018-068/2022 Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 35., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata ter Tadeje Pušnar, kot članice senata in Sama Červeka, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo blaga po odprtem postopku za nabavo osebne varovalne opreme in zaščitnih sredstev za zaščito pred nalezljivimi boleznimi«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TOTAL trgovina na debelo, d.o.o., Seidlova cesta 28, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), v sklopu 3, zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 8. 8. 2022

odločila:

1. Naročniku se naloži odpravo kršitve pravice do vpogleda na način, da vlagatelju omogoči vpogled v tehnično dokumentacijo (tehnične liste, Izjave EU o skladnosti, navodila za uporabo) in podatke v le-tej, ki se nanašajo na specifikacijo blaga (naziv proizvajalca, blagovna znamka in kataloška številka, šifra ali tip artikla) ter dokazilo o roku uporabe ponujene zaščitne opreme.

Naročnik mora vlagatelju dovoliti, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v izpostavljen del ponudbe izbranega ponudnika.

2. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku za sklenitev okvirnega sporazuma je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 3. 2. 2022, pod številko objave JN000714/2022-B01 in v Uradnem listu EU dne 4. 2. 2022, pod št. objave 2022/S 025-060798.

Naročnik je dne 12. 5. 2022 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN000714/2022-ODL01) objavil »Odločitev v zvezi z oddajo naročila« št. 430-1670/2021/40 (1631-16) z dne 4. 5. 2022 (v nadaljevanju: Odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je predmetno javno naročilo v sklopu 3 »zaščitni kombinezoni in obuvala za enkratno uporabo« (v nadaljevanju: sklop 3) oddal ponudniku SANOLABOR d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 24. 5. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 3 in mu povrne stroške pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim, petim in šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter v nasprotju z načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Navaja, da je predmetno javno naročilo v sklopu 3 oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, saj ni skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-3, ko mu je omogočil le delno možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Zahteva, da se mu omogoči vpogled v tehnične liste, EU izjave o skladnosti, navodila za uporabo ter dokazilo, da ima ponujena zaščitna oprema rok uporabe 72 mesecev. Zatrjuje, da gre za podatke, ki se nanašajo na splošno dostopno osebno varovalno opremo, podatki za le-to pa so dostopni na svetovnem spletu, zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je v ponudbeni predračun vpisal zgolj generičen naziv ponujenega blaga, ne pa tudi naziva proizvajalca, šifre ali tip artikla, kakor je bilo zahtevano. Ponudbeni predračun tako nima specificiranega artikla oziroma ponujeni artikel ni enoznačno določen, kar je v nasprotju z načelom določnosti in jasnosti. Nadalje navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da je potrebno ponudbi predložiti Izjavo EU o skladnosti v slovenskem jeziku skladno z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 33/18). Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (v nadaljevanju Uredba (EU) 2016/425) med drugim določa, da mora vsako osebno varovalno opremo spremljati EU izjava o skladnosti v jeziku države članice, kjer bo dostopna, in sicer v fizični obliki ali v sklopu najmanjšega komercialno dostopnega pakiranja ali preko spletnega naslova. Proizvajalec, čigar izdelke je ponudil izbrani ponudnik, ima izjave dostopne na spletni strani, iz vpogleda v le-te pa izhaja, da so le v angleškem in poljskem jeziku, v slovenskem jeziku pa niso dostopne. Ker izbrani ponudnik ni predložil slovenske Izjave EU o skladnosti, ni izpolnil zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako izbrani ponudnik ponujenim kombinezonom in obuvalom ni mogel priložiti izvirnih navodil za uporabo v slovenskem jeziku, saj le-ta ne obstajajo, čeprav morajo biti skladno z Uredbo (EU) 2016/425 navodila za uporabo priložena vsakemu najmanjšemu komercialno dostopnemu pakiranju. Izbrani ponudnik je vzorcem sicer priložil neuraden slovenski prevod, vendar to ni skladno z navedeno Uredbo, posledično tudi vzorec ni ustrezen. Vlagatelj zatrjuje, da oprema izbranega ponudnika ni ustrezna tudi iz razloga, ker nima označenega roka uporabe na navodilih za uporabo kakor to zahteva Uredba (EU) 2016/425. Dodaja še, da obuvala, ki jih je ponudil izbrani ponudnik ne izpolnjujejo tehničnih zahtev po SIST EN 13034 (tip 6), SIST EN 1149-5 in SIST EN 14126 (4B, 5B, 6B). Kot je razvidno iz tehnične dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ponujena obuvala izpolnjujejo le zahtevo (nivo zaščite) Tip PB (6-B) v skladu s standardom SIST EN 14126 in ne zahtevo (nivo zaščite) SIST EN 14126 (4B, 5B, 6B). Ker ponudba izbranega ponudnika ne ustreza izpostavljenim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, bi jo moral naročnik izključiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo poslal izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1. 6. 2022 »Izjasnitev o navedbah vlagatelja revizijskega zahtevka za JN 000714/2022-B01, sklop št. 3« izjasnil o vlagateljevih navedbah, ki jim v celoti nasprotuje in predlaga, da zahtevek za revizijo naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti zavrne. Zatrjuje, da je ponudbeni predračun priložil v skladu z navodili, saj je izpolnil vse zahtevane elemente (naziv ponujenega artikla ter tip ponujenega artikla). Glede na to, da je tudi iz ostalih dokazil kot so katalogi, prospekti, izjave, tehnična dokumentacija in vzorci, razvidno kateri artikel je ponudil, zanika tudi vlagateljeve navedbe o nejasnosti ponujenega predmeta. Pojasnjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja le primer za izpolnitev ponudbenega predračuna, z uporabo veznika »ali« pa je naročnik dopustil možnost izbire navedbe katerega izmed zahtevanih oznak (proizvajalca, šifro ali tip artikla) in še to le »če ta obstaja«. Nadalje zatrjuje, da Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi določa, da mora biti izjava EU o skladnosti pripravljena v slovenskem jeziku ali pa v slovenski jezik prevedena. Poleg navedenega pa je naročnik v zahtevah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da mora ponudnik šele ob dobavi blaga predložiti določeno tehnično dokumentacijo za blago, ki mora izpolnjevati zahteve iz 4. člena osnutka okvirnega sporazuma. Iz predloženih navodil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da dokumentov, ki jih navaja vlagatelj, naročnik ni zahteval že ob predložitvi vzorcev, ampak šele ob dobavi. Enako velja za navodila za uporabo, ki prav tako niso bila zahtevana ob oddaji vzorcev, temveč šele ob dobavi blaga. Zavrača tudi trditev vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve naročnika po roku uporabe, saj iz predložene izjave proizvajalca izhaja, da ima blago rok uporabe 6 let oz. 72 mesecev od leta proizvodnje.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 430-1670/2020/62 (1631-16) z dne 13. 6. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
Zatrjuje, da ni kršil vlagateljeve pravice do vpogleda in določb 35. člena ZJN-3 ter pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil sklep o zaupnosti podatkov, v katerem je ponudbeno dokumentacijo v celoti v vseh delih dokumentacije, ki je v desnem zgornjem kotu označena z oznako »ZAUPNO« (razen tiste dele ponudbe, ki po zakonu predstavljajo merilo izbora in ne smejo biti označeni kot zaupni) označil kot poslovno skrivnost. Po pozivu naročnika je izbrani ponudnik sicer umaknil sklep o poslovni skrivnosti iz nekaterih delov ponudbene dokumentacije, razen v delu podatkov o proizvajalcu, blagovni znamki in kataloški številki, ki jih je naročnik na vpogledu prikril. Nadalje zatrjuje, da ni izrecno navedel, kateri podatek mora ponudnik vpisati v posamezno kolono ponudbenega predračuna, z veznikom »ali« pa je dopustil možnost izbire, na kakšen način bo ponudnik označil ponujeni artikel (z navedbo proizvajalca ali šifre ali tip artikla, če ta obstaja). Izbrani ponudnik je v ponudbenem predračunu navedel naziv in tip opreme ter velikostne številke, iz vzorca in ostalih zahtevanih dokazil pa je jasno razvidno kateri in kakšen artikel ponudnik ponuja. Navaja, da je izbrani ponudnik za ponujene artikle predložil originalni izjavi EU o skladnosti ter slovenske prevode izjav o skladnosti za ponujena artikla, kar je skladno z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi, ki določa, da mora biti izjava EU o skladnosti pripravljena v slovenskem jeziku ali pa v slovenski jezik prevedena. Pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni zahteval predložitve navodil za uporabo (niti v slovenskem jeziku, niti v kakšnem drugem jeziku). Navedena navodila za uporabo bo moral izbrani ponudnik, s katerim bo naročnik sklenil okvirni sporazum (t.i. prodajalec), predložiti šele ob dobavi blaga. Navaja, da je glede predložitve dokazila o roku uporabe zahteval zgolj izjavo ponudnika, k predložitvi dokazila pa je izbranega ponudnika pozval naknadno, in sicer v pozivu na dopustno dopolnitev ponudbe, skladno s katerim je nato izbrani ponudnik predložil izjavo proizvajalca, ki izkazuje ustrezen rok uporabe. V zvezi z izpolnjevanjem zahtev, ki izhajajo iz standardov, naročnik pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil potrdil, da lahko ponudniki ponudijo obuvalo, ki ustreza vsem navedenim zahtevam: EN13034, EN1149-5, EN14126, ki jim obuvalo izbranega ponudnika ustreza, zaradi česar je njegova ponudba ustrezna.

Vlagatelj se je z dokumentom »Opredelitev vlagatelja« z dne 16. 6. 2022 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da naročnikovi razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo ni mogoče slediti. Zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila o vpisu podatkov v ponudbeni predračun je jasna in je ni mogoče razumeti na način, da so imeli ponudniki možnost izbire ali bodo navedli proizvajalca ali tip ali šifro artikla. Izpostavlja tudi pomembnost ponudbenega predračuna, ki je temeljni dokument ponudbene dokumentacije, vsa ostala dokumentacija pa so le dokazila glede izpolnjevanja razpisnih pogojev. Zatrjuje, da lahko EU izjavo o skladnosti in prevode pripravi le proizvajalec oziroma pooblaščeni zastopnik, saj mora le-te verificirati, zaradi česar neuradni prevodi izbranega ponudnika niso ustrezni. Ker mora imeti vsako najmanjše komercialno pakiranje navodila v jeziku države članice, kjer je oprema dostopna, so ta obvezna ne glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je ponudbi priložil neuraden prevod navodil za uporabo, ki ne vsebuje vseh zahtev Uredbe (EU) 2016/425, prav tako ni izdelan s strani proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika, zaradi česar takšna navodila ne morejo biti ustrezna. Zatrjuje, da ne držijo navedbe naročnika, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval dokazila za izkazovanje roka uporabe; da že Uredba (EU) 2016/425 določa, kdaj in kje mora biti naveden rok uporabe (v navodilih za uporabo, ki jih je potrebno priložiti opremi). Enako določajo tudi harmonizirani standardi, ki veljajo za ponujene kombinezone in obuvala, in sicer EN 14605:2005+A1:20009, EN ISO 13982-1:2004+A1:2012 ter EN 13034:2005+A1:2009. Poudarja tudi, da ponujena obuvala tipa 6B, ne morejo ustrezati vsem zahtevam EN14126, ki so bile določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa zahteve ne more razlagati tako, da niso bili zahtevni vsi nivoji zaščite (4B, 5B, 6B).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15. 6. 2022 in po pozivih na odstop celotne dokumentacije dne 13. 7. 2022 in dne 21. 7. 2022 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri izvedbi vpogleda v dokumentacijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da je imel le delno možnost vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj je ta celotno dokumentacijo označil kot poslovno skrivnost. Državni revizijski komisiji tako predlaga, da se mu omogoči vpogled v tehnično dokumentacijo brez prikritih podatkov, predvsem pa v tehnične liste, EU izjave o skladnosti, navodila za uporabo ter dokazilo, da ima ponujena zaščitna oprema rok uporabe 72 mesecev. Zatrjuje, da gre za splošno dostopno osebno varovalno opremo, za katero so običajno podatki dostopni tudi na svetovnem spletu, zaradi česar le-ti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Naročnik nasprotno zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v tehnično dokumentacijo s prikritimi podatki, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Pojasnjuje, da je izbranega ponudnika pozval k umiku poslovne skrivnosti vezano na specifikacijo ponujenega blaga in ponudbeni predračun, po pozivu je s strani izbranega ponudnika prejel dopis, iz katerega izhaja, da umika sklep o poslovni skrivnosti za sklop 3, razen za podatke o proizvajalcu, blagovni znamki in kataloški številki, navedene podatke pa je naročnik na vpogledu tudi prikril.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda je potrebno presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na Portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto, in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov veljajo določene omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

Naročnik na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Zagotoviti mora varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 dalje določa, da mora naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem.) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Zakon, ki ureja poslovne skrivnosti (Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19), v nadaljevanju: ZPosS) v 2. členu določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
– je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
– ima tržno vrednost;
– imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz navedene tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, kar izhaja iz drugega odstavka 2. člena ZPosS. Skladno s tretjim odstavkom istega člena pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena izrecno določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti dokumentacije ter posledično z vpogledom, je torej, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele dokumentacije, ki ne vsebujejo osebnih, tajnih ali zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti. Kot že navedeno pa so v postopkih javnega naročanja podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3.

Po samem zakonu so (ne glede na drugačno označbo s strani ponudnika) javni podatki, ki predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količino iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Če ponudnik kot poslovno skrivnost določi podatke, ki so po zakonu javni, mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vpogled v (javne) podatke omogočiti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-048/2017, št. 018-117/2019, št. 018-085/2020, št. 018-054/2022). Glede na navedeno naročnik ne more in ne sme zgolj slediti oznaki »poslovna skrivnost« oziroma predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak mora presojati tudi, ali je ponudnik posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost.

I. Podatki v tehnični dokumentaciji (tehničnih listih, Izjavah EU o skladnosti, navodilih za uporabo)

Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tehnično dokumentacijo brez prikritih podatkov. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je na navedenih dokumentih na vpogledu prikril le podatke o proizvajalcu, blagovni znamki in kataloški številki, saj se le-ti nanašajo na poslovno skrivnost.

V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik jasno in določno opredeliti predmet javnega naročila, način opisa in njegov obseg pa je odvisen predvsem od lastnosti predmeta in njegove kompleksnosti. Tehnične specifikacije, s katerimi naročnik določi zahtevane značilnosti blaga in storitev, v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga in storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence na trgu, je v domeni naročnika odločitev, na kakšen način bo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval specifikacijo predmeta ponudbe. Zaradi različnih zahtev naročnikov po specificiranju predmeta ponudbe je zato potrebno vsak primer obravnavati ločeno in ugotoviti, kaj v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga.

V obravnavanem primeru je naročnik v okviru dokumenta »Opis predmeta JN« pod točko 1 navedel splošne zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeno blago v sklopu 3 (zaščitni kombinezoni in obuvala za enkratno uporabo). V točki 2 »Tehnična ustreznost ponujene opreme« navedenega dokumenta in dokumentu »Navodila za izdelavo ponudbe« v 10.2 točki je naročnik določil, da mora ponujena oprema v celoti izpolnjevati zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določil pa je tudi, kaj mora obsegati ponudbena dokumentacija za izkazovanje izpolnjevanja zahtev, in sicer je v točki 10.2.2 zahteval, da ponudniki med drugim predložijo:
- »Tehnična dokumentacija opreme oziroma drug dokument, iz katerega je jasno razvidno, da oprema ustreza tehničnim zahtevam iz te razpisne dokumentacije in barvno sliko, skico ali fotografijo ponujene opreme /velja za vse sklope/;
- Izjava EU o skladnosti v slovenskem jeziku v skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 33/18) / velja za sklop 1 (zap. št. 2 in 3), sklop 2 in 3/;
- Vzorci blaga […]«.
V dokumentu »Opis predmeta JN« je naročnik določil še: »Ponudniki morajo ob oddaji ponudbe v ponudbenem predračunu podati za vsak artikel posebej naziv proizvajalca, šifro ali tip artikla, če ta obstaja.«

Iz vpogleda v odstopljen »Zapisnik o vpogledu v ponudbo« št. 430-1670-/2021/32 (1631-16) z dne 17. 5. 2022 izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval naj umakne oznako poslovne skrivnosti z delov ponudbene dokumentacije, ki predstavljajo specifikacijo. Ker s strani izbranega ponudnika do vpogleda ni prejel odgovora, je vlagatelju omogočil vpogled v dokumente, tako da je prikril osebne podatke in dokumente, ki so označeni kot poslovna skrivnost (podatke o proizvajalcu, blagovni znamki in kataloški številki) in jih je skladno z veljavno zakonodajo dopustno prekriti. Vlagatelju je tako omogočil vpogled v:
- vzorec, vključno z embalažo;
- tehnično dokumentacijo (dokazila o ustreznosti idr.) s prikritimi podatki vezano na oznako poslovne skrivnosti;
- obrazec ponudbeni predračun;
- izjavo v zvezi s predložitvijo ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju sicer omogočil vpogled v tehnično dokumentacijo, vendar je na posameznih dokumentih prikril podatke, vezane na oznako poslovne skrivnosti oziroma podatke o proizvajalcu, blagovni znamki in kataloški številki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v konkretnem primeru tehnične dokumentacije za dokumente s podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev oziroma tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik v 1. točki dokumenta »Opis predmeta JN«, podatki o proizvajalcu, blagovni znamki, kataloški številki, šifri ali tipu artikla pa predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga. V konkretnem primeru so predmet javnega naročila namreč zaščitni kombinezoni in obuvala za enkratno uporabo, ki predstavljajo generično blago, ki pa ga naročnik lahko opredeli le s splošnimi značilnostmi določene vrste blaga. Gre za že izdelano oz. že prisotno blago na trgu z (že) vnaprej določenimi značilnostmi in lastnostmi (npr. dimenzije, barva, teža itd.) ter je (pogosto) prisotno na trgu v večjih oz. velikih količinah. Zato se generično blago najpogosteje enoznačno označuje oz. specificira z imenom proizvajalca, oznako blaga ali z blagovno znamko. Povedano drugače, v konkretnem primeru predmet javnega naročila ni individualno blago, ki je opredeljeno z individualno določenimi značilnostmi in lastnostmi, ki ustrezajo le potrebam posameznega naročnika oz. ne gre za blago »po meri« naročnika. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija za vsebino spornih podatkov iz tehnične dokumentacije ugotavlja, da v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3. Naročnik je v konkretnem primeru za specificiranje ponujenega blaga od ponudnikov tudi sam zahteval, da v ponudbeni predračun vpišejo naziv proizvajalca, šifro ali tip artikla, zato gre šteti, da navedeni podatki predstavljajo javen podatek na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v podatke na »tehnični dokumentaciji«, ki se nanašajo na specifikacije ponujenega blaga (naziv proizvajalca, blagovni znamki in kataloški številki) in ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

II. Dokazilo o izpolnjevanju zahteve glede roka uporabe ponujenega blaga

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj zahteval vpogled v dokazilo, da ima ponujena zaščitna oprema rok uporabe 72 mesecev.

Naročnik se do očitane kršitve v zvezi z vpogledom v delu, ki se nanaša na dokazilo o roku uporabe v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne opredeljuje.

Skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 (zgoraj navedena pravna podlaga) naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v 4. točki dokumenta »Opis predmeta JN« izhaja zahteva: »Ponujena oprema mora biti nova, izpolnjevati mora vse zahteve v razpisni dokumentaciji. Dobavljena oprema ne sme biti starejša od 12 mesecev in mora imeti rok uporabe najmanj 36 mesecev od datuma proizvodnje (velja za sklop 1 in 2) ter najmanj 72 mesecev od datuma proizvodnje (velja za sklop 3).«

V zvezi z zahtevanim rokom uporabe je naročnik od ponudnikov zahteval, da se v okviru »Izjave v zvezi s predložitvijo ponudbe« na obrazcu Priloga št. 1 izjavijo o roku uporabe ponujenega blaga. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano izjavo, naročnik pa ga je s pozivom »Dopustna dopolnitev ponudbe« št. 430-1670/2021/38 (1631-16) z dne 19. 4. 2022 pozval še na predložitev dokazila, da ima ponujena oprema v sklopu 3 rok uporabe najmanj 72 mesecev od datuma proizvodnje.

Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izhaja, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil dokazilo o roku uporabe ponujene zaščitne opreme, ki ni označeno kot poslovna skrivnost. Ker iz zapisnika o vpogledu z dne 17. 5. 2022 ne izhaja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dopolnjeni del ponudbene dokumentacije (dokazilo o izpolnjevanju zahteve v zvezi z rokom uporabe blaga), prav tako pa iz sklepa o zavrnitvi predmetnega zahtevka za revizijo ne izhajajo razlogi za navedeno ravnanje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju neopravičeno onemogočil vpogled v dokazilo o roku uporabe ponujene opreme in ravnal v nasprotju z določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3.

III. Sklepno

Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda v tehnično dokumentacijo (tehnične liste, Izjave EU o skladnosti, navodila za uporabo in dokazilo o roku uporabe ponujene zaščitne opreme) brez prikritih podatkov, ki predstavljajo specifikacijo blaga ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v zahtevano ponudbeno dokumentacijo ter vpogled v vse podatke, ki so skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3 javni (naziv proizvajalca, blagovna znamka in kataloška številka, šifra ali tip artikla). Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o zahtevku za revizijo v preostali vsebini (tj. glede ustreznosti ponudbenega predračuna, ustreznosti Izjav EU o skladnosti, predložitve navodil za uporabo in izpolnjevanju zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede roka uporabe ter standardov) oziroma o njej ni meritorno odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških, nastalih z revizijo, pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je upravni spor dovoljen v okviru tožbe zoper končno odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.




Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije

















Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran