018-087/2022 Nacionalni inštitut za javno zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je upoštevajoč 30. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Sama Červeka in Marka Medveda kot članov senata v zvezi s pravnim varstvom pri oddaji javnega naročila »Varovanje« in v zvezi z vlogo »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022, ki jo je vložil vlagatelj Varovanje Galekom, d. o. o., Podjetniško naselje 1, Kočevje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), v zvezi z ravnanjem naročnika Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 2. 8. 2022

odločila:

Ugotovi se, da niso izpolnjeni pogoji za začetek revizijskega postopka.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v zvezi z javnim naročilom (objava obvestila o javnem naročilu 10. 6. 2022 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004026/2022-B01, in 13. 6. 2022 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 112-315983) pred potekom roka za predložitev ponudb 8. 7. 2022 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo zoper štiri zahteve, ki jih je naročnik določil v obrazcu P-5 in torej dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ter predlagal njihovo razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Naročnik je s sklepom z dne 20. 7. 2022, ki ga je posredoval 20. 7. 2022 prek portala eRevizija, ugodil zahtevku za revizijo tako, da »se umakne« tri izmed spornih štirih zahtev, glede četrte sporne zahteve pa je zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik je odločil, da vlagatelju povrne del priglašenih stroškov.

Vlagatelj je 22. 7. 2022 prek portala eRevizija vložil vlogo »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022, s katero je sporočil, da je prejel odločitev o zahtevku za revizijo (tj. sklep z dne 20. 7. 2022), pri čemer »v zavrnjenem delu zahtevka za revizijo (tj. glede 1. alineje 1. točke pravovarstvenega zahtevka iz zahtevka za revizijo oziroma glede 2. točke izreka sklepa naročnika z dne 20.07.2022) umika revizijski zahtevek, ki ga je vložil dne 08.07.2022, in prosi, da se mu skladno z drugim odstavkom 72. člena ZPVPJN povrne polovica plačane takse v višini 500,00 EUR (tj. ½ od 1.000,00 EUR, kolikor znaša ¼ od skupne takse v višini 4.000,00 EUR, ki odpade na del zahtevka za revizijo, s katerim vlagatelj ni uspel)«.

Naročnik je 28. 7. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, o katerem je naročnik odločil s sklepom z dne 20. 7. 2022, pri čemer odločitev, da »se umakne« tri izmed spornih štirih zahtev, pomeni odločitev v smislu druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, s katero je naročnik razveljavil tri izmed štirih zahtev, ki jih je vlagatelj izpodbijal z zahtevkom za revizijo. Vlagatelj je po prejemu sklepa z dne 20. 7. 2022 vložil vlogo »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022 in iz nje izhaja, da vlagatelj ne želi, da bi poleg naročnika tudi Državna revizijska komisija (vsebinsko, meritorno) odločila o četrti zahtevi, ki mu je sporna.

Vlagatelj lahko skladno s prvim odstavkom 18. člena ZPVPJN kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena ZPVPJN.

Revizijski postopek se skladno s prvo povedjo iz 30. člena ZPVPJN začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji skladno z drugo povedjo iz 30. člena ZPVPJN poda predlog za umik zahtevka.

V prvem, drugem in tretjem odstavku 29. člena ZPVPJN so določena pravila za nadaljevanje pravnega varstva po predrevizijskem postopku.

Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj skladno z drugim odstavkom 29. člena ZPVPJN v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka, naročnik pa mora »v roku iz prejšnjega odstavka« vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.

Naročnik pa mora skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZPVPJN v roku iz prvega odstavka 29. člena ZPVPJN vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN in vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, zato ni podan molk naročnika v smislu četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN in zato tretji odstavek 29. člena ZPVPJN ni relevanten glede na dejansko stanje v zadevi. Glede na dejansko stanje v zadevi ni relevanten niti prvi odstavek 29. člena ZPVPJN, saj naročnik ni zavrnil zahtevka za revizijo v celoti, temveč le glede ene zahteve izmed štirih, ki so bile vlagatelju sporne. Glede na dejansko stanje v zadevi bi bil tako relevanten le drugi odstavek 29. člena ZPVPJN, da bi se ugotavljali pogoji iz prve povedi iz 30. člena ZPVPJN za začetek revizijskega postopka. Vendar vlagatelj z vlogo »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022 ni vložil predloga za začetek revizijskega postopka v smislu prve povedi iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN. Iz vloge »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022 namreč izhaja nasprotno, saj je vlagateljevo izjavo o umiku zahtevka za revizijo glede na dejanske okoliščine primera, ker je naročnik sprejel odločitev, s katero ni v celoti ugodil zahtevku za revizijo, treba upoštevati kot nestrinjanje z začetkom revizijskega postopka. Tako je treba ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji iz 30. člena ZPVPJN za začetek revizijskega postopka, zato Državna revizijska komisija kljub prejemu vloge »Delni umik zahtevka za revizijo in zahtevek za vračilo takse« z dne 22. 7. 2022 ni mogla izdati sklepa o ustavitvi revizijskega postopka v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN, temveč je ugotovila, kot je navedeno v izreku tega sklepa.

Državna revizijska komisija bo posebej skladno z 72. členom ZPVPJN ugotavljala, ali so izpolnjeni pogoji za povračilo 500 eurov kot polovica plačane takse.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije













Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran