 7. 2022 na portalu eRevizija, o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, med drugim odločil tako, da mu »delno ugodi, tako da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 5 (Pomurska)« (1. točka izreka) in »posledično naročnik ob smiselni uporabi 316. člena Zakona, ki ureja pravdni postopek, v revizijskem postopku pripozna tudi zahtevek za revizijo, ki ga je v sklopu 5 (Pomurska) vložil gospodarski subjekt Avtobusni promet Murska Sobota, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana, in sicer v delu, ki se nanaša na vlagateljeva zatrjevanja glede naročnikove nepreveritve neobičajno nizke cene, tako da se odločitev naročnika v sklopu 5 v celoti razveljavi. V preostalem delu se zahtevek tega vlagatelja zavrne« (2. točka izreka).

Vlagatelj je s prvo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, sporočil, da »vztraja pri svojem zahtevku za revizijo z dne 8. 4. 2022 in pri vseh navedbah in dokazih iz (pred) revizijskega postopka in tako vztraja pri nadaljevanju že začetega revizijskega postopka, ki se vodi pred Državno revizijsko komisijo pod opravilno številko 018-040/2022 na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo oziroma predlaga nadaljevanje že začetega revizijskega postopka, ki se vodi pred Državno revizijsko komisijo pod opravilno številko 018-040/2022 na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo«. Vlagatelj je tudi navedel, da »iz previdnosti pri naročniku vlaga tudi predlog za začetek revizijskega postopka, saj je naročnik v okviru odločitve o zahtevku za revizijo zagovornika javnega interesa odločil tudi v delu, ki se nanaša na vlagateljeva zatrjevanja glede naročnikove nepreveritve neobičajno nizke cene iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, odločitev naročnika pa pri tem v sklopu 5 v celoti razveljavil, v preostalem delu (delu ostalih očitanih kršitev vlagatelja) pa je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil«.

Vlagatelj je z drugo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, s sklicevanjem na prvi odstavek 50. člena ZPVPJN in deseti odstavek 70. člena ZPVPJN vložil »pritožbo zoper odločitev naročnika 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 o stroških vlagatelja v predrevizijskem in revizijskem postopku, saj naročnik o stroških vlagatelja sploh ni odločil«. Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroškov zaradi vložitve druge vloge z dne 20. 7. 2022.

Vlagatelj je s tretjo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, s sklicevanjem na 325. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN naročniku predlagal, da izda dopolnilni sklep, s katerim bo odločil o vlagateljevih stroških.

Naročnik je 22. 7. 2022 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval posamezno dokumentacijo.

Vlagatelj lahko uveljavlja pravno varstvo v postopku po ZPVPJN le, če se pravno varstvo zagotavlja v postopku po ZPVPJN. V prvi alinei prvega odstavka 1. člena ZPVPJN je namreč določeno, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo po ZPVPJN se – upoštevajoč tolmačenje 62. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP) – zagotavlja tudi v primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, sicer pa ne, ker se ga zagotavlja v upravnem sporu (63. člen ZJZP). Pravno varstvo po ZPVPJN pa se – upoštevajoč prvi odstavek 54. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/2019; v nadaljevanju: ZNKP) – zagotavlja tudi v postopkih izbire koncesionarja po ZNKP. Vendar se ZNKP glede na izjemo iz 18. točke prvega odstavka 11. člena ZNKP ne bi uporabljal za podelitev koncesije za predmet, kot ga je razpisal naročnik, če bi bilo treba zaključiti, da naročnik oddaja koncesijo za storitve in ne javnega naročila storitev (prim. tudi sklepe št. 018-040/2022-32 z dne 22. 6. 2022, 018-040/2022-34 in 018-040/2022-35, oba z dne 12. 7. 2022, ter 018-040/2020-47 z dne 26. 7. 2022).

Državna revizijska komisija je v sklepih št. 018-040/2022-32 z dne 22. 6. 2022, 018-040/2022-34 in 018-040/2022-35, oba z dne 12. 7. 2022, ter 018-040/2020-47 z dne 26. 7. 2022 pojasnila, zakaj ni mogoče zaključiti, da naročnik oddaja koncesijo za storitve, pač pa je treba upoštevati, da oddaja javno naročilo storitev. Državna revizijska komisija je namreč v vseh teh izpostavljenih sklepih upoštevala, da se za ugotovitev, ali gre v primeru določenega pogodbenega razmerja za koncesijo ali javno naročilo, uporablja izključno pravo Evropske unije in zato ni pomembno, kako je razmerje opredeljeno v pravnem redu države članice (Sodišče Evropske unije, sodbe Auroux in drugi, C-220/05 z dne 18. januarja 2007, EU:C:2007:31, točka 40, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, C-382/05 z dne 18. julija 2007, C:2007:445, točki 30 in 31 ter Acoset, C-196/08 z dne 15. oktobra 2009, EU:C:2009:628, točka 38). Državna revizijska komisija je pogodbeno razmerje iz tega postopka v vseh teh izpostavljenih sklepih analizirala ob upoštevanju izhodišča izključne uporabe prava Evropske unije, pri čemer je navedla, da sta razlikovalna znaka med koncesijo za storitve in javnim naročilom storitev, prvič, plačilo za opravljanje storitev in, drugič, razporeditev operativnega tveganja, ter na podlagi upoštevanja pravno relevantnih dejstev zaključila, da pri pogodbenem razmerju iz tega postopka naročnik nosi vsaj večino operativnega tveganja, kar je lastnost javnega naročila storitev in ne koncesije za storitve. Državna revizijska komisija je zato tudi v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, upoštevala izhodišče, ali je naročnik kršil pravila, ki urejajo oddajo javnih naročil (storitev), kar je uveljavljal tudi vlagatelj, ko se je skliceval na kršitve Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku, s katerim izbira izvajalce za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije v 12 sklopih, za sklop 5 prejel dve ponudbi (vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika), pri čemer ju je ob sklicevanju na četrti odstavek 89. člena ZJN-3 najprej razvrstil po merilih, v polnosti pa je pregledal le ponudbo izbranega ponudnika, za katero je ugotovil, da je dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-3) in po merilih najugodnejša, zato jo je izbral. Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo in da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav ta ni dopustna, poleg tega pa je uveljavljal, da je naročnik storil kršitve, ki bi jih bilo treba obravnavati kot hujše (očitno kot kršitve v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN). Izbrani ponudnik (v vlogi z dne z dne 19. 4. 2022) in naročnik (v dokumentu št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022) sta nasprotovala vlagatelju. Ker je naročnik z dokumentom št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022 zavrnil zahtevek za revizijo, je 3. 5. 2022 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN med drugim posredoval zahtevek za revizijo, zato se je 3. 5. 2022, ko je Državna revizijska komisija prejela zahtevek za revizijo, začel revizijski postopek (prva poved iz 30. člena ZPVPJN). Naročnik je med revizijskim postopkom 15. 7. 2022 prek portala eRevizija seznanil Državno revizijsko komisijo tudi z dokumentom št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, pri čemer iz 2. točke izreka tega dokumenta izhaja, da »ob smiselni uporabi 316. člena« ZPP »pripozna tudi zahtevek za revizijo, ki ga je v sklopu 5 (Pomurska) vložil« vlagatelj, pri čemer je to storil »v delu, ki se nanaša na vlagateljeva zatrjevanja glede naročnikove nepreveritve neobičajno nizke cene«, zaradi česar »se odločitev naročnika v sklopu 5 v celoti razveljavi«, »[v] preostalem delu« pa »se zahtevek tega vlagatelja zavrne« (2. točka izreka). Vlagatelj je po prejemu dokumenta št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 na isti dan, 20. 7. 2022, v zvezi z njim vložil tri vloge prek portala eRevizija, pri čemer je dve naslovil na Državno revizijsko komisijo in eno na naročnika ter ju pozval na posamezna ravnanja oziroma sprejem odločitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal sprejem treh različnih odločitev, in sicer odločitve iz druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN (v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo), odločitve iz druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (od naročnika) oziroma druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN od Državne revizijske komisije (v zvezi s kršitvijo glede izbire ponudbe izbranega ponudnika) in odločitve iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN (v zvezi s kršitvami v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da se kršitev glede izbire ponudbe izbranega ponudnika nanaša na naročnikovo ravnanje v zvezi s sprejemom odločitve o oddaji (javnega naročila za sklop 5), kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo pa je kršitev, ki je časovno kasnejša, kot so kršitve, ki so v zvezi s sprejemom odločitve o oddaji (javnega naročila za sklop 5). Vpogled v ponudbe je namreč mogoč šele po sprejemu in objavi odločitve o oddaji (gl. peti odstavek 35. člena ZJN-3, zlasti pa prve štiri povedi). Ugotovitev morebitne kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo zato sama po sebi ne bi zadoščala za razveljavitev odločitve o oddaji, temveč bi bil vlagatelj skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN upravičen vpogledati v neupravičeno zakrito dokumentacijo in bi pridobil možnost, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, kar sicer ni sporno niti vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 3). Ker pa je treba upoštevati, da ima vlagatelj primarno interes doseči razveljavitev odločitve o oddaji (javnega naročila za sklop 5), ne pa le vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika, saj se le zaradi vpogleda vanjo vlagatelju ne bi spremenil položaj v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z možnostjo pridobitve javnega naročila za sklop 5, odločanje o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bilo nujno za izboljšavo vlagateljevega položaja v postopku pravnega varstva, ki bi vlagatelju omogočilo, da lahko dopolnil zahtevek za revizijo s kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, če bi bilo mogoče ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5 že na podlagi kršitev, dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navedel oziroma predlagal v zahtevku za revizijo.

Naročnik je sprva sicer zavrnil zahtevek za revizijo (dokument št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022), vendar ga je nato v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, »pripoznal«, zaradi česar »se odločitev naročnika v sklopu 5 v celoti razveljavi«. Ne glede na to, da naročnik med revizijskim postopkom ne more več (vsebinsko, meritorno) odločiti o zahtevku za revizijo, saj lahko o njem (vsebinsko, meritorno) odloča le v predrevizijskem postopku (prva alinea 2. člena ZPVPJN, prim. z drugo alineo 2. člena ZPVPJN), iz dokumenta št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 izhaja, da je naročnik zaradi sprejete odločitve o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, želel, da niti za primer zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, več ne ostane v veljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, in sicer zaradi razlogov, ki jih je navedel v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022. Naročnik je torej s tem ravnanjem, ki je nastalo kot posledica obravnave zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, upošteval, da je vlagatelj upravičen do ene izmed posledic, ki jih je zasledoval z zahtevkom za revizijo.

Čeprav je naročnik v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 svoje ravnanje v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, omejil na kršitev nepreveritve neobičajno nizke ponudbe, to ne spremeni dejstva, da je naročnik vlagatelju priznal upravičenost do ene izmed posledic, ki jih je vlagatelj zasledoval z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni bistveno, ali bi bila sicer podana kršitev zaradi nepreveritve neobičajno nizke ponudbe, niti to, ali bi bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi zaradi ugotovitve katere druge kršitve, pa niti to, ali bi bil zahtevek za revizijo sicer sploh utemeljen, da bi bilo treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, saj to ne spremeni dejstva, da je naročnik vlagatelju priznal upravičenost do ene izmed posledic, ki jih je vlagatelj zasledoval z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj več ne izkazuje pravnega interesa za vodenje revizijskega postopka za namen sprejema odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, saj se vlagateljev položaj zaradi obravnave še drugih kršitev, ki se nanašajo na izbiro ponudbe izbranega ponudnika, ne bi mogel več izboljšati, saj bi bila v primeru njihove utemeljenosti lahko posledica le razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kar je vlagatelj zaradi naročnikovega ravnanja pri obravnavi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, že dosegel. Državna revizijska komisija je zato – upoštevajoč tretjo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN – ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo. S tem je odpadla tudi potreba za odločanje Državne revizijske komisije o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo.

Vlagatelj je sicer s prvo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, zahteval nadaljevanje revizijskega postopka, hkrati pa je predlagal začetek revizijskega postopka, vendar Državna revizijska komisija ne glede na različnost sporočil iz teh predlogov, saj že začeti revizijski postopek lahko le poteka in se zaključi s sprejemom ene izmed možnih (postopkovnih in/ali vsebinskih) odločitev, ki jih določa ZPVPJN, ne more pa se še enkrat začeti, saj se je začel, ko so bili izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz 30. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, ugotavlja, da je treba prvo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vlagatelj vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, obravnavati kot dodatno vlagateljevo izjavo v revizijskem postopku, s katero se je Državna revizijska komisija seznanila, vendar ta izjava ne more vplivati na stališče Državne revizijske komisije o izkazovanju pravnega interesa za vodenje revizijskega postopka za namen sprejema odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, in sicer ne glede na prvi odstavek 38. člena ZPVPJN (prim. tudi Upravno sodišče RS, sodba št. I U 1172/2021-18 z dne 29. 11. 2021, točka 16: »Ker je [Državna revizijska komisija] v obravnavani zadevi že na podlagi revizijskega očitka o neobstoju odločitve o priznanju sposobnosti ugotovila kršitev [naročnika] in na tej podlagi razveljavila postopek javnega naročila, vlagatelj nima več pravnega interesa za obravnavo preostalih očitanih kršitev, saj njihova presoja ne bi mogla imeti drugačnih pravnih posledic od že dosežene, to je ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev postopka.«).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da bi kljub naročnikovemu ravnanju v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 glede zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, lahko kot relevantno ostalo le še odločanje o kršitvah (v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN) za sprejem odločitve iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN. Čeprav Državna revizijska komisija za obravnavo kršitev v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN ni vezana na to, da bi take kršitve moral uveljavljati vlagatelj, saj bi jih lahko ugotavljala tudi sama, je upoštevala, da je vlagatelj uveljavljal tudi kršitve, ki naj bi bile take, kot jih določa drugi odstavek 39. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej preizkusila, ali bi bilo treba kršitev glede vrstnega reda oddaj sklopov upoštevati kot kršitev v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 54–58), da je naročnik pred potekom roka za prejem ponudb v sklopu 6 povečal število kilometrov nad številom kilometrov v sklopu 5, vendar te spremembe ni upošteval pri načinu oddajanja javnega naročila pri »ponudnik[u] Arriva«, ki je predložil ponudbo za sklope v obsegu kilometrov, ki presega 55 %, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, zato je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Naročnik je v točki II.1.4 obvestila o koncesiji in dokumentu »Razpisna dokumentacija« (poglavje 1, str. 2, šesti odstavek), do katerega so gospodarski subjekti lahko dostopali prek prve povezave v točki I.3 obvestila o koncesiji, med drugim določil:
»Javno naročilo se deli na naslednje sklope:
SKLOP SKL01: Gorenjska (ocenjen letni obseg v km: 8.898.462)
SKLOP SKL02: Podravska (ocenjen letni obseg v km: 8.198.418)
SKLOP SKL03: Savinjska (ocenjen letni obseg v km: 6.756.266)
SKLOP SKL04: Jugovzhodna Slovenija (ocenjen letni obseg v km: 5.654.010)
SKLOP SKL05: Pomurska (ocenjen letni obseg v km: 4.623.008)
SKLOP SKL06: Osrednjeslovenska (ocenjen letni obseg v km: 4.553.246)
SKLOP SKL07: Obalno-kraška (ocenjen letni obseg v km: 4.483.864)
SKLOP SKL08: Goriška (ocenjen letni obseg v km: 4.401.690)
SKLOP SKL09: Koroška (ocenjen letni obseg v km: 3.307.046)
SKLOP SKL10: Posavska (ocenjen letni obseg v km: 2.215.274)
SKLOP SKL11: Primorsko-notranjska (ocenjen letni obseg v km: 1.779.556)
SKLOP SKL12: Zasavska (ocenjen letni obseg v km: 1.685.536)«,
v dokumentu »Razpisna dokumentacija« (poglavje 1, str. 2) pa tudi:
• peti odstavek:
»Podrobnejši opis storitve in druge zahteve so razvidne iz poglavja 5 – Tehnične specifikacije.«
in
• sedmi, osmi in deveti odstavek:
»Ponudnik lahko predloži ponudbo za enega, več sklopov ali vse sklope javnega naročila. Naročnik bo sklope oddajal po vrstnem redu od sklopa SKL01 do SKL12. Sklopi so razvrščeni po ocenjenem letnem obsegu kilometrov od največjega do najmanjšega.
Posameznemu gospodarskemu subjektu bo, iz razlogov varstva konkurence na trgu (ne glede na vlogo v ponudbi - ali nastopa kot ponudnik ali partner ali podizvajalec), oddanih največ za 55% sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v km (na nadaljnjih sklopih bo gospodarski subjekt izključen, ne glede na to da bi na takem sklopu opravljal le del obsega storitev). Enako velja tudi v primeru povezanih družb (družbam, ki po pravilih zakonodaje, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za povezane družbe, bo skupaj oddanih največ za 55% sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v km).
Primer: če bosta partnerja A in B oddala skupno ponudbo v sklopu 1, se bo odstotek »oddanih« kilometrov odštel obema. V primeru podizvajalca C, ki bi nastopal z njima v istem sklopu, pa naročnik podizvajalcu upošteval zgolj obseg kilometrov, ki jih bo ta izvajal. Pri tem bo naročnik preprečil morebitne zlorabe na način, da ponudniku, ki bi želel povečati odstotek del v času izvajanja pogodbe podizvajalcu, ki bo v skupnem obsegu že dosegel 55% kilometrov, ne bo dovolil takšne spremembe obsega podizvajalcu v primeru tovrstne priglasitve spremembe v času trajanja pogodbe.«

Kot je razvidno iz dokumenta »Razpisna dokumentacija«, poglavje 1, str. 2, je bil sklop 5, v zvezi s katerim je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ob objavi obvestila o koncesiji sklop, v katerega je naročnik vključil storitve, ki so bile po obsegu kilometrov pete najobsežnejše, v sklop 6 pa je naročnik vključil storitve, ki so bile po obsegu kilometrov šeste najobsežnejše. To se je naknadno spremenilo. Državna revizijska komisija namreč pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 55–56), da je naročnik spremenil obseg kilometrov za sklop 6, saj ga je povečal. Iz točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku (objava 9. 11. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005315/2021-K03, in 10. 11. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 218-575392) tako izhaja, da je naročnik med drugim navedel:
»Javno naročilo se deli na naslednje sklope:
SKLOP SKL01: Gorenjska (ocenjen letni obseg v km: 8.898.462)
SKLOP SKL02: Podravska (ocenjen letni obseg v km: 8.198.418)
SKLOP SKL03: Savinjska (ocenjen letni obseg v km: 6.756.266)
SKLOP SKL04: Jugovzhodna Slovenija (ocenjen letni obseg v km: 5.654.010)
SKLOP SKL05: Pomurska (ocenjen letni obseg v km: 4.623.008)
SKLOP SKL06: Osrednjeslovenska (ocenjen letni obseg v km: 4.553.246) - popravek v tem obvestilu - novo št. km= 5.209.402 km
SKLOP SKL07: Obalno-kraška (ocenjen letni obseg v km: 4.483.864)
SKLOP SKL08: Goriška (ocenjen letni obseg v km: 4.401.690)
SKLOP SKL09: Koroška (ocenjen letni obseg v km: 3.307.046)
SKLOP SKL10: Posavska (ocenjen letni obseg v km: 2.215.274)
SKLOP SKL11: Primorsko-notranjska (ocenjen letni obseg v km: 1.779.556)
SKLOP SKL12: Zasavska (ocenjen letni obseg« [nepopoln zapis podatka za sklop 12 izhaja le iz točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku (objava 9. 11. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005315/2021-K03, in 10. 11. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 218-575392), ne pa tudi iz prvotnega dokumenta »Razpisna dokumentacija« ali pa dopolnjenega in spremenjenega dokumenta »Razpisna dokumentacija«, obrazec št. 6 (ponudbeni predračun), v katerih je naveden podatek 1.685.536 kilometrov; opomba Državne revizijske komisije].

Iz točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku (objava 9. 11. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005315/2021-K03, in 10. 11. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 218-575392) izhaja, da se je število kilometrov v sklopu 6 povečalo nad število kilometrov iz sklopa 5, zato so storitve iz sklopa 6 postale pete najobsežnejše, storitve iz sklopa 5 pa šeste najobsežnejše.

Razlogi za spremembo števila kilometrov v sklopu 6 so razvidni iz odgovora št. 65 (objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil):
»Naročnik bo objavil popravek v sklopu 6, tako da bo dodal liniji: 4514 Šentvid pri Stični-Ivančna Gorica- Ljubljana ter 4515 Videm-Ljubljana.
Ostale v vprašanju naštete linije niso predmet tega javnega naročila.
Skupna količina km na letni ravni v sklopu 6 se zato spremeni, in sicer na vseh mestih v dokumentaciji, ki navaja skupno število km za sklop 6. Naročnik bo zato objavil v tem delu (sklopu 6) spremenjen Obrazec 6 - ponudbeni predračun, tako da bo postavka Predviden letni obseg storitev (količina) znašala 5.209.402 km. Vrstni red sklopov se zaradi tega ne spremeni. Hkrati bo naročnik pri ponovni objavi obrazca 6 naredil tudi druge redakcijske popravke obrazca 6 pri številčenju sklopov, kot izhajajo iz odgovora št. 47. Zaželeno je, da ponudniki ponudbo oddajo na popravljenem obrazcu 6 ponudbeni predračun, ali sami popravijo obstoječi obrazec, tako da vnesejo pravilno število kilometrov v sklopu 6. V primeru, če bodo oddali ponudbo na starem obrazcu (z nepopravljenimi kilometri), bo naročnik ponudbeno ceno popravil, tako da bo za pravilno vzel podano ceno na kilometer ter preračunal končno ceno v sklopu 6, upoštevaje pravilno število kilometrov«,
ki je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3) in torej del dokumenta »Razpisna dokumentacija«.

Naročnik je v odgovoru št. 47 (objava 11. 10. 2021 ob 10.37 na portalu javnih naročil), na katerega se je skliceval v odgovoru št. 65, navedel:
»Da, gre za redakcijske napake pri navedbi sklopov, zahvaljujemo se za opozorilo.
V tehničnih specifikacijah, kjer so v nazivih word datotek navedeni sklopi, se pri odpiranju datotek za sklop 9 in 6 v naslovu nahaja napačna navedba sklopa (navedba sklopa 3). Gre za napačno navedbo, pravilen naslov datoteke je tisti, ki je naveden v poimenovanju datoteke (torej za sklop 6 in 9), kar upoštevajte pri pripravi ponudbe.
Prišlo je do tipkarskih napak tudi v obrazcu Predračun. V okviru navedenih sklopov od 1 do 12 je napaka v številčenju sklopov v tabeli pod »predmet«, in sicer pri sklopih 3,4,5 in 6. Naslovi sklopov pa so pravilni.
Pri navedenih 4 sklopih lahko ponudniki sami popravite napačne navedbe sklopov v tabeli (prvi stolpec), oziroma jih pustite, naročnik pa bo ne glede na napačno navedbo upošteval pravilen sklop, kot je naveden v naslovu pred posamezno tabelo.«
in tudi ta je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3) in torej dokumenta »Razpisna dokumentacija«.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je treba razlikovati položaja:
• problematiziranje določitve vsebine točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku in/ali določitve vsebine odgovora št. 65 (objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil), je problematiziranje z ravnanjem naročnika, ki se je zgodilo pred potekom roka za prejem ponudb,
• problematiziranje s tem, kako je naročnik tolmačil vsebino točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku in/ali tolmačil vsebino odgovora št. 65 (objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil), ko je odločal o oddaji javnega naročila, med drugim, za sklopa 5 in 6 ter to navedel oziroma uveljavljal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, pa pomeni problematiziranje z ravnanjem naročnika, ki se je zgodilo po poteku roka za prejem ponudb, saj to pomeni uporabo posameznih zahtev, ki jih je določil naročnik, pri ravnanju s prejetimi ponudbami.

Vlagatelj šele po prejemu dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022 tako bodisi ne bi bil pravočasen z zahtevkom za revizijo za izpodbijanje določitve vsebine točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku in/ali določitve vsebine odgovora št. 65 (objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil) (gl. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) bodisi bi bile navedbe v zvezi s tem prepozne (gl. tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), bil bi pa pravočasen za uveljavljanje kršitev, ki se nanašajo na tolmačenje vsebine točke II.1.4 obvestila o dodatnih informacijah ali popravku in/ali tolmačenje vsebine odgovora št. 65 (objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil), saj vlagatelj do prejema dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022 ni vedel in ni mogel vedeti, kako ju je naročnik uporabil pri obravnavi prejetih ponudb.

Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, ki je opozoril (zahtevek za revizijo, str. 55–56), da je naročnik v dokumentu »Razpisna dokumentacija« (poglavje 1, str. 2) določil, da bo sklope oddal po določenem vrstnem redu, in sicer od sklopa 1 do sklopa 12 (gl. sedmi odstavek, drugo poved). Čeprav so sklopi od 1 do 12 »razvrščeni po ocenjenem letnem obsegu kilometrov od največjega do najmanjšega« (dokument »Razpisna dokumentacija«, poglavje 1, str. 2, sedmi odstavek, tretja poved), to ni opis naročnikovega ravnanja, temveč opis stanja, ki je posledica predhodnega naročnikovega ravnanja, ko je sklope razvrstil po določeni lastnosti (tj. obsegu kilometrov). Naročnik je svoje ravnanje predstavil v dokumentu »Razpisna dokumentacija« tudi v poglavju 1, str. 2, osmi odstavek, ko je opisal, koliko bo posameznemu gospodarskem subjektu oddanih sklopov. Vršilec dejanja pri oddaji sklopov je namreč naročnik, saj se sklopi ne oddajo sami od sebe. Iz osmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2) tako izhaja, da bo naročnik pri oddaji sklopov upošteval, da lahko posameznemu gospodarskemu subjektu odda sklope v višini do 55 % glede na ocenjeni letni obseg storitev v kilometrih. Državna revizijska komisija tudi sprejema vlagateljevo opozorilo (zahtevek za revizijo, str. 57), da je naročnik naknadno po objavi obvestila o koncesiji povečal obseg storitev v sklopu 6 nad obsegom storitev v sklopu 5. Vendar Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je treba naročnikovo navedbo »Vrstni red sklopov se zaradi tega ne spremeni« (odgovor št. 65, objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil) razumeti tako, da je naročnik z njo določil dodatno pravilo k pravilu iz tretje povedi iz sedmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2) oziroma drugačno pravilo k njemu (prim. drugo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 v povezavi s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), saj bo kljub temu, da se je število kilometrov v sklopu 6 povečalo nad število kilometrov iz sklopa 5, še vedno oddajal sklope po vrstnem redu od 1 do 12, kar je skladno z ravnanjem iz druge povedi iz sedmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2). Kršitev načel iz 6. in 7. člena ZJN-3, kot je navedel vlagatelj, tako ni podana.

Državna revizijska komisija dodaja, da kršitve načel iz 6. in 7. člena ZJN-3 ne bi bilo niti v primeru, če bi bilo treba naročnikovo navedbo »Vrstni red sklopov se zaradi tega ne spremeni« (odgovor št. 65, objava 5. 11. 2021 ob 8.37 na portalu javnih naročil) upoštevati kot napačno ugotovitev dejanskega stanja v času pred potekom roka za prejem ponudb, ne pa kot dodatnega pravila k pravilu iz tretje povedi iz sedmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2) oziroma kot drugačnega pravila k njemu in naj bi naročnik moral oddati sklope v vrstnem redu 1, 2, 3, 4, 6, 5, 7, 8, 9, 10, 11 in 12, kot bi bilo mogoče razumeti vlagatelja (zahtevek za revizijo, str. 56). Ravnanje iz osmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2) o skupni oddaji največ 55 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, lahko naročnik opravi šele po tem, ko se je seznanil s ponudbami (torej po poteku roka za prejem ponudb in njihovem odpiranju), pri čemer ne more biti relevantno, v katerih sklopih je ponudnik predložil ponudbo, na kar namiguje vlagatelj s sklicevanjem na izračune z upoštevanjem tudi sklopa 4 (zahtevek za revizijo, str. 57–58), saj je tudi iz prve povedi iz sedmega odstavka poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2), v kateri je med drugim tudi navedeno, da »[p]onudnik lahko predloži ponudbo« za »vse sklope javnega naročila«, razvidno, da naročnik ni omejil predložitve ponudb na določeno število sklopov, temveč je relevantno, v katerih sklopih je naročnik posameznemu ponudniku oddal javno naročilo. Tudi vlagatelju namreč ni sporno, da naročnik gospodarskima subjektoma Arriva, d. o. o., Kranj in/ali Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper (če se upošteva tudi pravilo o povezanih družbah; gl. drugo poved iz osmega odstavka iz poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija«, str. 2), ni oddal javnega naročila za sklop 4, zato kilometrov za sklop 4 ni mogoče zanju vključiti v delež 55 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih. Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, je naročnik sicer za sklop 4 prejel tudi ponudbo gospodarskega subjekta Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper, vendar je naročnik prejel tudi umik ponudbe za sklop 4, za kar se izkaže, da je to prejem dopisa z dne 15. 12. 2021 z izjavo o umiku ponudbe za sklop 4. Gospodarski subjekt Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper je imel za svoje ravnanje v zvezi z umikom ponudbe za sklop 4 podlago že v prvi povedi iz tretjega odstavka 88. člena ZJN-3. Kot še izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, je naročnik upošteval, da je gospodarski subjekt Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper umaknil ponudbo za sklop 4. Ponudba gospodarskega subjekta Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper za sklop 4 tako ne more biti relevantna pri oddaji javnega naročila. Navedeno zato pomeni, da je naročnik pri gospodarskem subjektu Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper lahko upošteval le ponudbo za sklop 7 in torej za 4.483.864 kilometrov, kar od skupnih 57.212.532 kilometrov znaša delež 7,84 %. Gospodarski subjekt Arriva, d. o. o., Kranj je predložil ponudbo za sklope 1, 2, 5 in 6, kar skupaj znese 26.929.290 kilometrov in od skupnih 57.212.532 kilometrov predstavlja delež 47,07 %. Že iz teh podatkov je razvidno, da je naročnik pri oddaji javnega naročila pri gospodarskih subjektih Arriva, d. o. o., Kranj ter Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper lahko oddal skupaj največ 31.413.154 kilometrov, kar od skupnih 57.212.532 kilometrov predstavlja delež 54,91 %. Zato tudi v primeru, če bi naročnik gospodarskima subjektoma Arriva, d. o. o., Kranj in/ali Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper oddal javno naročilo za sklope 1, 2, 5, 6 in 7, delež 55 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, ne bi bil presežen. Kot je izhajalo iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, naročnik javnega naročila za sklop 6 sicer niti ni oddal in ga torej ni oddal niti gospodarskemu subjektu Arriva, d. o. o., Kranj, ki je predložil ponudbo v skupnem nastopu s partnerjem Ljubljanski potniški promet, d. o. o., Ljubljana, zato so bili za izračun obsega javnega naročila, ki je bilo oddano gospodarskima subjektoma Arriva, d. o. o., Kranj in/ali Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper, relevantni le sklopi 1, 2, 5 in 7 v skupnem obsegu 26.203.752 kilometrov, kar od skupnih 57.212.532 kilometrov predstavlja delež 45,80 %. Dejstvo, da je bil v zvezi z neoddajo javnega naročila za sklop 6 vložen zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila s sklepom št. 018-040/2022-32 z dne 22. 6. 2022 in razveljavila odločitev, da se ne odda javno naročilo za sklop 6, ni pomembno. Zgolj zaradi razveljavitve odločitve, da se ne odda javno naročilo za sklop 6, ne pomeni tudi, da je bilo javno naročilo za sklop 6 oddano gospodarskemu subjektu Arriva, d. o. o., Kranj. Vsekakor pa je treba upoštevati, da tudi v primeru, če bi bilo gospodarskemu subjektu Arriva, d. o. o., Kranj oddano javno naročilo tudi za sklop 6, delež 55 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, ne bi bil presežen, ker bi gospodarska subjekta Arriva, d. o. o., Kranj in/ali Arriva Dolenjska in Primorska zaradi sklopov 1, 2, 5, 6 in 7 lahko pridobila delež 54,91 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih. Naročnik torej gospodarskih subjektov Arriva, d. o. o., Kranj in/ali Arriva Dolenjska in Primorska pri oddajanju sklopov glede na pravila, ki jih je določil v dokumentu »Razpisna dokumentacija« (poglavje 1, str. 2, sedmi, osmi in deveti odstavek), ni obravnaval bolje ali ugodneje kot vlagatelja, zato ni podana kršitev načela iz 7. člena ZJN-3. Glede na vse navedeno pri konkretnem javnem naročilu tako niti ni (bilo) relevantno, ali bi oziroma je moral naročnik najprej oddati sklop 6 in nato sklop 5.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022 navedel:
»Naročnik v uvodu ugotavlja, da je v javnem naročilu predvidel, da bo sklope oddajal po vrstnem redu tako, da bo posameznemu gospodarskemu subjektu oddal največ 55% sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v km. Ker v 12 sklopih noben gospodarski subjekt ni oddal ponudbe za obseg sklopov, ki bi po obsegu presegal 55%, šteto po ocenjenem letnem obsegu v km, vrstni red oddaje sklopov s tega vidika ne vpliva na oddajo javnega naročila (rezultat oddaje javnega naročila v enem sklopu ne vpliva na vrstni red oddaje javnih naročil v preostalih sklopih, zato oddaja javnega naročila v enem sklopu ne vpliva na oddajo naročila istega ali drugih ponudnikov v preostalih sklopih)«,
vlagatelj pa je naročnikovi ugotovitvi oporekal (zahtevek za revizijo, str. 58).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana naročnikova ugotovitev, v nasprotju s tem, kar je navedel vlagatelj, ni nepravilna, pri čemer, če bi jo bilo treba kakorkoli šteti za pomanjkljivo ali nenatančno, to ne bi bila na način, zaradi katerega bi bilo mogoče ugotoviti kršitev načela iz 6. člena ZJN-3. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022 je namreč razvidno, da je gospodarski subjekt Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper predložil ponudbo za sklopa 4 in 7, kar bi še pred dejstvom, da je po poteku roka za prejem ponudb umaknil ponudbo za sklop 4, kar je naročnik upošteval pri oddaji javnega naročila, pomenilo, da je za ta sklopa predložil ponudbo za 10.137.874 kilometrov, kar od skupnih 57.212.532 kilometrov predstavlja delež 17,72 %. Gospodarski subjekt Arriva, d. o. o., Kranj je, kot je Državna revizijska komisija že navedla v obrazložitvi tega sklepa, predložil ponudbo za sklope 1, 2, 5 in 6, kar skupaj znese 26.929.290 kilometrov in od skupnih 57.212.532 kilometrov predstavlja delež 47,07 %. Tako delež 17,72 % kot delež 47,07 % znašata manj kot delež 55 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, ko se ta deleža obravnavata samostojno po vsakem od ponudnikov. Ta deleža sicer znašata več kot 55 %, če bi ju bilo treba sešteti (namreč 64,79 %; enako je ugotovil tudi vlagatelj; zahtevek za revizijo, str. 58), ker bi bila gospodarska subjekta Arriva, d. o. o., Kranj ter Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper povezani družbi (prim. drugo poved iz osmega odstavka iz poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija«, str. 2), vendar bi bilo pravilo o povezanih družbah relevantno šele ob oddaji javnega naročila. Zaradi umika ponudbe za sklop 4 bi gospodarska subjekta Arriva, d. o. o., Kranj ter Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper v drugih sklopih, v katerih sta predložila ponudbo, lahko pridobila največ delež 54,91 % sklopov, šteto po ocenjenem letnem obsegu v kilometrih, kot je Državna revizijska komisija že predstavila v obrazložitvi tega sklepa. Da umik ponudbe za sklop 4 pomeni, da se delež zmanjša pod 55 %, ni sporno niti vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 58). Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, je naročnik v njem navedel podatke, iz katerih je mogoče ugotoviti, v katerih sklopih sta gospodarska subjekta Arriva, d. o. o., Kranj ter Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper predložila ponudbo. Naročnik je navedel tudi, da je gospodarski subjekt Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Koper umaknil ponudbo za sklop 4. Na podlagi teh podatkov je mogoče ugotoviti deleže v relevantnem kontekstu. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v obrazložitvi tega sklepa, glede na sedmi, osmi in deveti odstavek poglavja 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« (str. 2) ni relevanten delež glede na sklope, v katerih je ponudnik predložil ponudbo, temveč je relevantno, v katerih sklopih je naročnik posameznemu ponudniku oddal javno naročilo.

Iz predstavljenega v zvezi s kršitvijo glede vrstnega reda oddaje sklopov je tudi razvidno, da take kršitve pri konkretnem javnem naročilu ni mogoče razumeti kot kršitve v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, in sicer niti v smislu 3. točke. Sporno je bilo namreč le tolmačenje posameznih določb dokumenta »Razpisna dokumentacija«, pri čemer glede na konkretno dejansko stanje te določbe niso mogle vplivati niti na vlagateljev položaj za pridobitev javnega naročila za sklop 5.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila še, ali bi bilo treba kršitev glede objave upoštevati kot kršitev v smislu drugega odstavka 39. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 58), da je naročnik objavil obvestilo o koncesiji in ne obvestila o javnem naročilu. Vendar niti vlagatelju ni sporno (zahtevek za revizijo, str. 1; gl. podatke o objavah), da je naročnik zagotovil objavo obvestila o koncesijah tako na portalu javnih naročil kot v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Vlagatelju prav tako ni sporno (zahtevek za revizijo, str. 2), da je naročnik uporabil odprti postopek. Iz navedenega tako izhaja, da je naročnik zagotovil seznanjenost gospodarskih subjektov s predmetom in postopkom oddaje prek obeh medijev iz drugega odstavka 6. člena ZJN-3, pri čemer je uporabil postopek oddaje, ki je pravilo in ne izjema. Naročnik se torej ni izognil izvedbi postopka oddaje, tudi ni uporabil postopka oddaje, ki je izjema, prav tako se ni izognil obveščanja gospodarskih subjektov prek zahtevanih medijev objav. Kršitev bi torej lahko bila podana zaradi uporabe napačnega obvestila, saj je uporabil obvestilo o oddaji koncesije, ne pa obvestila o oddaji javnega naročila. Čeprav bi bila napačna uporaba obvestila lahko kršitev ZJN-3 (gl. v tem smislu npr. prvo poved iz 56. člena ZJN-3 v povezavi s tretjo povedjo iz tretjega odstavka 52. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija take kršitve v tem primeru ni mogla šteti za tako, kot jo določa drugi odstavek 39. člena ZPVPJN. Ostaja namreč dejstvo, da je naročnik zagotovil vnaprejšnjo obveščenost gospodarskih subjektov o predmetu in postopku, ki ni izjema, prek portala javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, zaradi naročnikovega ravnanja pri obravnavi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, skladno s tretjo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugotovila, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, utemeljen glede razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022.

Čeprav Državna revizijska komisija ni razveljavila niti dela postopka oddaje javnega naročila, temveč je ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo, je tudi v tem primeru upoštevajoč drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN dala naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo.

Ker je naročnik razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5 že sam na podlagi obravnave zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, se postopek oddaje javnega naročila za sklop 5 znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3. Pri tem je treba dodati, da naročnik ni zavezan oddati javnega naročila za sklop 5 v izvedbo, vendar mora biti v primeru sprejema odločitve, da ne odda javnega naročila za sklop 5 v izvedbo, že iz obrazložitve razvidno, zakaj se je tako odločil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Glede na sprejeto odločitev, je treba upoštevati, da je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 25.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov za izdatke nad 40 točk, saj je vlagatelj pavšalne stroške uveljavljal v višini 3 % od 3.000 točk, skladno s tretjim odstavkom 8. člena OT pa bi jih lahko pooblaščenec uveljavljal v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v presežku do 3.000 točk pa še v višini 1 % od presežka nad 1.000 točk, kar pomeni, da 20 točk od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in še 20 točk od 2.000 točk kot presežkom nad 1.000 točk do 3.000 točk.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 27.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Vlagatelj je upravičen do zamudnih obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 4. 5. 2022, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je treba upoštevati vsaj to, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo uveljavljal vse, kar bi bilo bistveno za rešitev zadeve vlagatelju v korist (gl. v tem smislu tudi naročnikove navedbe v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022, str. 15, točka 6, peti odstavek: »… Naročnik je namreč po ponovni preučitvi zatrjevanj tega vlagatelja ugotovil, da je potrebno iz razlogov, navedenih zgoraj, ob zatrjevanju vlagatelja, slediti njegovim navedbam glede preveritve neobičajno nizke cene izbranega ponudnika v sklopu 5, zato je zahtevek vlagatelj v tem delu pripoznal, v ostalih delih pa ga je v celoti zavrnil. …«).

Vlagatelj je v vlogi z dne 23. 5. 2022 uveljavljal povrnitev stroškov, vendar iz stroškovnika izhaja opredelitev, ki v ničemer ne odstopa od stroškovnika iz vloge z dne 4. 5. 2022. Če je zato treba razumeti, da vlagatelj ni priglasil nadaljnjih stroškov, odločanja o povrnitvi stroškov, ki niso bili priglašeni že v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 4. 5. 2022, ne more biti, ker ne bi bilo dodatnega zahtevka za povrnitev stroškov. Če pa bi bilo treba drugo alineo stroškovnika iz vloge z dne 23. 5. 2022 šteti kot opredelitev stroškov v smislu druge povedi iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN za sestavo vloge z dne 23. 5. 2022 in ne vloge z dne 4. 5. 2022, Državna revizijska komisija teh stroškov ne bi priznala vlagatelju, saj vloga z dne 4. 5. 2022 ne bi v ničemer novem bistveno prispevala k lažjemu ali hitrejšemu reševanju zadeve.

Vlagatelj je z drugo vlogo z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, s sklicevanjem na prvi odstavek 50. člena ZPVPJN in deseti odstavek 70. člena ZPVPJN vložil »pritožbo zoper odločitev naročnika 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 o stroških vlagatelja v predrevizijskem in revizijskem postopku, saj naročnik o stroških vlagatelja sploh ni odločil«, hkrati pa je priglasil povrnitev stroškov zaradi vložitve druge vloge z dne 20. 7. 2022, in sicer kot stroške pritožbenega postopka. Vendar Državna revizijska komisija druge vloge z dne 20. 7. 2022, ki jo je vlagatelj vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, ni mogla upoštevati kot pritožbe v smislu prve povedi iz 50. člena ZPVPJN, temveč jo je lahko upoštevala le kot nadaljnjo vlagateljevo vlogo v revizijskem postopku, ki pa se nanaša na stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 4. 5. 2022, dodatno pa je priglasil še stroške za sestavo druge vloge z dne 20. 7. 2022, ki jo je vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija. Kot namreč izhaja iz prve povedi iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, naročnik lahko o stroških odloča le v predrevizijskem postopku (prva alinea 2. člena ZPVPJN), saj mora naročnik o potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj, če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN ali prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. Naročnik je o stroških, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, odločil v predrevizijskem postopku, in sicer dokumentu št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022, ki predstavlja odločitev iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. Ker je naročnik na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji posredoval tudi zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, Državna revizijska komisija pa ga je prejela, se je s tem skladno s 30. členom ZPVPJN začel revizijski postopek (druga alinea 2. člena ZPVPJN) in je postala Državna revizijska komisija pristojna za odločanje o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj v svojih vlogah (druga poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), čeprav jih je vložil v zvezi s predrevizijskim postopkom. Državna revizijska komisija namreč med revizijskim postopkom obravnava tudi vloge, vložene v zvezi s predrevizijskim postopkom, saj se revizijski postopek ne more začeti, ne da bi se začel predrevizijski postopek. Da naročnik ne more med predrevizijskim postopkom odločati o vseh stroških, katerih povrnitev v svojih vlogah uveljavlja vlagatelj, potrjuje že prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, saj stroški v zvezi z vložitvijo vloge po šestem odstavku 29. člena ZPVPJN (v tem primeru vloga z dne 4. 5. 2022) ne morejo nastati, preden naročnik ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo. Naročnik je v dokumentu št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022 odločal o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, ravnanja z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj (2. točka izreka), pa ni mogoče šteti za odločanje o zahtevku za revizijo v smislu odločanja v predrevizijskem postopku, saj, kot že navedeno, predrevizijski postopek v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, v času odločanja o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, ni več potekal. To jasno izhaja tudi iz 2. točke izreka dokumenta št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022, saj je naročnik podal izjavo, s katero je upošteval, da je vlagatelj upravičen do ene izmed posledic, ki jih je zasledoval z zahtevkom za revizijo, kot je sam izrecno navedel, »v revizijskem postopku«. Iz navedenega tudi sledi, da stroški za sestavo druge vloge z dne 20. 7. 2022, ki jo je vlagatelj vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, niso potrebni v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, saj ne glede na to, da Državna revizijska komisija o stroških odloči med revizijskim postopkom že po naravi stvari, in sicer kot o akcesornem zahtevku (druga poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), iz druge vloge z dne 20. 7. 2022, ki jo je vlagatelj vložil 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, ne izhaja nič, kar ne bi o stroških izhajalo že iz zahtevka za revizijo in vloge z dne 4. 5. 2022.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 27.225,28 eurov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 19. 4. 2022 priglasil povrnitev stroškov.

Čeprav naročnik v dokumentu št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022 ni odločil o stroških, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v vlogi z dne 19. 4. 2022 (prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), to ne preprečuje Državni revizijski komisiji, da odloči o njih (prim. drugo poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), saj se izjasnitev izbranega ponudnika iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN upošteva tudi v revizijskem postopku (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), odločanje o stroških (tudi tistih, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN) pa je v revizijskem postopku akcesorne narave odločanju o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zahtevo za povrnitev stroškov izbranega ponudnika zavrnila. Državna revizijska komisija je upoštevala, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-39/2021/70 z dne 18. 3. 2022, razveljavljena, čeprav na podlagi obravnave zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zagovornik javnega interesa, vendar se je to zgodilo že pred naročnikom, pri čemer je naročnik kljub prvotni zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj (dokument št. 430-39/2021/108-0242 z dne 22. 4. 2022), vlagatelju naknadno priznal upravičenost do ene izmed posledic, ki jih je vlagatelj zasledoval z zahtevkom za revizijo (dokument št. 430-39/2021/173 z dne 15. 7. 2022), zato izbrani ponudnik v končnem ni bil uspešen s svojo vlogo in torej vloga z dne 19. 4. 2022 ni pripomogla k rešitvi zadeve, ki bi bila ugodna tudi za položaj izbranega ponudnika. Stroški izbranega ponudnika tako niso bili potrebni v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije































Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran