018-055/2022 Nacionalni inštitut za javno zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Tadeje Pušnar kot članice senata in Marka Medveda kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Poštne storitve« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAKSMAIL, prenos poštnih pošiljk, d.o.o., Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 1. 7. 2022

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Poštne storitve«, v zvezi s katerim je bilo dne 29. 3. 2022 pod št. objave JN001998/2022-L01 na portalu javnih naročil ter dne 30. 3. 2022 pod št. objave 2022/S 063-166841 v Uradnem listu EU objavljeno prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil 29. 3. 2022 pod št. objave JN001998/2022-L01 ter 30. 3. 2022 v Uradnem listu EU pod št. objave 2022/S 063-166841 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Iz obvestila je razvidno, da je za oddajo predmetnega javnega naročila izvedel konkurenčni postopek s pogajanji v skladu s točko b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in k oddaji ponudbe v tem postopku povabil ponudnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor, ki je v naročnikovem javnem naročilu »Poštne storitve«, izvedenem po odprtem postopku, št. objave na portalu javnih naročil JN008062/2021-B01 z dne 26. 11. 2021, predložil ponudbo v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja, vendar je ponudba presegala naročnikova zagotovljena sredstva, zato jo je naročnik tedaj kot nedopustno zavrnil.

Dne 30. 3. 2022 je naročnik na portalu javnih naročil objavil tudi dokument »Odločitev o izidu javnega naročila« št. 4300-10/2022-8(172) z dne 22. 3. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je ponudniku Pošta Slovenije, d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) v konkurenčnem postopku s pogajanji po izvedenem tretjem krogu pogajanj oddal predmetno javno naročilo, pri čemer je končna ponudbena cena znašala 6.923.312,99 EUR z DDV.

Vlagatelj je 7. 4. 2022 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Uvodoma opisuje potek izvedbe predhodno izvedenega odprtega postopka, v katerem je tudi sam oddal ponudbo, ki pa jo je naročnik tedaj zavrnil kot nedopustno zaradi neizkazanega pogoja za sodelovanje (nezadostne višine referenc). Vezano na izvedbo predmetnega konkurenčnega postopka s pogajanji vlagatelj naročniku očita kršitev načela zagotavljanja konkurence in načela sorazmernosti, kršitev načela transparentnosti in načela enakopravne obravnave ponudnikov ter nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika oziroma nedopustnost izvedbe konkurenčnega postopka s pogajanji. Pri tem zatrjuje, da:
- je bila v prvotno izvedenem (odprtem) postopku dopustna njegova dopolnitev ponudbe z novo referenco in bi jo naročnik lahko upošteval, s tem pa bi bilo izkazano izpolnjevanje spornega pogoja za sodelovanje;
- je naročnik konkurenčni postopek s pogajanji uporabil v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja in v nasprotju z namenom tega postopka;
- je naročnik arbitrarno in z namenom izigravanja pravil javnega naročanja spremenil višino zagotovljenih sredstev tako, da ustrezajo favoriziranemu ponudniku – da je tako, naj bi jasno kazalo dejstvo, da je v tem postopku sprejel ponudbo, ki je bila višja od ponudbe vlagatelja v prvem postopku;
- je izbrani ponudnik v konkurenčnem postopku s pogajanji oddal nedopustno ponudbo (če ni prišlo do spremembe tehničnih specifikacij) oz. v nasprotnem primeru, da je naročnik v konkurenčnem postopku s pogajanji spremenil tehnične specifikacije in s tem kršil določbe ZJN-3.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 4300-10/22-12(178) z dne 19. 4. 2022 zavrgel. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 22. 4. 2022 pravočasno vložil pritožbo. Državna revizijska komisija je pritožbi s sklepom št. 018-42/2022-4 z dne 10. 5. 2022 ugodila in naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 15. 4. 2022. Zavrača navedbe vlagatelja o nedopustnosti njegove ponudbe.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »ODLOČITEV« z dne 19. 5. 2022 zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da vlagatelja ni povabil k sodelovanju v konkurenčnem postopku s pogajanji zato, ker je za njegovo ponudbo, predloženo v odprtem postopku, ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje – iz predloženih treh referenc namreč ni bilo v celoti razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, na naročnikov poziv k pojasnilu višine predloženih referenc pa je vlagatelj ponudbo spremenil na način, da je eno izmed predloženih referenc zamenjal, kar pa ni bilo skladno s pozivom, zato naročnik takšne dopolnitve ni mogel šteti kot ustrezne in je na tej podlagi povsem zakonito vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno. V zvezi z naknadno predloženo referenco še dodaja, da tudi ni dolžan upoštevati referenčnih poslov, ki jih je ponudnik izvedel zanj, če jih ni ponudnik izrecno navedel že v ponudbi. Kot neutemeljenega zavrača očitek o nesorazmernosti, saj bi v primeru upoštevanja naknadne reference ravnal v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo in zahtevo za dopolnitev, ki jo je sam določil. Naročnik nadalje zavrača očitek o neupravičenem omejevanju konkurence, ker je k sodelovanju v konkurenčnem postopku s pogajanji povabil le enega ponudnika, čeprav sta bili v prej izvedenem neuspelem odprtem postopku oddani dve ponudbi; poudarja, da je v celoti sledil zakonskim določilom, ki mu omogočajo, da v konkurenčni postopek s pogajanji (brez objave obvestila o javnem naročilu) povabi le tiste formalno ustrezne ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zoper katere niso podani izključitveni razlogi; če bi takšno postopanje predstavljalo neupravičeno omejevanje konkurence, kot to želi predstaviti vlagatelj, potem zakonodajalec te možnosti sploh ne bi smel predvideti v zakonu.

Na očitke o prilagajanju višine zagotovljenih sredstev naročnik odgovarja, da konkurenčni postopek s pogajanji predstavlja povsem nov postopek oddaje javnega naročila, v okviru katerega mora naročnik določiti zagotovljena sredstva za ta postopek. ZJN-3 ne prepoveduje spreminjanja zagotovljenih sredstev, pri čemer naročnik sredstev v okviru odprtega postopka niti ni spremenil. Naročnik je prepričan, da je bilo v konkretnem primeru edino smotrno, da je za izvedbo novega postopka na novo opredelil zagotovljena sredstva. Sklicujoč se na svojo interno dokumentacijo še dodaja, da je že pred izvedbo odprtega postopka določil ocenjeno vrednost in s tem tudi zagotovljena sredstva v višini 6.600.000,00 EUR brez DDV, vendar se je iz poslovnih razlogov pred samo izvedbo odločil, da le-to zniža na 6.336.000,00 EUR brez DDV; pred izvedbo konkurenčnega postopka s pogajanji pa je ponovno prerazporedil sredstva.

V zvezi z očitkom vlagatelja glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika se naročnik sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 23. 5. 2022. Kot materialnopravno zmotno označuje stališče naročnika, v skladu s katerim naj izjeme od obveznosti objave javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji ne bi mogel uporabiti, če bi k oddaji ponudbe povabil ponudnika, ki je vložil ponudbo, ki ni v skladu s formalnimi pogoji. Zadevna določba ZJN 3 določa le pogoje za opustitev objave obvestila in ne določa, da imajo možnost sodelovanja v tem postopku le določeni subjekti. Vlagatelj meni, da bi ga naročnik lahko in celo moral povabiti k sodelovanju v konkurenčnem postopku s pogajanji. Dodaja še, da je že tekom prvotnega odprtega postopka ponudbo dopolnil na način, da ta izpolnjuje formalne pogoje; tudi če mu naročnik ne priznava dopustnosti dopolnitve ponudbe, pa navedeno pomeni, da je bil naročnik izrecno seznanjen z dejstvom, da vlagatelj dejansko izpolnjuje vse pogoje iz javnega naročila. Tudi če bi se na načelni ravni bilo mogoče strinjati z naročnikovim stališčem, da naknadno predloženih referenc ni bil dolžan upoštevati v prvotnem odprtem postopku, to po mnenju vlagatelja nikakor ne velja za konkurenčni postopek s pogajanji oz. za povabilo k oddaji ponudbe v tem postopku.

Vlagatelj je dne 23. 5. 2022 na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil še vlogo »ZAHTEVA ZA POVRNITEV STROŠKOV […]«, s katero zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je imel naročnik podlago za izvedbo konkurenčnega postopka s pogajanji, v katerem ni objavil obvestila o javnem naročilu in je k sodelovanju povabil zgolj en gospodarski subjekt, oz. ker k sodelovanju v tem postopku ni povabil tudi vlagatelja.

Skladno s točko b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 lahko naročnik uporabi konkurenčni postopek s pogajanji le za javno naročanje na splošnem področju za javna naročila za gradnje, blago ali storitve, pri katerih so bile v odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložene le ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ki so prispele prepozno ali za katere je naročnik ugotovil, da so neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva. V primeru iz te točke naročniku v konkurenčnem postopku s pogajanji ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Uporaba izjeme od objave obvestila o javnem naročilu, kot je določena v drugi povedi točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3, pomeni, da se za sodelovanje v konkurenčnem postopku s pogajanji ne more prijaviti vsak gospodarski subjekt. Gre za postopek, ki ne vključuje javne objave obvestila o naročilu, zaradi česar se potencialni ponudniki ne morejo seznaniti z njim oz. lahko v njem sodelujejo izključno tisti ponudniki, ki jih povabi naročnik. Postopek zato odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in je zanj značilno, da poteka v okoliščinah izrazito omejene konkurence.

V zvezi s predhodno izvedenim odprtim postopkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 4. 11. 2021 sprejel »SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA JAVNEGA NAROČANJA«, št. 4300-120/2021-1(172). 26. 11. 2021 je bilo na portalu javnih naročil pod št. objave JN008062/2021-B01 objavljeno obvestilo o naročilu (29. 11. 2021 pa pod št. objave 2021/S 231-609120 tudi v Uradnem listu EU). Naročnik je tedaj za predmetne »Poštne storitve« izvedel odprti postopek. Dne 10. 2. 2022 je naročnik na portalu javnih naročil pod št. objave JN008062/2021-ODL01 objavil »ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB«, št. 4300-120/21-10 (172), iz katere med drugim izhaja, da:
- je naročnik v postopku oddaje javnega naročila prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo vlagatelja v višini 6.871.747,27 EUR z DDV in ponudbo izbranega ponudnika v višini 6.931.738,32 EUR z DDV;
- obe prejeti ponudbi presegata naročnikova zagotovljena sredstva v višini 6.336.000,00 EUR z DDV;
- je izbrani ponudnik predložil ponudbo v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja, vendar ponudba presega zagotovljena sredstva, zato jo naročnik kot nedopustno zavrača;
- vlagateljeva ponudba ni dopustna, saj vlagatelj ni ustrezno pojasnil ponudbe po vloženi zahtevi – naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja pozval na pojasnilo predloženih referenc (ki se niso nanašale le na poštne storitve, kot bi bilo relevantno v smislu zadevnega pogoja za sodelovanje, ampak tudi na nekatere druge storitve), iz vlagateljevega odgovora pa je bilo razvidno, da predložene tri reference ob upoštevanju le poštnih storitev vrednostno niso zadostne, vlagatelj pa je v nasprotju s pozivom naročnika eno od referenc tudi zamenjal, česar pa ni mogoče upoštevati.

Ni se mogoče strinjati s stališčem naročnika, da gre v primeru predhodno izvedenega odprtega postopka in obravnavanega konkurenčnega postopka s pogajanji ob hkratni uporabi izjeme, v skladu s katero naročnik ne objavi obvestila o naročilu, za dva povsem ločena postopka; konkurenčni postopek s pogajanji je namreč dvostopenjski postopek – skladno z drugim odstavkom 44. člena ZJN-3 se za sodelovanje v konkurenčnem postopku s pogajanji lahko na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt, prijavi za sodelovanje pa priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Pri izvedbi konkurenčnega postopka s pogajanji ob uporabi izjeme iz druge povedi iz točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 je naročnik v postopek oddaje javnega naročila vključil le enega ponudnika, za katerega je v predhodno izvedenem odprtem postopku ugotovil, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje in da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev. Oba postopka za oddajo predmetnih storitev tako tvorita neločljivo povezano celoto (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-376/21, Obshtina Razlog, točka 67).

Izvedba konkurenčnega postopka s pogajanji ob hkratni uporabi izjeme glede obveznosti objave obvestila o naročilu resda predstavlja določeno poenostavitev postopka oddaje javnega naročila, kot že pojasnjeno. Vendar pa možnost naročnika (in ne dolžnost, kot pravilno izpostavlja vlagatelj) neobjave obvestila o javnem naročilu pod pogoji iz ZJN-3 predstavlja izjemo od siceršnje obveznosti objave obvestila o javnem naročilu (in s tem nujno zmanjšanje transparentnosti), zato jo je treba razlagati restriktivno, še zlasti pa ob doslednem upoštevanju preostalih temeljnih načel javnega naročanja (gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov). Navedeno pomeni, da je treba upravičenost naročnika, da uporabi to izjemo, razlagati ozko.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da se je zanesel na podatek o višini zagotovljenih sredstev iz razpisne dokumentacije. Upoštevaje, da je v razpisni dokumentaciji navedena ocenjena vrednost javnega naročila 6.336.000,00 EUR z DDV, vlagatelj tako v bistvu zatrjuje, da je bila v predhodnem postopku višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti. Naročnik tej navedbi vlagatelja ne oporeka oz. po drugi strani enako potrjuje tudi z interno dokumentacijo (»INTERNI ZAHTEVEK« z dne 6. 10. 2021) in »SKLEP[OM] O ZAČETKU POSTOPKA« št. 4300-120/2021-1(172) z dne 4. 11. 2021.

Iz dokumenta »SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA« št. 4300-10/2022-1(178) z dne 3. 3. 2022 dalje izhaja, da je naročnik ocenjeno vrednost ter zagotovljena sredstva (kot to sam navaja) za konkurenčni postopek s pogajanji opredelil v višini 6.600.000,00 EUR z DDV, torej drugače kot za predhodno izvedeni odprti postopek. Sprememba (ob upoštevanju, da so bili potencialni ponudniki z višino zagotovljenih sredstev seznanjeni že tekom izvedbe odprtega postopka, čemur – kot že pojasnjeno – naročnik niti ni oporekal) vpliva na potencialni krog ponudnikov, ki bi lahko za oddajo javnega naročila za izvedbo predmetnih storitev sodelovali pod (zdaj očitno) drugačnimi pogoji za oddajo naročila, a tega niso mogli zaradi neobjave obvestila o naročilu oz. posebnosti tega postopka – ker v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila ob tedanjih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso sodelovali z oddajo ponudbe in torej niso niti mogli biti povabljeni v sporni konkurenčni postopek s pogajanji. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev načel zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-3 (v skladu s katerim javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, naročnik pa v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-3), transparentnosti iz 6. člena ZJN-3 (v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku) ter enakopravne obravnave ponudnikov iz prvega odstavka 7. člena ZJN-3 (v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila).

Še dodatno pa ob upoštevanju, da:
- neobjava obvestila o javnem naročilu v primeru izvedbe konkurenčnega postopka s pogajanji ob za to izpolnjenih pogojih [druga poved točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3] predstavlja možnost in ne dolžnosti naročnika;
- naročnik v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer ni dolžan pozivati ponudnika na predložitev manjkajoče dokumentacije, dopolnitev, popravo ali pojasnilo informacij ali dokumentacije, vsekakor pa to lahko stori pod pogoji iz tega člena;
- naročnik po prejemu pojasnil informacij ali dokumentacije po pozivu na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni dolžan pozivati še na dopolnitev informacij ali dokumentacije, vendar to lahko stori;
- v obravnavanem primeru ne gre za to, da konkurence za izvedbo predmetnih storitev ni, saj je naročnik v predhodno izvedenem transparentnem postopku (in ob izraženi nižji ocenjeni vrednosti oz. zagotovljenih sredstvih) pridobil dve ponudbi, ob upoštevanju dopolnitve ponudbe vlagatelja pa bi bilo (morda) tudi za vlagatelja mogoče ugotoviti, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje (naročnik se sicer ni opredelil do tega, ali bi vlagatelj z upoštevanjem naknadno predložene reference namesto ene od prvotno predloženih izpolnjeval zadevni pogoj za sodelovanje);
- iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik ocenjeno vrednost (ki po njegovih navedbah predstavlja tudi višino zagotovljenih sredstev) konkurenčnega postopka s pogajanji spremenil celo še tekom pogajanj – dokument »POTEK POGAJANJ«, št. 4300-10/22-13(178) z dne 22. 3. 2022 namreč poleg ponudbene cene izbranega ponudnika v vseh treh izvedenih krogih pogajanj (in sicer 6.931.738,32 EUR z DDV v prvem krogu ter 6.923.312,99 EUR z DDV v drugem in tretjem krogu pogajanj) vsebuje navedbo »Popravljena ocenjena vrednost: 6.923.312,99 EUR z DDV«, kar je natanko toliko, kot je znašala ponudbena cena izbranega ponudnika v 2. in 3. krogu pogajanj),
v obravnavanem primeru ni mogoče na transparenten način ugotoviti, da ravnanja naročnika v zvezi z oddajo javnega naročila za zadevne storitve niso bila arbitrarna in usmerjena k preferiranju določenega ponudnika, ki mu je naročnik na koncu zadevno javno naročilo tudi oddal.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izvedbo konkurenčnega postopka s pogajanji in brez objave obvestila o javnem naročilu v konkretnem primeru ravnal v nasprotju z ZJN-3; opisane kršitve ZJN-3, zlasti zaradi odsotnosti transparentnega postopka, nezagotovitve enakopravne obravnave ponudnikov in omejevanja možnih ponudnikov z izvedbo postopka brez objave obvestila o naročilu, so ene od najhujših kršitev pravil javnega naročanja in v skladu s 5. točko prvega odstavka 44. člena ZPVPJN predstavljajo tudi razlog za izpodbojnost pogodbe. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila, saj ugotovljenih kršitev z milejšimi ukrepi ni mogoče sanirati. V zvezi s pomislekom naročnika o tem, da vlagatelj »izpodbija le odločitev o oddaji naročila na podlagi izvedenega konkurenčnega postopka s pogajanji […], ne pa celotnega izvedenega postopka s pogajanji, saj ne zahteva razveljavitve celotnega postopka«, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da na pravovarstveni predlog vlagatelja ni vezana.

V posledici predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija preostalih očitanih kršitev (tj. glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe v predhodnem odprtem postopku oddaje javnega naročila in glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika) ni obravnavala, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru odločitve za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila za zadevne storitve postopek oddaje javnega naročila izvede skladno z določili ZJN-3, na transparenten način in ob zagotavljanju enakopravne obravnave ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 23. 5. 2022 zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer v višini takse za zahtevek za revizijo v višini 6.000,00 EUR ter kot stroške odvetniških storitev »3.487,50 EUR brez DDV (23,25 ur x 150 EUR)«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, kot potrebnega priznala strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.000,00 EUR. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni bil zastopan po odvetniku (zahtevek za revizijo, pritožba ter obe vlogi z dne 23. 5. 2022, so podpisane s strani zakonitega zastopnika vlagatelja, prav tako v nobeni od teh vlog ni omenjeno, da vlagatelja zastopa pooblaščenec, vloge pa prek portala eRevizija niso bile oddane po pooblaščencu), Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniških storitev.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 6.000,00 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran