018-039/2022 2TDK, d.o.o.
Številka: 018-039/2022-13Datum sprejema: 26. 5. 2022
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Železniški in predorski sistemi na drugem tiru Divača – Koper«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja IVC, d.o.o., Celovška cesta 291, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika 2TDK, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 5. 2022
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 20. 12. 2021, pod št. objave JN008571/2021-E01, in v Uradnem listu EU dne 21. 12. 2021, pod št. objave 2021/S 247-654636. Rok za oddajo ponudb se je iztekel dne 4. 4. 2022 ob 10:00 uri.
Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 4. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je dne 4. 4. 2022 ob 9:00 uri pričel z elektronsko oddajo ponudbe preko predpisanega elektronskega komunikacijskega sredstva, vendar je bil ob oddaji ponudbe postopek oddaje ponudbe zaradi tehničnih težav prekinjen – elektronski komunikacijski sistem je prenehal delovati, elektronska oddaja ponudbe pa ni bila možna. Med oddajo ponudbe je vlagatelj po telefonu obvestil naročnika o komunikacijskih težavah, o slednjem je vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb še pisno obvestil naročnika in Ministrstvo za javno upravo. Vlagatelj je naročniku ponudil možnost, da ponudbo odda na sedežu naročnika. Naročnik je ne glede na prejeto obvestilo o nedelovanju elektronskega komunikacijskega sredstva dne 4. 4. 2022 ob 11:00 uri izvedel javno odpiranje ponudb, o čemer vlagatelja ni obvestil. Vlagatelj naročniku očita kršitev več določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), in sicer prvega odstavka 37. člena ZJN-3 (ker vlagatelju ni bila omogočena oddaja ponudbe), osmega odstavka 88. člena ZJN-3 (ker naročnik, kljub onemogočeni oddaji ponudbe in pravočasno prejetem obvestilu o nedelovanju sistema, roka za oddajo ponudb ni podaljšal za najmanj 5 dni, ampak je izvedel odpiranje ponudb), petega odstavka 88. člena ZJN-3 (ker je naročnik odprl ponudbe pred podaljšanim rokom za oddajo ponudb) in sedmega odstavka 37. člena ZJN-3 (ker bi naročnik lahko vsebino ponudb pregledal šele po izteku roka za njihovo oddajo in po odpiranju ponudb). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zaradi ne-podaljšanja roka za oddajo ponudb in odpiranja ponudb pred podaljšanim rokom kršil tudi načelo transparentnosti javnega naročanja in načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Naročnik je s sklepom z dne 20. 4. 2022 (objavljen na eReviziji dne 21. 4. 2022) zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da so bili skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ponudniki dolžni oddati ponudbe elektronsko do 10:00 ure dne 4. 4. 2022. Tega dne je naročnik ob 10:42 uri z elektronskega naslova x@ineta.si ter podpisom X, iNeta, d.o.o., prejel obvestilo v zvezi z nezmožnostjo oddaje ponudbe preko elektronskega sistema e-JN, zato je nemudoma stopil v stik z upravljalcem sistema e-JN, ki je naročniku potrdil, da sistem nemoteno deluje – o ugotovitvah upravljalca je naročnik telefonsko obvestil vlagatelja. Tudi vlagatelj je kontaktiral upravljalca sistema e-JN, ki je vlagatelju potrdil, da sistem deluje nemoteno. Ob 14:34 je naročnik prejel novo pisno obvestilo o nezmožnosti oddaje ponudbe z elektronskega naslova y@ivc.projects.com. Naročnik in vlagatelj sta dne 5. 4. 2022 prejela pisno potrdilo o ugotovitvah Enotnega kontaktnega centra državne uprave, iz katerega izhaja, da je sistem dne 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, deloval brez napak in da je imel vlagatelj istočasno odprtih več uporabniških profilov, zaradi česar ponudbe ni mogel oddati. Naročnik zatrjuje, da je pri oddaji ponudbe šlo izključno za napako vlagatelja in ne napako naročnika oziroma za nedelovanje sistema. Da lahko ponudbo istočasno odda samo en ponudnik, izrecno opozarjajo Navodila za uporabo informacijskega sistema. Vlagatelj je tudi »sporočila o nedelovanju« pošiljal iz različnih elektronskih naslovov, najprej je nastopal kot iNeta, d.o.o., nato kot IVC, d.o.o. Naročnik navaja, da ker je sistem e-JN zadnjih 60 minut pred iztekom roka za oddajo ponudb deloval in ker vlagatelj naročnika o nezmožnosti oddaje ponudbe ni obvestil v zakonskem roku (tj. 30 minut po roku za oddajo ponudb), niso bili izpolnjeni pogoji, da bi naročnik smel podaljšati rok za oddajo ponudb.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 22. 4. 2022 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je dne 4. 5. 2022 zaprosila Ministrstvo za javno upravo za pojasnilo, ali je dne 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, informacijski sistem e-JN deloval oz. ali je bila v navedenem časovnem obdobju omogočena oddaja elektronske ponudbe za predmetno javno naročilo.
Državna revizijska komisija je dne 10. 5. 2022 vlagatelju z dopisom, št. 018-039/2022-8, v seznanitev in opredelitev posredovala prejeto pojasnilo Ministrstva za javno upravo ter izpis elektronskega sporočila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022, vezano na delovanje informacijskega sistema e-JN dne 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, ki ga je naročnik v okviru odstopljene dokumentacije odstopil Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 23. 5. 2021 prejela vlogo, ki jo je vlagatelj vložil priporočeno po pošti dne 19. 5. 2022. Državna revizijska komisija navedb vlagatelja v omenjeni vlogi pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala, ker vlagateljeva vloga ni pravočasna. Državna revizijska komisija je v dopisu, št. 018-039/2022-8, s katerim je vlagatelju v opredelitev posredovala pojasnilo Ministrstva za javno upravo ter izpis elektronskega sporočila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022, vlagatelju določila rok za opredelitev, in sicer tri delovne dni, pri čemer je Državna revizijska komisija vlagatelja izrecno opozorila, da navedb iz prepozno podane opredelitve ne bo upoštevala. Dopis Državne revizijske komisije, št. 018-039/2022-8, s prilogami je bil objavljen na portalu eRevizija dne 10. 5. 2022 in s tem dnem vročen vlagatelju (prim. zadnjo poved četrtega odstavka 13a. člena ZPVPJN). V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, je začel rok za vlagateljevo opredelitev teči dne 11. 5. 2022, iztekel pa se je dne 13. 5. 2022. Vlagatelj je omenjeno vlogo vložil priporočeno po pošti dne 19. 5. 2022 (razvidno iz nalepke, ki se nahaja na poštni ovojnici), torej po izteku roka, določenem v dopisu, št. 018-039/2022-8. Tudi če bi bilo treba omenjeno vlagateljevo vlogo šteti kot vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (vlagatelj v vlogi navaja, da jo podaja na podlagi 11. in 29. člena ZPVPJN, v njej pa se vsebinsko opredeljuje do navedb, ki jih je naročnik podal v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo), vlagateljeva vloga, vložena priporočena po pošti dne 19. 5. 2022, ni pravočasna. Skladno s prvo povedjo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, ne sme pa navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Po vpogledu na portal eRevizija Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo objavljena na portalu eRevizija dne 21. 4. 2022 in s tem dnem vročena vlagatelju. To pomeni, da se je, upoštevaje drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, rok za opredelitev vlagatelja do navedb naročnika, iztekel dne 26. 4. 2022. Vlagateljeva vloga, vložena priporočeno po pošti dne 19. 5. 2022, je vložena po izteku roka iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN in ni pravočasna. Vlagateljeve vloge, vložene priporočeno po pošti dne 19. 5. 2022, pa v tem postopku pravnega varstva tudi ni mogoče upoštevati, ker je vlagatelj ni vložil preko portala eRevizija, ki se (če zakon ne določa drugače) uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (prvi in drugi odstavek 13.a člena ZPVPJN) in uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna [16. člen ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19) v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17)] (prim. tudi odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-70/2021, 018-153/2021, 018-162/2021).
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v:
– dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila,
– v listinska dokazila, priložena zahtevku za revizijo,
– obvestilo vlagatelja o nedelovanju sistema, naslovljeno na naročnika, vključno z dopisom,
– elektronsko sporočilo Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022,
– pojasnilo Ministrstva za javno upravo z dne 9. 5. 2022,
– Navodila za uporabo informacijskega sistema e-JN: PONUDNIKI (verzija sistema e-JN 4.1.0.0. in novejše), ki so objavljene na spletni strani https://ejn.gov.si/aktualno/vec-informacij-ponudniki.html.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo kot dokaz predlagal »pridobitev podatkov in vpogled v podatke pri naročniku in pri MJU glede delovanja, prijav, vstopov, nalaganja dokumentov, motenj delovanja elektronskega komunikacijskega sredstva […] na dan 4. 4. 2022«. Državna revizijska komisija ni pozivala naročnika glede delovanja informacijskega sistema e-JN, saj ta kot uporabnik sistema e-JN ni neposredno seznanjen z delovanjem omenjenega sistema. Državna revizijska komisija je glede delovanja informacijskega sistema e-JN na dan 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, zaprosila za pojasnilo Ministrstvo javno upravo, ki je lastnik in skrbnik informacijskega sistema e-JN (prim. Splošni pogoji za uporabo informacijskega sistema e-JN, dostopni na spletni strani https://ejn.gov.si/aktualno/pogoji-uporabe.html). Pri tem Državna revizijska komisija ni posebej zaprosila za pojasnilo glede »glede prijav, vstopov in nalaganja dokumentov«, kot je to predlagal vlagatelj, saj je navedeno vključeno v vprašanje, ali je informacijski sistem e-JN v relevantnem obdobju deloval, ker onemogočena (oz. otežena) »prijava, vstop in nalaganje dokumentov« predstavlja nedelovanje sistema.
Po pregledu omenjene dokumentacije in po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma navaja, da je dne 1. 1. 2022 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 121/2021; v nadaljevanju: ZJN-3B), ki v prvem odstavku 33. člena določa, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu poslana v objavo pred uveljavitvijo ZJN-3B, izvedejo po dosedanjih predpisih. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo posredovano v objavo na portal javnih naročil in v Uradnem listu EU dne 16. 12. 2022 (razvidno iz obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU), torej pred uveljavitvijo ZJN-3B. Državna revizijska komisija zato pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala določb ZJN-3B, kot tudi ne Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 10/2022; v nadaljevanju: ZJN-3C), saj se je zadevni postopek oddaje naročila začel, preden se je začel uporabljati ZJN-3C (10. člen ZJN-3C).
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik za elektronsko oddajo ponudbe določil informacijski sistem e-JN, rok za oddajo ponudb je določil na dan 4. 4. 2022 do 10.00 ure, odpiranje ponudb pa na dan 4. 4. 2022 ob 11:00 uri (točka I.3 obvestila o naročilu, točka VII.1.2 popravka JN008571/2021-K04, objavljen dne 17. 3. 2022 in Povabilo k oddaji ponudbe). Do poteka roka za predložitev ponudb je naročnik prejel eno ponudbo, ki je bila dne 4. 4. 2022 ob 11:00 uri odprta; vlagatelj ponudbe ni oddal (razvidno iz informacijskega sistema e-JN).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu ni bila omogočena oddaja pravočasne ponudbe, saj elektronsko komunikacijsko sredstvo, ki ga je naročnik predvidel za elektronsko oddajo ponudb (tj. informacijski sistem e-JN), dne 4. 4. 2022 po 9:00 uri ni delovalo. Vlagatelj naročniku očita še, da kljub prejetemu obvestilu o tehničnih težavah pri oddaji ponudbe ni podaljšal roka za oddajo ponudb, ampak je odprl ponudbe. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je informacijski sistem e-JN dne 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, deloval in da je razlog, zaradi katerega vlagatelj ni mogel oddati ponudbe, na strani vlagatelja, saj naj bi imel vlagatelj (v času, ko je poskušal oddati ponudbo) odprtih več uporabniških računov.
Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 37. člena ZJN-3, ki določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami navedenega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.
Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v odločitvi, št. 018-199/2018 (prim. tudi odločitvi, št. 018-023/2021 in 018-063/2021), zakon zagotovitev orodij ter opreme za elektronsko sprejemanje ponudb nalaga naročniku. To pomeni, da je torej naročnik tisti, ki je v skladu z zakonom dolžan zagotavljati ustrezna elektronska komunikacijska sredstva oziroma orodja ter opremo za elektronsko sprejemanje oziroma oddajo ponudb, pri čemer se že po naravi stvari razume, da morajo biti ta sredstva oziroma orodja ter naprave tudi delujoči. Naročniku je prepuščeno, na kakšen način bo zagotovil elektronska komunikacijska sredstva za elektronsko oddajo ponudb. Če se naročnik (namesto za razvoj lastnega informacijskega sistema) odloči za uporabo katerega od obstoječih informacijskih sistemov za elektronsko oddajo ponudb, ki ni v njegovem upravljanju, naročnik z izbiro informacijskega sistema prevzame odgovornost za njegovo delovanje. Vendar to ne velja za vsa ravnanja oziroma napake raznovrstnih pojavnih oblik, ki bi uporabniku utegnila onemogočiti oddajo ponudbe. Treba je razlikovati med vzroki za nemožnost oddaje ponudbe, ki jih gre opredeliti kot nedelovanje izbranega sistema za elektronsko oddajo ponudb in za katere objektivno odgovarja naročnik, in vzroki, ki jih je zakrivil ponudnik sam ali ki kako drugače izvirajo iz sfere ponudnika. Slednjih vzrokov naročniku namreč ni mogoče pripisati, posledično pa naročnik zanje bremena odgovornosti tudi ne more nositi.
Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da med strankama ni sporno, da se je vlagatelj eno uro pred potekom roka za oddajo ponudb (vlagatelj zatrjuje, da je z oddajo ponudbe začel dne 4. 4. 2022 ob 9:00 uri, rok za oddajo ponudb pa se je iztekel dne 4. 4. 2022 ob 10:00 uri) soočal s težavami pri oddaji ponudbe v informacijskem sistemu e-JN, o čemer je vlagatelj dne 4. 4. 2022 tudi obvestil naročnika in skrbnika informacijskega sistema e-JN (tj. Ministrstvo za javno upravo), je treba v konkretnem primeru presoditi, na čigavi strani je breme odgovornosti, da vlagatelj ni bil uspešen pri oddaji elektronske ponudbe v informacijskem sistemu e-JN. Kot že navedeno, vlagatelj zatrjuje, da informacijski sistem e-JN v relevantnem času ni deloval, medtem ko naročnik temu nasprotuje in zatrjuje, da je informacijski sistem e-JN deloval in da je vzrok za nezmožnost oddaje ponudbe na strani vlagatelja.
V zvezi s spornim vprašanjem je Državna revizijska komisija vpogledala v listinska dokazila, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Vlagatelj je priložil kopijo bančne garancije za resnost ponudbe, ki potrjuje vlagateljeve navedbe, da je imel namen, skupaj z drugim(i) gospodarskim(i) subjekt(i), oddati ponudbo za predmetno javno naročilo. Izpis elektronskega sporočila z dne 4. 4. 2022, naslovljen na Enotni kontaktni center državne uprave, in pisno obvestilo o nedelovanju sistema, naslovljen na naročnika (slednjega vlagatelj sicer ni predložil zahtevku za revizijo, se pa ta nahaja v odstopljeni dokumentaciji), potrjujeta vlagateljeve navedbe, da je o tehničnih težavah pri oddaji ponudbe obvestil naročnika in skrbnika informacijskega sistema e-JN. Iz posnetka slike zaslona (oz. »Print Screen«) Seznam prijav/ponudb je razvidno, da je bil zakoniti zastopnik vlagatelja prijavljen v informacijski sistem e-JN, ne pa tudi kdaj (v katerem trenutku), saj posnetek slike zaslona ne vsebuje prikaza datuma in ure. Iz omenjenega posnetka slike je tudi razvidno, da je vlagatelj že dne 2. 4. 2022 pripravljal ponudbo za predmetno javno naročilo. Iz naslednjega posnetka slike zaslona, ki prikazuje izpis sporočila »Stran ne obstaja Vir, ki ga iščete ne obstaja.«, je razvidno, da (neka) internetna stran ne obstaja, pri čemer na podlagi omenjenega posnetka slike zaslona ni mogoče sklepati, da je neobstoječa internetna stran v povezavi z informacijskim sistemom e-JN, kot tudi ne kdaj (v katerem trenutku) ta internetna stran ni obstajala (posnetek slike zaslona namreč ne vsebuje prikaza datuma in ure). Čeprav ni jasno, katero v zahtevku za revizijo zatrjevano pravno relevantno dejstvo želi vlagatelj dokazati z listino, poimenovano »Priklop iz MJU na lokalni rač.«, gre ugotoviti, da iz omenjene listine izhaja, da je na dotičnem računalniku nameščeno programsko orodje za podporo na daljavo. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da listinska dokumentacija, priložena zahtevku za revizijo, potrjuje, da je imel vlagatelj namen oddati ponudbo za predmetno javno naročilo, da je imel težave pri oddaji ponudbe in da je vlagatelj o težavah pri oddaji ponudbe obvestil naročnika ter skrbnika informacijskega sistema e-JN, kar med strankama niti ni sporno. Na podlagi omenjene listinske dokumentacije pa ni mogoče sklepati o razlogih, zaradi katerih je bila vlagatelju onemogočena oddaja ponudbe in tako ni mogoče zaključiti, da informacijski sistem e-JN v relevantnem času ni deloval zaradi sistemske napake, za katero bi bil odgovoren naročnik.
Državna revizijska komisija je vpogledala v elektronsko sporočilo Enotnega kontaktnega centra državne uprave (ki je namenjen vsebinski in tehnični pomoči na tako imenovanem 1. nivoju podpore pri uporabi e-storitev, ki jih država zagotavlja državljanom, podjetjem in zaposlenim v državni upravi), posredovano vlagatelju in naročniku dne 5. 4. 2022, in v katerem je navedeno:
»[…] obveščamo vas, da smo pregledali dnevniške zapise na dan, 4. 4. 2020 med 9:00 in 10:00 uro in ugotovili, da je sistem e-JN deloval po pričakovanjih, brez napak. […] Ugotovljeno je bilo, da je imel uporabnik odprtih več zavihkov v brskalniku sistema e-JN in da v sistemu uporablja več uporabniških profilov, kar je dejansko onemogočilo dostop do konkretne ponudbe v pripravi. Uporabnik s profilom 7238 se je ob 9:58 prijavil oz. v naboru svojih profilov izbral pravilen profil in se uspešno prijavil v sistem. Ko je uporabnik izbral pravilen profil je lahko dostopal do akcij, ki so vezane na ta profil. […]«.
Glede (ne)delovanja informacijskega sistema e-JN dne 4. 4. 2022 (med 9:00 in 10:00 uro) je Državna revizijska komisija zaprosila za pojasnilo skrbnika omenjenega sistema, ki je (v dopisu z dne 9. 5. 2022) pojasnil, da po pregledu dnevniških zapisov v relevantnem obdobju ugotavlja, da je sistem e-JN deloval po pričakovanjih, brez napak, in da je bilo v omenjenem časovnem obdobju v sistemu e-JN uspešno oddanih 23 ponudb ponudnikov na različna javna naročila.
V obravnavani zadevi ni najti razlogov, ki bi vzbujali dvom v pojasnilo Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 in pojasnilo skrbnika informacijskega sistema z dne 9. 5. 2022.Tako iz pojasnila skrbnika informacijskega sistema z dne 9. 5. 2022 kot iz pojasnila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 izhaja, da je informacijski sistem e-JN dne 4. 4. 2022, med 9:00 in 10:00 uro, deloval brez napak. Iz pojasnila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 še izhaja, da je bila vlagatelju zaradi uporabe več uporabniških profilov onemogočena oddaja ponudbe za konkretno javno naročilo. Vlagatelj se do omenjenega pojasnila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 tekom postopka pravnega varstva ni opredelil. Državna revizijska komisija je vlagatelju, ki je bil sicer z omenjenim pojasnilom seznanjen že pred vložitvijo zahtevka za revizijo, pojasnilo Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 posredovala v opredelitev, vendar se vlagatelj do njega ni opredelil. Tudi naročnik (sklicujoč se na omenjeno pojasnilo) je v odločitvi v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je imel vlagatelj v relevantnem času sočasno odprtih več uporabniških profilov. Ker je naročnik podal jasne trditve o tem, da je imel vlagatelj v relevantnem času sočasno odprtih več uporabniških profilov, bi moral temu (v kolikor je vlagatelj menil, da to ni res) jasno in nedvoumno ugovarjati. Vlagatelj pa se do izpostavljenih navedb naročnika v postopku pravnega varstva ni opredelil in jih ni zanikal. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ne zanika, da bi v relevantnem času imel sočasno odprtih več uporabniških profilov (namen zanikanja tega dejstva pa niti ne izhaja iz siceršnjih navedb vlagatelja), je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju drugega odstavka 214. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, za priznano štela dejstvo, da je imel vlagatelj v relevantnem času sočasno odprtih več uporabniških profilov.
Ugotoviti gre, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ponudnike glede predložitve ponudbe v informacijski sistem e-JN napotil na navodila za uporabo omenjenega sistema (glej Povabilo k oddaji ponudbe). Naročnik se je sicer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila skliceval na navodila, ki niso aktualna, in na spletni naslov (https://ejn.gov.si/eJN2), ki preusmerja na drugo spletno mesto oz. spletni naslov (https://ejn.gov.si), vendar pa se na preusmerjenem spletnem naslovu nahajajo aktualna navodila za uporabo informacijskega sistema e-JN. V Navodilih za uporabo informacijskega sistema e-JN: PONUDNIKI (verzija sistema e-JN 4.1.0.0. in novejše) je navedeno: »Pripravo ponudbe (vnos podatkov in dodajanje dokumentov) lahko v danem trenutku izvaja le en uporabnik. V primeru sočasnega urejanja ponudbe s strani več uporabnikov, sistem e-JN ne zagotavlja pravilnosti vnesenih podatkov«. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da navodila za uporabo informacijskega sistema e-JN izrecno opozarjajo ponudnike, da lahko ponudbo v posameznem trenutku pripravlja le en uporabnik in da v primeru sočasnega urejanja ponudbe s strani več uporabnikov (različnih uporabniških profilov) sistem ne zagotavlja pravilnosti podatkov.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlog, zaradi katerega vlagatelj ni mogel pravočasno oddati ponudbe za predmetno javno naročilo, ni v sistemski, tehnični, napaki v delovanju informacijskega sistema e-JN – ta je dne 4. 4. 2022 med 9:00 in 10:00 uro, kot je to razvidno iz pojasnila Enotnega kontaktnega centra državne uprave z dne 5. 4. 2022 in pojasnila skrbnika informacijskega sistema z dne 9. 5. 2022, deloval brez napak. Razlog, zaradi katerega vlagatelj ni mogel pravočasno oddati ponudbe za predmetno javno naročilo, je, da je imel vlagatelj v relevantnem obdobju odprtih več uporabniških profilov, čeprav navodila za uporabo informacijskega sistema e-JN (na katera je dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila napotil tudi naročnik) izrecno opozarjajo ponudnike, da lahko ponudbo v posameznem trenutku pripravlja le en uporabnik in da v primeru sočasnega urejanja ponudbe s strani več uporabnikov (različnih uporabniških profilov) sistem ne zagotavlja pravilnosti podatkov. Ker vlagatelj pri oddaji ponudbe ni upošteval navodil za uporabo informacijskega sistema e-JN, s katerimi se je imel možnost seznaniti, gre ugotoviti, da razlog, zaradi katerega vlagatelj ni mogel oddati pravočasne ponudbe, izvira iz vlagateljeve sfere. Na naročnika zato ni mogoče prevaliti odgovornosti za vlagateljevo nezmožnost oddaje pravočasne ponudbe. Upoštevaje navedeno naročniku ni mogoče očitati, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni zagotovil ustreznih elektronskih komunikacijskih sredstev oz. orodij ter opreme za elektronsko sprejemanje oz. oddajo ponudb, ki bi vlagatelju omogočali oddajo pravočasne ponudbe, vlagateljeve navedbe, da mu je bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila onemogočena elektronska oddaja ponudbe, pa gre zavrniti kot neutemeljene.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita še kršitve, ker po prejemu vlagateljevega obvestila o tehničnih težavah pri oddaji ponudbe ni podaljšal roka za predložitev ponudb, ampak je postopek nadaljeval z odpiranjem ponudb. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej poudariti, da je določba petega odstavka 88. člena ZJN-3 (ki naročniku nalaga obveznost podaljšanja roka za prejem ponudb v primeru obstoja v tej določbi določenih pogojev) začela veljati šele z uveljavitvijo ZJN-3B, ki se v obravnavani zadevi, kot že pojasnjeno, ne uporablja. Poleg tega revizijski očitki temeljijo na napačni predpostavki, da informacijski sistem v relevantnem času ni deloval iz razlogov na strani naročnika. Ker iz ZJN-3, ki se uporablja v konkretni zadevi, ne izhaja naročnikova obveznost, da podaljša rok za prejem ponudb, če prejme obvestilo ponudnika o nedelovanju informacijskega sistema (pri čemer gre ponoviti, da je informacijski sistem v relevantnem času deloval), naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker roka za oddajo ponudb, kljub prejemu vlagateljevega obvestila o (domnevnem) nedelovanju informacijskega sistema ni podaljšal, pač pa je izvedel postopek odpiranja ponudb ter nato edino prejeto ponudbo pregledal in jo zavrnil (razvidno iz dosjeja javnega naročila 008571/2021).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja ni zagotovil ustreznih elektronskih komunikacijskih sredstev oz. orodij ter opreme za elektronsko sprejemanje oz. oddajo ponudb in da je bila vlagatelju onemogočena oddaja ponudbe zaradi razlogov na strani naročnika. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti (po eReviziji):
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.