018-049/2022 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata in Nine Velkavrh ter dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem dializne opreme in sprotna dobava potrošnega materiala za dializo« (sklop 1) v zvezi s predlogom vlagatelja Medinova zastopstva in trgovina d.o.o., Ukmarjeva ulica 6, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 5. 2022

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 24. 1. 2022 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN000430/2022-B01 in dne 25. 1. 2021 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2022/S 017-040145 (na Portalu javnih naročil in v Uradnemu listu Evropske unije je naročnik nato objavil še pet popravkov razpisne dokumentacije). Vlagatelj je dne 9. 5. 2022 (pred potekom roka za predložitev ponudb) zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo ter predlagal razveljavitev spornih delov razpisne dokumentacije oziroma podredno, da se postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1 razveljavi v celoti. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, pri čemer predloga ni utemeljil.

Naročnik je z dopisom brez številke z dne 12. 5. 2022 (ki ga je dne 13. 5. 2022 vložil na portalu eRevizija), Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Naročnik navaja, da je pred začetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila z gospodarskimi subjekti na trgu izvedel strokovni dialog in jih zaprosil za priporočila, ki jih je uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije. Zatrjuje, da je prejeta priporočila uporabil na način, ki ne preprečuje ali omejuje konkurence. Navaja, da je na ta način ravnal kot dober gospodar in skrben strokovnjak, zlasti iz razloga, ker želi čim prej razpolagati z najnovejšimi aparati, saj se obstoječi bližajo iztrošenosti. Navaja še, da je zanj bistveno, da je pripravljen na jesen, ko se pričakuje naslednji val okužb z nalezljivo boleznijo Covid-19 in posledično izolacij, kar bistveno vpliva na potek dela v bolnišnici. Glede na navedeno, zaključuje naročnik, je izvedba predmetnega javnega naročila nujna, pri čemer je pri njegovi izvedbi ravnal gospodarno in učinkovito ter na način, da bo uspešno dosegel cilj svojega delovanja - to je varno zdravstveno oskrbo svojih pacientov.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

V konkretnem primeru je zato potrebno ugotoviti, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Vlagatelj z ničemer ni utemeljil predloga za zadržanje postopka (vlagatelj je zgolj predlagal, naj se postopek zadrži, pri čemer je opozoril na določila 19. člena ZPVPJN), poleg tega tudi Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni ugotovila tehtnih razlogov za zadržanje postopka. Iz zahtevka za revizijo je namreč razvidno, da vlagatelj izpodbija posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer ponderiranje meril za ocenitev ponudb, in predlaga razveljavitev tega dela razpisne dokumentacije oziroma (podredno) razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila v 1. sklopu. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo (in bi bil postopek oddaje javnega naročila bodisi le deloma razveljavljen, pa tudi če bi bil postopek oddaje javnega naročila v 1. sklopu v celoti razveljavljen), bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. izvesti nov postopek oddaje javnega naročila), zaradi česar bi se vlagatelj lahko potegoval za javno naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (prim. npr. zadeve št. 018-119/2014, 018-192/2016, 018-181/2018, 018-190/2018, 018-146/2019, 018-156/2019, 018-092/2021 in 018-149/2021). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), oziroma da so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika oblikovana (ponderirana) v nasprotju s 84. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja ter prirejena v korist točno določenemu ponudniku, bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, do ustavitve postopka javnega naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila okoliščin, ki bi izkazovale, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije














Vročiti (na portalu eRevizija):

- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran