018-092/2022 Dolenjske lekarne Novo mesto p.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava zdravil za izdajo na recept za obdobje štirih (4) let«, v zvezi s predlogom vlagatelja Salus, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Brulc, Gaberščik in partnerji, o.p., d.o.o., Dunajska cesta 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Dolenjske lekarne Novo mesto p.o., Kandijska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 8. 2022

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 4. 2022, pod št. objave JN002569/2022-B01, in v Uradnem listu EU dne 20. 4. 2022, pod št. objave 2021/S 043-106507.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 7. 2022 (pred potekom roka za predložitev ponudb) vložil zahtevek za revizijo zoper, v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve Državne revizijske komisije. V zvezi s slednjim predlogom vlagatelj navaja, da revizijski očitki izvirajo iz številnih kršitev temeljnih načel javnega naročanja in določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3). Nadaljevanje postopka pod takšnimi pogoji bi lahko vlagatelju povzročilo veliko poslovno škodo, saj vlagatelj zaradi spornih zahtev ne more oddati dopustne in konkurenčne ponudbe. Po prepričanju vlagatelja razpis ni konceptualno in smiselno pripravljan ter ga je treba razveljaviti.

Naročnik je dne 3. 8. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen; dne 8. 8. 2022 pa je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka. Naročnik se do vlagateljevega predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka ni opredelil.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, razen če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz citirane določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zatrjuje, da bi mu nadaljevanje postopka lahko povzročilo »veliko poslovno škodo«, ker glede na naročnikove zahteve (ki jih kot nezakonite izpostavlja v zahtevku za revizijo) ne more oddati dopustne konkurenčne ponudbe. Vlagatelj z ekonomskim interesom praviloma ne more izkazovati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, za ugoditev kateremu bi bilo potrebno ugotoviti obstoj okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva.

Poudariti gre, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bo Državna revizijska komisija (naročnik je namreč zahtevek za revizijo (že) zavrnil in ga odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji) v postopku vsebinske presoje zahtevka za revizijo ugotovila naročnikove kršitve določb ZJN-3, bo zahtevku za revizijo ugodila, zaradi česar bo delno ali v celoti razveljavila postopek javnega naročanja ali naročniku naložila odpravo kršitev (2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. spremeniti posamezne sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova), vlagatelj pa bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku javnega naročanja, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran