EN

018-047/2022 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

Številka: 018-047/2022-3
Datum sprejema: 16. 5. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in Marka Medveda kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava tovornih vozil in zimske mehanizacije«, v zvezi s predlogom družbe HIDRAVLIK SERVIS, servis dvigal, tehnične storitve in trgovina, d.o.o., Postojna, Tržaška cesta 87B, 6230 Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), 16. 5. 2022

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 15. 3. 2022 pod št. objave JN001623/2022-B01 in 16. 3. 2022 v Dodatku k Uradnem listu EU pod št. objave 2022/S 053-137554.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 5. 2022 pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti (v obeh sklopih). Hkrati predlaga zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila in v utemeljitev slednjega navaja, da so določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nezakonite, kar ima neposreden vpliv tako na zakonitost nadaljnjega postopka javnega naročila, z nadaljevanjem postopka pa lahko nastanejo škodljive posledice tako za položaj vlagatelja, kakor tudi za porabo javnih sredstev.

Naročnik je z dopisom dne 10. 5. 2022 vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila v reševanje odstopil Državni revizijski komisiji, ob tem pa o njem podal tudi svoje mnenje, iz katerega je razvidno, da ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). Meni namreč, da za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila niso izpolnjeni pogoji in da nadaljevanje postopka ne bi bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja, saj je postopek oddaje javnega naročila zadržan že po zakonu zaradi vloženega zahtevka za revizijo in je tako vlagateljev predlog brezpredmeten, prav tako pa vlagatelj ni z ničemer izkazal, kako naj bi mu nastala kakršnakoli škoda. Navaja, da Državna revizijska komisija ob izdaji sklepa o zadržanju ne preverja revizijskih razlogov in se ne opredeljuje do očitanih kršitev, vlagatelju pa je pravno varstvo zagotovljeno v obsegu, ki ga določa ZPVPJN, pri čemer se bo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika napotilo k spremembi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poudarja še, da bo prav tako podaljšal rok za oddajo ponudb do izdaje odločitve Državne revizijske komisije v konkretnem zahtevku za revizijo. Glede na vse navedeno predlaga, da Državna revizijska komisija zavrne vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila.
Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, razen če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz citirane določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato skladno z 19. členom ZPVPJN pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj namreč niti ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zgolj zatrjuje, da so določbe razpisne dokumentacije nezakonite, kar ima neposreden vpliv tako na zakonitost nadaljnjega postopka javnega naročila ter da bi z nadaljevanjem postopka lahko nastale škodljive posledice tako za položaj vlagatelja, kakor tudi za porabo javnih sredstev. Drugih (konkretnejših) argumentov, ki bi utemeljevali njegov predlog, pa vlagatelj ni navedel, zato gre ugotoviti, da vlagatelj ni z ničemer utemeljil, kako bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (bistveno) vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, kar predstavlja poglavitno okoliščino, ki mora biti izpolnjena, da bi Državna revizijska komisija lahko ugodila njegovemu predlogu (prim. že citiran četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

V zvezi z vlagateljevimi navedbami gre poudariti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN. Če bo vlagatelj v njem uspel, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti ugotovljene kršitve (druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ter druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi. S tem bodo kršitve naročnika v primeru ugoditve zahtevku za revizijo sanirane in bo vlagatelju (kot tudi ostalim gospodarskim subjektom) dana možnost potegovati se za pridobitev javnega naročila v drugačnih dejanskih okoliščinah oziroma ob drugačnih zahtevah naročnika in s tem možnost (ponovne) oddaje ponudbe v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, neobremenjeno z ugotovljenimi kršitvami, s čimer bo gospodarskim subjektom zagotovljena predložitev ponudb pod enakimi pogoji. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da učinkovitost pravnega varstva vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo niti zmanjšana niti otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku javnega naročanja, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve.


Natisni stran