018-043/2022 Občina Beltinci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter dr. Mateje Škabar in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Garderobe - ŠRC Lipa«, na podlagi pritožbe vlagatelja HOVING d.o.o., Jugovo 24, Beltinci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci (v nadaljevanju: naročnik) dne 13. 5. 2022

odločila:

Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-1/2022-3 z dne 25. 4. 2022.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je 22. 2. 2022 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 23. 2. 2022, pod št. objave JN001093/2022-W01.

Naročnik je 6. 4. 2022 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001093/2022-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 6. 4. 2022, s katero je javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku BLISK MONTAŽA d.o.o., Plese 9, Murska Sobota, v sklopu 3 pa ponudniku DOLINKA INŽENIRING Beltinci, z.o.o., Mladinska ulica 12, Beltinci (v nadaljevanju: izbrana ponudnika); iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik po merilih sicer ugodnejšo ponudbo vlagatelja za sklopa 2 in 3 zavrnil oz. izključil, ker vlagatelj »[…] v svoji ponudbi in po pozivu na dopolnitev ni predložil zahtevanih ustreznih dokazil za izpolnjevanje pogojev«.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 dne 12. 4. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo; zatrjuje, da je bila njegova ponudba za sklopa 2 in 3 neutemeljeno izločena oz. zavrnjena, naročniku pa očita tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbe in ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov.

Naročnik je vlagatelja 19. 4. 2022 pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse – naročnik je pri tem navedel, da je vlagatelj kot prilogo zahtevka predložil zgolj izpis naloga, ki je še v statusu obdelave, česar pa ni mogoče šteti kot potrdila o plačilu takse. Nadalje je navedel, da je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 3, kar naj bi izhajalo tudi iz višine zneska za vplačilo takse, navedenega v plačilnem nalogu. Ker pa vlagatelj hkrati zatrjuje tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbe izbranih ponudnikov, kjer pa naj bi se kršitve nanašale tudi na kršenje pravice do vpogleda v ponudbi izbranih ponudnikov za sklopa 1 in 2, je naročnik vlagatelja pozval tudi potrdila o plačilu takse za revizijski postopek zoper odločitev o oddaji naročila za sklopa 1 in 2, v kolikor je bila ta plačana.

Vlagatelj je istega dne naročniku predložil potrdilo o izvršeni plačilni transakciji za znesek v višini 1059,59 EUR.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 430-1/2022-3 z dne 25. 4. 2022 zavrgel. Pojasnjuje, da je vlagatelj na podlagi poziva na dopolnitev zahtevka pravočasno predložil potrdilo o plačilu takse (za sklop 3), iz katerega pa izhaja, da je bila taksa plačana naslednji dan (13. 4. 2022) po vložitvi zahtevka za revizijo (12. 4. 2022). Sklicujoč se na četrti odstavek 26. člena ZPVPJN naročnik zatrjuje, da dopolnitev zahtevka za revizijo ni bila ustrezna, saj potrdilo o plačilu ne izkazuje, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Dodaja še, da je sicer upošteval dejstvo, da se je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel 13. 4. 2022, kar pomeni, da je bila taksa plačana znotraj zakonsko predpisanega roka za vložitev zahtevka za revizijo, vendar pa meni, da ne more spregledati jasne določbe četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN ali je razlagati na drugačen način, kot da mora biti taksa plačana – kar naj bi skladno s prakso Državne revizijske komisije pomenilo izvedeno plačilo – najkasneje na dan, ko je bil zahtevek za revizijo vložen; za presojo pravočasnosti plačila takse naj bi bil tako relevanten dan, ko je bil zahtevek za revizijo vložen, ne pa morebiti potek roka za vložitev zahtevka. Naročnik zaključuje, da zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na kršenje pravice do vpogleda za sklopa 1 in 2 zavrača zato, ker zahtevek ni bil vložen tudi zoper odločitev o oddaji naročila v teh dveh sklopih, vlagatelj pa tudi ni plačal takse za navedena sklopa.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 27. 4. 2022 pravočasno vložil pritožbo. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in se zahtevek za revizijo tudi vsebinsko obravnava. Pravno in dejansko tolmačenje naročnika označuje za napačno: pojasnjuje, da je bila taksa plačana istega dne, kot je bil vložen zahtevek za revizijo (12. 4. 2022) – taksa je bila plačana prek elektronskega bančništva, dejanski promet (tj. prehod denarnih sredstev z računa na račun) pa se je glede na dejstvo, da je bila taksa plačana v popoldanskem času, dejansko zgodil šele 13. 4. 2022, kar je pravočasno pred iztekom roka za uveljavljanje pravnega varstva. Sklicujoč se na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije vlagatelj utemeljuje, da je v takem primeru plačilo takse pravočasno, četudi je bil dejanski promet izveden šele naslednjega dne.

Naročnik je 3. 5. 2022 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Predmet zadevnega pritožbenega postopka je preverjanje zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker je vlagatelj predložil potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da taksa ni bila plačana najkasneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN (skupaj, kumulativno) izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Skladno z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN je potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Če naročnik pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Naročnik mora skladno z drugo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v pozivu jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik skladno s tretjo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če pa vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik skladno s četrto povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN se skladno s peto povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

Pregled odstopljene dokumentacije potrjuje ugotovitve naročnika, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil izpisek spletne banke (»Izpis iz čakalne vrste plačil«) z dne 12. 4. 2022 ob 20.28 glede nakazila zneska 1059,69 EUR, pri čemer pa je kot »Status naloga« navedeno »Čaka na obdelavo«, skupaj z opombo oz. opozorilom »izpis iz čakalne vrste je izpis nalogov, ki še niso bili izvedeni in čakajo na izvedbo«. Iz vpogleda v aplikacijo Uprave RS za javna plačila (tj. aplikacijo UJPnet) izhaja, da je bil znesek 1059,69 EUR knjižen 13. 4. 2022 ob 8.16. Iz navedenega je treba zaključiti, da je vlagatelj takso v potrebni višini (nesporno) plačal, da je bil nalog izvršen (vlagatelj ga ni preklical, banka pa ga ni zavrnila) in da je bila taksa na računu Ministrstva za finance še celo pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo (13. 4. 2022).

Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v sklepu št. 018-201/2018-7, na katerega se sklicuje tudi naročnik, je v sklepu št. 018-427/2012-2, ki je temeljil na tolmačenju ZPVPJN, kot je veljal ob odločanju v izpostavljeni zadevi (le objava v Uradnem listu RS, št. 43/2011), ugotovila, da je ZPVPJN glede predložitve potrdila o plačilu takse strog, saj je že odsotnost potrdila o plačilu takse k zahtevku za revizijo pomenila razlog za zavrženje zahtevka za revizijo, vendar je upoštevala konkretne dejanske okoliščine in navedla, da ni mogoče tolmačiti ZPVPJN na način, ki nesorazmerno omejuje možnost uveljavljanja pravnega varstva, saj je pojasnila, da ZPVPJN ne določa, kaj konkretno je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse, zato je bilo treba dokazno vrednost listine (ki jo vlagatelj predloži k zahtevku za revizijo kot dokaz o plačilu takse) ocenjevati skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija se je v zadevi št. 018-427/2012 sklicevala na podobna stališča, kot jih je sprejela že v zadevah št. 018-189/2012 in 018-291/2012. Po sprejemu odločitev v izpostavljenih treh zadevah se je ureditev ZPVPJN v zvezi s plačilom takse in predložitvijo potrdila o plačilu takse spremenila (gl. objavi novel ZPVPJN v Uradnih listih RS, št. 63/2013 – ZPVPJN-A in 60/2017 – ZPVPJN-B), vendar so posamezna izhodišča še vedno uporabna. ZPVPJN namreč še vedno ne določa, kaj konkretno je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse, niti ni mogoče ZPVPJN tolmačiti na način, ki nesorazmerno omejuje možnost uveljavljanja pravnega varstva. Po novejši ureditvi je zaradi novele ZPVPJN, objavljene v Uradnem listu RS št. 60/2017, mogoče zahtevek za revizijo celo dopolniti tudi s potrdilom o plačilu takse, za katero pa velja, da je morala biti taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato ob upoštevanju teh izhodišč še nadalje ohranila stališče, da je treba dokazno vrednost listine (ki jo vlagatelj predloži k zahtevku za revizijo kot dokaz o plačilu takse) ocenjevati skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo. Če pa vlagatelj tega dokazila ne predloži k zahtevku za revizijo, potem je relevantno ocenjevanje dokazne vrednosti listine, ki jo vlagatelj predloži kot dopolnitev zahtevka za revizijo (četrta poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN), skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Ker je vlagatelj dal banki nalog za plačilo takse pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo in je bilo plačilo takse tudi izvršeno pred potekom tega roka, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z naročnikom v tem, da je v dejanskih okoliščinah treba izničiti dokazno vrednost zahtevku za revizijo priloženega dokumenta »Izpis iz čakalne vrste plačil«. Resda je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 12. 4. 2022, plačilo takse pa je bilo izvršeno 13. 4. 2022, vendar pa je potrebno upoštevati, da je v obravnavani zadevi rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 13. 4. 2022 in na ta dan je bilo plačilo takse nedvomno izvršeno. Upoštevaje navedeno dejansko stanje po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče šteti, da je bila taksa v obravnavani zadevi plačana prepozno. Širjenje razlage določbe četrtega odstavka 26. člena oz. četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN glede pravočasnosti plačila takse, kadar potrdilo o plačilu takse zahtevku za revizijo ni priloženo, tudi na primere, kot je obravnavani – kjer je potrdilo o plačilu takse zahtevku za revizijo bilo priloženo in torej naknadno pozivanje s strani naročnika oz. Državne revizijske komisije ni bilo potrebno – za kar si prizadeva naročnik, pa bi po mnenju Državne revizijske komisije predstavljajo nedopusten poseg v pravico do (učinkovitega) pravnega varstva (prim. tudi s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-054/2021-10).

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno s tretjim in četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel zaradi razlogov, ki se nanašajo na plačilo takse in dokazovanje njenega plačila. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevi pritožbi ugodila in skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-1/2022-3 z dne 25. 4. 2022. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran