018-065/2022 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Sama Červeka in Marka Medveda kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »GOI dela za izvedbo projekta "Celovita energetska sanacija in notranja prenova objektov v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani, po sklopih«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Obrtniška ulica 5, Koper, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 6. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 26. 5. 2022, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku [40. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN 3)], je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 15. 2. 2022, pod št. objave JN000915/2022-B01, ter v Uradnem listu EU, pod št. objave 2022/S 033-083606.

Naročnik je 16. 5. 2022 na portalu javnih naročil objavil dokument št. 430-37/2022-121 z dne 13. 5. 2022 »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega izhaja, da je v sklopu 3 »Izvedba GOI del in nakup tehnološke opreme na objektu št. 4 - kuhinja z jedilnico« naročilo oddal ponudniku KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Arkova 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je razvidno tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno. Kot razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da je pri pregledu računskih napak ugotovil, da pri ponudbi ni predloženih katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme, iz katerih je mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev v sklopu 3 pravočasno, z vlogo z dne 26. 5. 2022, vložil zahtevek za revizijo. Naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi izpodbijano odločitev v sklopu 3 in mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik sicer res v okviru odgovorov na portalu javnih naročil podal zahtevo po predložitvi katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme, vendar te zahteve ni mogoče razlagati na način, kot to počne naročnik. Naročnik je na portalu javnih naročil odgovoril, da morajo ponudniki ponuditi opremo, ki ustreza tehničnim zahtevam, navedenim v popisih del (PZI), ter da morajo ponudniki ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične karakteristike (opise) ponujene opreme, iz katerih bo mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa, dovoljena odstopanja pa so do 5 % od vseh tehničnih zahtev navedenih v merskih enotah, v kolikor ni drugače omejeno v popisih. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer podal zahteve po predložitvi katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme. V poglavju V. Tehnične specifikacije je podana le zahteva, da mora izvajalec pred vgradnjo materiala predati tehnične liste za predvideni material, ki jih mora strokovni nadzor pregledati in potrditi, in da je pred vsako spremembo potrebna pisna potrditev oz. nova rešitev s strani pooblaščenega projektanta PZI. Razpisna dokumentacija torej v svojem izhodišču ni nikjer zahtevala, da bi morali ponudniki za vso opremo predložiti kataloge oz. tehnične karakteristike. Naročnik je to zahtevo podal šele v odgovorih, zato je pri njeni razlagi bistveno, da sta se ta dva odgovora nanašala na dopustna odstopanja od tehničnih zahtev. Poleg tega je treba po mnenju vlagatelja pri razlagi upoštevati, da je namen predložitve katalogov in tehničnih opisov opreme ta, da lahko naročnik preveri, ali oprema, ki odstopa od zahtevane opreme, tehnično ustreza zahtevam razpisa, saj je sam naročnik v odgovorih dopustil 5 % odstopanje od podanih tehničnih zahtev, za tehnično primerjavo pa je zahteval predložitev katalogov in tehničnih karakteristik. Zato je edina možna razlaga naročnikovega ogovora ta, da je naročnik zahteval predložitev tehničnih katalogov in karakteristik ponujene opreme zgolj in le v primeru, če bi ponudnik ponudil opremo, ki bi odstopala od tehničnih zahtev, ni pa to splošna zahteva za vso ponujeno opremo. Ker je vlagatelj ponudil opremo, ki od zahtev razpisa ne odstopa, ni bil dolžan predložiti katalogov in tehničnih opisov ponujene opreme. Podrejeno vlagatelj še navaja, da je citirana zahteva nejasna, nejasnih določb pa ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 6. 2022 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in navaja, da so neutemeljeni, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 8. 6. 2022, ki je bil na portalu eRevizija objavljen 9. 6. 2022, zavrnil zahtevek za revizijo, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema vsebino obeh vprašanj in odgovorov na portalu javnih naročil in navaja, da se informacije, ki jih posreduje gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v dokumentaciji. Naročnik meni, da sta oba odgovora razumljiva in nedvomna in da je treba zahtevo razlagati tako, kot je zapisana. Namen katalogov in tehničnih karakteristik ponujene opreme je, da lahko naročnik preveri, ali ponujena oprema odstopa od opreme, ki je navedena v popisu del in ali tehnično ustreza zahtevam razpisa. Namen zahtevanih opisov je, da lahko naročnik preveri ne samo to, ali oprema odstopa od zahtev, temveč tudi to, ali je skladna s tehničnimi specifikacijami. Opredelitev dovoljenih odstopanj je povsem ločen stavek in ga ni mogoče razlagati na način, da se predložitev katalogov in tehničnih opisov nanaša zgolj na primere, če ponudnik ponudi opremo, ki bi tehnično odstopala od zahtev razpisa. Ponudniki ne smejo dopolnjevati ponudbe v delu, ki se nanaša na nevpis določenih podatkov v tehnične specifikacije, če teh podatkov ni mogoče najti v kakšnem drugem delu dokumentacije, ali v delu, ki se nanaša na nepredložitev certifikatov, ali v delu, ki se nanaša na opise ponujenega blaga, če bi predložitev teh dokumentov pomenila, da ponudnik s predložitvijo prvič natančno definira vsebino svoje ponudbe. Ker vlagatelj ni predložil katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme, kot je to jasno zahteval naročnik, dopolnjevanje ponudbe v tem delu pa ni dopustno, je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot nedopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 10. 6. 2022 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je s pripravljalno vlogo z dne 14. 6. 2022 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokument »Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila po odprtem postopku« z dne 11. 2. 2022 skupaj s popravki, v vprašanja ponudnikov in odgovore naročnika, objavljene na portalu javnih naročil, ter v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-37/2022-121 z dne 13. 5. 2022. Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi ugotovitve, da vlagatelj v ponudbi ni predložil katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme, iz katerih bi bilo mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa, izločil iz postopka. Konkretno je med vlagateljem in naročnikom spor glede razlage dveh naročnikovih odgovorov, ki ju je podal na portalu javnih naročil in se nanašata na zahtevo po predložitvi katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme.

Naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik sme skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, ena od predpostavk dopustne ponudbe pa je, glede na 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. S tehničnimi specifikacijami, ki jih naročnik navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Naročnik tehnične specifikacije določi na enega izmed načinov, določenih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, ponudniki pa so na podlagi devetega odstavka 68. člena ZJN-3 v svoji ponudbi dolžni z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3 (poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila), dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.

V zvezi z vprašanjem, na kakšen način morajo ponudniki dokazati izpolnjevanje tehničnih zahtev oz. katera dokazila morajo predložiti, je treba pojasniti, da je primarno naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti vrsto dokazil oz. način izkazovanja tehničnih zahtev v ponudbi. ZJN-3 pri tem določa le izhodišča oz. podlago, da lahko naročnik zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., hkrati pa ponudnikom omogoča tudi različne možnosti dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev (prim. npr. sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 ali drugi in tretji odstavek 70. člena ZJN-3). V vsakem primeru mora naročnik v razpisni dokumentaciji specificirati, katera dokazila in v kateri fazi jih mora ponudnik predložiti. Ob tem je treba opozoriti, da načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) med drugim zahtevata, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbe Sodišča EU št. C-368/10, točka 109, št. C‑42/13, točka 44, št. C‑324/14, točka 61, št. C‑387/14, točka 36, št. C-223/16, točka 34). Namen pravila po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila in presojo njihovih ponudb. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik mora torej v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev. V nasprotnem primeru bi naročnik kršil ne le obe prej navedeni načeli, temveč tudi določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb. Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Po drugi strani je Državna revizijska komisija prav tako že večkrat zavzela stališče, da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna z vsemi vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika (prim. npr. odločitve št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-161/2020).

V zvezi z izkazovanjem tehničnih zahtev je naročnik na portalu javnih naročil objavil dva odgovora, ki ju izpostavlja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo in katerih razlaga je med vlagateljem in naročnikom sporna:

- 7. 3. 2022 ob 12:35 uri je naročnik objavil naslednji odgovor: »Ponudi se oprema, ki ustreza tehničnim zahtevam navedenim v popisih del (PZI). Ponudnik mora ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične karakteristike (opise) ponujene opreme iz katerih bo mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa. Dovoljena odstopanja so do 5% v kolikor ni drugače omejeno v popisih.«
- 14. 3. 2022 ob 11:12 uri je naročnik objavil naslednji odgovor: »Ponudi se oprema, ki ustreza tehničnim zahtevam navedenim v popisih del (PZI). Ponudnik mora ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične karakteristike (opise) ponujene opreme iz katerih bo mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa. Dovoljena odstopanja so do 5% od vseh tehničnih zahtev navedenih v merskih enotah, v kolikor ni drugače omejeno v popisih.«

Oba odgovora je naročnik objavil na podlagi vprašanj glede dovoljenih odstopanj; pri prvem je potencialni ponudnik naročnika prosil za informacijo o dovoljenih odstopanjih pri tehnologiji kuhinje v sklopu 3, pri drugem pa je potencialni ponudnik predlagal lastne tehnične opise opreme za pozicije P.34.13 in P.34.14 pri sklopu kuhinjske opreme in naročnika prosil, naj omogoči tudi ponudbe s takšnimi primerljivimi specifikacijami.

Vlagateljeve revizijske navedbe, da prvotna razpisna dokumentacija ni nikjer zahtevala, da bi morali ponudniki za vso opremo, ki jo ponujajo, predložiti kataloge oz. tehnične opise, in da je bila ta zahteva podana šele z objavo citiranih odgovorov na dve vprašanji, ki sta se nanašali na dopustna odstopanja, so brezpredmetne. V skladu z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se namreč informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V obeh odgovorih vsebovana zahteva, da morajo ponudniki ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične karakteristike (opise) ponujene opreme, iz katerih bo mogoče izdelati tehnično primerjavo z zahtevami razpisa, je torej postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in so jo bili ponudniki dolžni upoštevati, ne glede na to, da je prvotna razpisna dokumentacija ni vsebovala.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da vlagatelj v ponudbi ni predložil katalogov in tehničnih karakteristik (opisov) ponujene opreme. Sporno pa je vprašanje, ali je naročnik zaradi odsotnosti tehnične dokumentacije v vlagateljevi ponudbi le-to pravilno zavrnil. Vlagatelj namreč zatrjuje, da se zahteva, podana v obeh citiranih odgovorih, jasno nanaša le na primere, če bi ponudnik ponudil opremo, ki bi odstopala od tehničnih zahtev – ker je vlagatelj ponudil opremo, ki od zahtev razpisa ne odstopa, po vlagateljevem mnenju ni bil dolžan predložiti katalogov in tehničnih opisov ponujene opreme. Naročnik nasprotno navaja, da je namen obravnavane zahteve jasen, in sicer da lahko preveri, ali ponujena oprema ne samo odstopa, ampak ali je skladna z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami. Po mnenju naročnika je opredelitev dovoljenih odstopanj ločen stavek in ga ni mogoče razlagati na način, da se nanaša le na primere, če ponudnik ponudi opremo, ki tehnično odstopa od zahtev razpisa.

Vlagateljevemu načinu interpretacije zahteve glede predložitve katalogov in tehničnih opisov ponujene opreme Državna revizijska komisija ne more pritrditi, saj interpretacija, za kakršno si prizadeva vlagatelj, ne izhaja niti iz gramatikalne niti iz namenske razlage obeh citiranih odgovorov.

Iz dikcije obeh odgovorov je razvidno, da je naročnik dopustil določena odstopanja od tehničnih zahtev, vendar je ob tem ponovil zahtevo, da mora ponujena oprema ustrezati tehničnim zahtevam iz popisa del, tej zahtevi, ki sicer izhaja že iz samega ZJN-3 in prvotne razpisne dokumentacije, pa je dodal še zahtevo, da mora ponudnik ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične karakteristike (opise) ponujene opreme, na podlagi katerih bo lahko naročnik izvedel tehnično primerjavo z zahtevami razpisa. Zahteva, da mora ponudnik ob ponudbi predložiti kataloge in tehnične opise ponujene opreme, ni z ničemer omejena in je tudi sicer običajna v praksi javnega naročanja, kadar naročnik naroča tehnično opremo, opredeljeno s tehničnimi specifikacijami, katerih izpolnjevanje mora preveriti. Res je, da sta bila oba citirana odgovora objavljena v kontekstu vprašanja o še dopustnih odstopanjih od tehničnih zahtev, vendar zahteva po predložitvi katalogov in tehničnih opisov ne vsebuje nobenih dodatkov ali zadržkov, ki bi nakazovali, da je treba zahtevano dokumentacijo predložiti samo v določenih primerih. Dejstvo, da je naročnik z odgovoroma dopustil določena odstopanja od tehničnih zahtev, pomeni, da lahko ponudniki ponudijo opremo, ki je popolnoma skladna z zahtevami, ali opremo, ki v določenih delih odstopa od tehničnih zahtev, a so ta odstopanja v še dopustnih okvirih, glede na obširne popise del pa lahko ponudniki ponudijo tudi opremo s kombinacijo obeh načinov. V vsakem primeru je naročnik tisti, ki mora preveriti izpolnjevanje tehničnih zahtev, pri čemer mora najprej ugotoviti, katera oprema je ponujena, ali je skladna s tehničnimi zahtevami in v primeru, če odstopa od tehničnih zahtev, ali so ta odstopanja v dopustnih okvirih.

Iz navedenega je razvidno, da je namen predložitve tehnične dokumentacije preveriti, ali ponujeni predmet naročila izpolnjuje tehnične zahteve in ali je posledično ponudbo mogoče oceniti kot dopustno. Ta namen je razviden tako iz določil ZJN-3, iz katerih izhaja, da naročnik preveri vsa predložena dokazila v ponudbi in na njihovi podlagi preveri, ali je ponudba dopustna ali ne (prvi in drugi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi deveti odstavek 68. člena ZJN-3), kot tudi iz citiranih naročnikovih odgovorov na portalu javnih naročil, v katerih je naročnik izrecno navedel, da bo na podlagi katalogov in tehničnih opisov ponujene opreme izdelal tehnično primerjavo z zahtevami razpisa, ne da bi ob tem to tehnično primerjavo omejil le na primere odstopanja od tehničnih zahtev. Da bi naročnik lahko izvedel oceno dopustnosti ponudbe, jo mora torej pregledati tudi z vidika izpolnjevanja tehničnih zahtev, kar pomeni, da mora najprej ugotoviti, katero opremo ponudnik ponuja in kakšne so njene tehnične lastnosti, zatem mora ugotoviti, ali so tehnične lastnosti ponujene opreme skladne s tehničnimi zahtevami, v primeru morebitnih odstopanj pa mora ugotoviti še, ali so ta odstopanja v dopustnih mejah. Primerjava se torej ne nanaša le na ravnanje naročnika v primeru odstopanj od tehničnih zahtev, kot to v vlogi z dne 14. 6. 2022, s katero se je opredelil do odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, prikazuje vlagatelj, temveč tudi na preverjanje, ali je ponujena oprema skladna s tehničnimi zahtevami. Slednje pa je mogoče izvesti le v primeru, če naročnik ve, katero konkretno opremo ponudnik ponuja.

Vlagateljeva razlaga naročnikove zahteve glede predložitve tehnične dokumentacije bi pripeljala do tega, da naročnik sploh ne bi mogel ugotoviti, katera oprema je ponujena, posledično pa niti tega, ali je ponujena oprema skladna s tehničnimi zahtevami. Naročnik bi moral torej, če bi sledili vlagatelju, zgolj na podlagi odsotnosti tehnične dokumentacije v ponudbi sklepati, da je vlagatelj izpolnil vse tehnične zahteve, ne da bi pri tem sploh vedel, katera konkretna oprema je ponujena v posameznih postavkah. Takšna razlaga zahteve glede predložitve tehnične dokumentacije bi onemogočala presojo dopustnosti ponudbe in bi bila v nasprotju z namenom predložitve dokazil v ponudbi. Navedeno toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, ki ga vlagatelj izpostavlja v vlogi z dne 14. 6. 2022, s katero se je opredelil do odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in sicer da so bili popisi del zaklenjeni, zaradi česar v njih ni bilo mogoče vpisati ponujene opreme. To pomeni, da so katalogi in tehnični opisi edina ponudbena dokumentacija, na podlagi katere je sploh mogoče ugotoviti, katera konkretna oprema je ponujena. Ob tem je treba upoštevati tudi, da naročnik v popisih del za sklop 3 tehničnih specifikacij ni opisal le z blagovnimi znamkami (z dostavkom »ali enakovredno«), temveč je tehnične specifikacije podal opisno, s sklicevanjem na funkcionalnosti oz. s tehničnimi opisi in merami.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana odgovora naročnika, ki sta v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 postala del razpisne dokumentacije, vsebujeta jasno zahtevo, da morajo ponudniki predložiti kataloge in tehnične opise ponujene opreme, na podlagi katerih bo mogoča primerjava ponujene opreme tako v primeru, če je ta skladna s tehničnimi zahtevami, kot tudi v primeru, če odstopa od njih. Kot je bilo že zapisano, je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, ponudniki pa so tisti, ki morajo predložiti ponudbo v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo podrejeno navaja, da je naročnikova zahteva glede predložitve tehnične dokumentacije nejasna. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da mora, kot je bilo že zapisano, naročnik v skladu z načelom preglednosti pri oblikovanju zahtev te določiti na jasen in nedvoumen način ter da morebitnih nejasnih določb ne sme razlagati ponudnikom v škodo. Vendar je treba opozoriti, da se določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila primarno razlagajo tako, kot se glasijo, šele v primeru, če so te nejasne, pa se lahko razlagajo v korist ponudnikov. Kot nejasne določbe je mogoče obravnavati le tiste določbe, ki glede na besedilo ali kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno gledano omogočajo več različnih razlag. Če so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne, ne morejo biti predmet razlage (in claris non fit interpretatio). Morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika ali naročnika, zato ne more biti relevantna (prim. npr. odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-166/2021 in 018-1/2022). Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in odgovore na portalu javnih naročil ugotovila, da je naročnik povsem jasno in nedvoumno določil zahtevo glede predložitve tehnične dokumentacije, pri čemer niti iz dikcije zahteve niti iz njenega namena ne izhaja, da bi bila omejena le na primere, kadar je ponujena oprema, ki odstopa od tehničnih zahtev, niti iz nje ne izhaja, da bi v zvezi s tem obstajala morebitna nejasnost. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je dikcija obravnavane zahteve omogočala tudi razlago, po kateri katalogov in tehničnih opisov ponujene opreme ni treba predložiti. Navedeno stališče bi lahko predstavljalo le vlagateljevo subjektivno razumevanje, ki pa iz dikcije, konteksta in namena obravnavane zahteve ne izhaja. Takšno ravnanje bi pomenilo tudi dajanje širše in drugačne vsebine, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bi pomenilo kršitev načela transparentnosti po 6. členu ZJN-3 in kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni izkazal naročnikove kršitve pri ravnanju z njegovo ponudbo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 2. 6. 2022, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:

Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
















Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran