018-193/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri izvedbi projektnega natečaja »Javni natečaj za novo sodno stavbo Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Scapelab IN, d.o.o., Levstikov trg 4A, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 4. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, v katerem o njem še ni bilo odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.075,09 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Zahteva udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

4. Zahteva udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

5. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27. 7. 2021, pod št. objave JN005155/2021, in v Uradnem listu EU dne 28. 7. 2021, pod št. objave 2021/S 144-383789. Naročnik predmetni projektni natečaj izvaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica).

Naročnik je dne 12. 11. 2021 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Obvestilo o izidu in zaključno poročilo« (v nadaljevanju: Obvestilo o izidu), ki vsebuje zaključno poročilo žirije o prejetih elaboratih in naročnikovo odločitev o rezultatih natečaja. Iz omenjenega dokumenta izhaja, da je vseh osem prejetih elaboratov prestalo predhodni preizkus, posledično so bili vsi pripuščeni v nadaljnjo obravnavo. Naročnik je v skladu z zaključnim poročilom žirije in po ugotoviti, da nagrajene »ponudbe/natečajni elaborati« izpolnjujejo vse zahteve in pogoje iz natečajnega gradiva (oz. dokumentacije v zvezi z natečajem), odločil:
– prvo nagrado prejme elaborat udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana,
– (prvo) drugo nagrado prejme elaborat udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb,
– (drugo) drugo nagrado prejme elaborat udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje,
– tretjo nagrado prejme elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana,
– priznanje prejme elaborat udeleženca s šifro 13597,
– ostali trije elaborati, vključno z vlagateljevim elaboratom, prejmejo odškodnino.

Vlagatelj je dne 24. 11. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev obvestila o izidu, podredno pa, da se mu dovoli vpogled dopolnitev oz. sprememba zahtevka za revizijo. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. V utemeljitev navedenega vlagatelj navaja:
1. Nagrajeni elaborati bi morali biti izločeni iz postopka oz. ne bi smeli biti pripuščeni k ocenjevanju, saj ne izpolnjujejo zahtev, ki so bile opredeljene kot izločitveni kriterij. V nagrajenih elaboratih so predvideni prostori, ki ne dosegajo zahtevanih minimalnih površin, in prostori brez dnevne osvetlitve. Nagrajeni elaborati niso celoviti, saj v njih umanjkajo zahtevani shematski prikazi komunikacijskih poti štirih ključnih skupin. Nagrajeni elaborati imajo pomanjkljivosti tudi na področju, ki je bilo opredeljeno kot merilo za ocenjevanje, saj ne predvidevajo zahtevanega števila prostorov. Žirija je s podajo priporočil za vse nagrajene elaborate zavzela stališče, da so nagrajeni elaborati nepopolni, pri čemer se priporočila nanašajo na izločitvene kriterije – zagotavljanje dnevne svetlobe.
2. Naročnik vlagatelju neupravičeno ni omogočil vpogleda v elaborat, kateremu je bilo dodeljeno priznanje, in v DWG datoteke nagrajenih elaboratov.
3. Naročnik ni odgovoril na vprašanja vlagatelja, ki so vezana na natečajni postopek oz. odločitev komisije, s čimer je naročnik kršil Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s sprem., v nadaljevanju: Pravilnik o javnih natečajih).
4. Med predsednikom žirije in udeleženci obstaja več povezav, ki pomenijo kršitev 103. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju: ZJN-3):
– predsednik žirije T. G. in soavtorja prvonagrajenega elaborata M. B. in V. P. so solastniki nepremičnine – prvotni lastnik je bil predsednik žirije T. G., ki je lastništvo prenesel na M. B. in V. P., ki sta (soavtorja prvonagrajene rešitve in) družbenika družbe Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana. Ta družba kot referenčni projekt, v okviru katerega so sodelovali predsednik žirije in družbenika V. P. ter M. B., navaja projekt z omenjeno nepremičnino. Očitno gre za povezano investicijo v izvedbo trostanovanjskega objekta.
– predsednik žirije T. G. in članica žirije M. G. ter (so)avtor prvonagrajenega elaborata V. P. in (so)avtor tretje nagrajenega elaborata T. K. so zaposleni na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju: UL) in so vsi člani Katedre za arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo (v nadaljevanju: FA). Članstvo na isti katedri fakultete je enakovredno delovanju znotraj istega organa državne institucije, ki je skladno s 103. členom ZJN-3 opredeljeno kot izključitveni kriterij.
– (so)avtor prvonagrajenega elaborata V. P. je član Habilitacijske komisije FA in je v nadrejenem položaju v odnosu do M. G., članice žirije, katera poklicna pot je odvisna od mnenja habilitacijske komisije. Sodelovanje oseb, ki bi bile poklicno nadrejene članom žirije, je prepovedano po 103. členu ZJN-3.

Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ter dva soavtorja prvonagrajenega elaborata (v nadaljevanju: udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana), ki jih vse v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Čeč – Gruden in Starec, o.p., d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 2. 12. 2021, s katero so se opredelili do revizijskih navedb, predlagajo zavrnitev zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov pravnega varstva. Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, zavrača navedbe o nedopustnih povezavah med njim in člani žirije ter pojasnjuje, da sta M. B. in V. P. na podlagi kupoprodajne pogodbe s T. G. pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri stoji sporna stavba. Na slednji je bila leta 2013 vzpostavljena etažna lastnina, sedaj pa so M. B., V. P. in T. G. etažni lastniki – vsi trije so torej sosedje, ki bivajo na istem naslovu, vsak v svojem lastniškem stanovanju večstanovanjske stavbe. M. B., V. P. in T. G. so v letih 2007-2011 v soavtorstvu izdelali (s Plečnikovo medaljo nagrajene) načrte arhitekture, vezane na izgradnjo omenjene stavbe. T. G. in V. P. predavata različne predmete in vodita vsak svoj seminar pri predmetu Projektiranje 1-5. Člani habilitacijske komisije ne ocenjujejo pedagogov v postopku napredovanja, V. P pa ni član Habilitacijske komisije UL, ki odloča o napredovanju pedagoga. Omenjene okoliščine niso niti okoliščine, izrecno opredeljene v razpisni dokumentaciji, niti okoliščine, ki bi bile pomembne za preprečitev nasprotja interesov po ZJN-3. Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, nadalje navaja, da zahteve glede minimalnih površin, dnevne osvetlitve in števila prostorov niso pogoji, temveč so merila za ocenjevanje, in da je bila presoja ustreznosti odstopanja rešitev posameznega elaborata od programa in usmeritev naročnika v domeni žirije; priporočila žirije pa so običajna praksa.

Udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 2. 12. 2021, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zatrjuje, da zahteve glede minimalnih površin, dnevne osvetlitve in števila prostorov ne predstavljajo pogojev, temveč merila, o katerih presoja žirija. V njegovem elaboratu so ustrezno prikazane zahtevane komunikacijske poti. Skladno z dokumentacijo za povezane osebe veljajo osebe zaposlene v istem seminarju na fakulteti, T. G., M. G., V. P. in T. K. pa so zaposleni v različnih seminarjih.

Udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, v nedatirani vlogi, vloženi prek portala eRevizija dne 2. 12. 2021, navaja, da so očitki o napakah in pomanjkljivosti njegovega elaborata večinoma zavajajoči in neresnični, priznava pa, da obstajajo manjša odstopanja glede površin, ki pa so nebistvena. Udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, izpostavlja namen arhitekturnega natečaja in poudarja, da izbrani natečajni predlog ni podlaga za gradnjo, saj se predlog v sodelovanju z naročnikom še razvija, dodeljuje in usklajuje. Domnevne »napake« njegovega elaborata se lahko odpravijo ali dopolnijo v naslednjih fazah razvoja projekta.

Naročnik je dne 9. 12. 2021 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je (1) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, (2) zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, (3) zavrnil zahtevo za povračilo stroškov udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in (4) vlagatelju naložil povračilo stroškov Zbornice v predrevizijskem postopku. Naročnik zavrača očitke o kršitvi pravice do vpogleda in pojasnjuje, zakaj vlagateljevemu elaboratu ni bila dodeljena niti nagrada niti priznanje. V nadaljevanju naročnik navaja:
1. Odstopanja od programskih zahtev, ki jih izpostavlja vlagatelj, niso izključitveni razlogi, pač pa je odstopanja presojala žirija v skladu z merili za ocenjevanje. Glede na namen izvedbe projektnega natečaja ni mogoče pričakovati, da bo elaborat usklajen z vsemi navodili naročnika – šele v idejnem projektu bo projektant dolžan pripraviti rešitev, ki je povsem skladna z vsemi predpisi in ki jo bo naročnik potrdil kot ustrezno osnovo za nadaljnje delo. Priporočila žirije za nadaljnjo obdelavo nagrajenih elaboratov predstavljajo običajno prakso, ko nagrajeni elaborati ne izpolnjujejo vseh zahtev naročnika, ne pomenijo pa stališča o nepopolnosti elaboratov.
2. ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti dodatne obrazložitve odločitve.
3. Naročnik je določil, v katerih vlogah, zaradi nasprotja interesov, ne sme nastopati oseba v sestavi natečajnika in gospodarskega subjekta. Niti iz razpisne dokumentacije niti iz 103. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi za povezane osebe veljale osebe zaposlene na isti katedri fakultete ali osebe, ki delujejo znotraj istega organa državne institucije. Osebe, ki jih izpostavlja vlagatelj, so zaposlene v različnih seminarjih. Lastništvo stavbe oz. sosedstva ni okoliščina, določena v razpisni dokumentaciji, niti ni okoliščina, ki bi bila pomembna za preprečitev nasprotja interesov po določbah ZJN-3. Člani Habilitacijske komisije FA ne ocenjujejo pedagogov v postopku napredovanja, niti niso določeni za poročevalca. Izključitev možnosti neformalnih vplivov se v okviru projektnega natečaja zagotavlja preko anonimnosti, ki v predmetnem postopku ni bila kršena – nasprotnega vlagatelj tudi ne zatrjuje.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15. 12. 2021 odstopil dokumentacijo, vezano na izvedeni projektni natečaj, in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je naročnik zanemaril lastna pravila ocenjevanja v delu, ki se nanaša na oceno investicije, in predlaga, da Državna revizijska komisija vpogleda v poročili izvedenca za investicijo in poročevalca. Odstopanje v vrednosti investicije med prvonagrajeno in najcenejšo rešitvijo je 79,5 milijonov EUR, kar ne more predstavljati racionalnega razpolaganja z davkoplačevalskim denarjem. Vlagatelj na naročnika ni naslovil dodatnih vprašanj na podlagi ZJN-3, pač pa na podlagi Pravilnika o javnih natečajih. Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da ob »ponovni podrobni proučitvi« elaboratov ni ugotovil novih okoliščin ali dejstev, ki bi spreminjala vrstni red elaboratov, vendar pa »ponovna podrobna proučitev« predstavlja kršitev 89. člena ZJN-3 in načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik v ponovnem ocenjevanju iskal in upošteval tiste okoliščine, ki opravičujejo njegovo nezakonito odločitev. Naročnik bi moral pred sprejemom odločitve preveriti vse elemente elaboratov; ugotovitve, vezane na ponovno vrednotenje elaboratov, v tem postopku ne morejo biti upoštevne. Naročnik je v dokumentaciji jasno opredelil izključujoče kriterije, žirija pa, ne glede na specifičnost postopka, ne more obveznega pogoja spremeniti v neobvezno merilo. Vlagatelj vztraja, da med člani žirije in udeleženci natečaja obstaja kapitalsko-lastniška, življenjska in poklicna povezanost. Četudi člani žirije in avtorji delujejo v različnih seminarjih, so povezani preko izvajanja učnega procesa in preko delovanja v organih odločanja FA – gre za nevzdržne in neobjektivne situacije, ko so profesorji, organizirani znotraj istih organov javne institucije, na eni strani člani žirije in na drugi strani ponudniki. Anonimnost ni nadomestilo za institut nepovezanosti in je v lahko zgolj navidezna, saj je grafična obdelava načrtov v veliki meri izraz posameznega avtorja ali avtorske skupine in s tem pravne osebe natečajnika, zato obstaja tveganje za nenamerno kršitev anonimnosti elaboratov.

Vlagatelj je dne 17. 12. 2021 vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev, da je vlagatelj Zbornici dolžan povrniti stroške. Vlagatelj navaja, da Zbornica ni naročnik in da odločanje o zahtevku za revizijo sodi v splošne naloge poslovanja posameznega naročnika, zato naročnik ne more uveljavljati »dodatnih stroškov«. Storitve, ki naj bi jih opravila Zbornica v postopku pravnega varstva, je opravila žirija pred sprejemom Obvestila o izidu in zaključnega poročila – če žirija dela ni opravila in je bilo potrebno dodatno pregledovanje dokumentacije, potem so potrjenje njegove navedbe, da žirija svojega dela ni opravila. Poleg tega so priglašeni stroški za delo Zbornice nepotrebni in niso prispevali k rešitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju posredovala vlogo udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in vlogo udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana. Do omenjenih vlog se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 3. 1. 2022, v kateri vztraja pri navedbah in dodaja, da udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, priznava, da so T. G., M. B. in V. P. povezani s solastništvom skupnih delov in naprav točno določenega objekta, pri čemer ne gre za naključno solastništvo. Gre za skupno investicijo, katere namen je bil skupno prebivanje v objektu, kar presega naključno povezanost. Obstaja torej kapitalska in poslovna povezanost, ki predstavlja zasebno povezanost po 91. členu ZJN-3. Poklicna povezanost med profesorji, zaposlenimi na FA, predstavlja poslovno povezanost iz 91. člena ZJN-3. Tudi če ta povezava ni bila primeroma izrecno navedena v dokumentaciji, jo je treba na ta način upoštevati, saj je analogna delovanju zaposlenih v istem oddelku javne uprave.

Naročnik je dne 4. 1. 2022 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri vztraja pri navedbah.

Državna revizijska komisija je s Sklepom, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, v katerem je najprej presojala utemeljenost revizijskih navedb v zvezi z očitano naročnikovo kršitvijo 35. člena ZJN-3, (1) naložila naročniku, da vlagatelju omogoči seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov tako, da mu jih da na vpogled, (2) vlagatelju omogočila dopolnitev oz. spremembo zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu, v roku petih delovnih dni po opravljenem vpogledu, ter (3) pridržala odločitev o stroških revizijskega postopka do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju dne 4. 2. 2022 posredovala vlogo udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje (slednji je opredelitev do revizijskih navedb prek e-Revizije vložil kot zahtevek za revizijo in ne kot »Izjasnitev« v okviru takratnega predrevizijskega postopka, naročnik pa je omenjeno vlogo Državni revizijski komisiji odstopil dne 4. 2. 2022), pojasnilo predsednika žirije z dne 2. 12. 2021 in pojasnilo UL FA z dne 6. 12. 2021. Do omenjenih dokumentov se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 10. 2. 2022, v kateri vztraja pri navedbah in dodaja, da je predsednik žirije priznal obstoj poklicne, kapitalske in bivanjske povezanosti z avtorji prvonagrajenega elaborata. Prav tako je FA potrdila obstoj povezanosti med člani žirije ter avtorji nagrajenih elaboratov, ni se pa opredelila do povezanosti med profesorji skozi organe delovanja te organizacije. Tudi če Habilitacijska komisija ne presoja o pogojih za izvolitev, pa ta komisija vpliva na izbiro poročevalcev, ki vsebinsko presojajo o vlogi kandidata, s čimer je podan element nadrejenosti ostalim članom fakultete. Tudi po merilih FA se soavtorstvo šteje za nasprotje interesov. Soavtor prvonagrajenega elaborata V. P. je član Senata FA in je torej član telesa, ki glasuje in odloča o imenovanju v višji naziv in s tem o kariernem napredovanju. Tudi T. G. je član Senata FA in posledično v nadrejenem položaju do M. G.

Po vpogledu v DWG datoteke nagrajenih elaboratov, ki je bil vlagatelju omogočen dne 1. 2. 2022, 3. 2. 2022, 4. 2. 2022 in 9. 2. 2022, je vlagatelj vložil vlogo »Dopolnitev zahtevka za revizijo« z dne 16. 2. 2022, v kateri naročniku očita kršitve pri izvedbi vpogleda. Vlagatelj vztraja, da je naročnik zahteve glede površin (nekaterih) prostorov določil kot izločitveni kriterij oz. kot minimalne zahteve in dodaja, da so udeleženci v nagrajenih elaboratih navedli, da prostori dosegajo zahtevane površine, čeprav, kot je to bilo ugotovljeno z izmerami na vpogledu v datoteke DWG, jih ne. Elaborat udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in elaborat udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, nista pripravljena skladno z zahtevami naročnika, saj ne omogočata preverjanja skladnosti površin – v DWG datotekah prvega elaborata nekateri prostori niso označeni, v drugem elaboratu pa niso definirane vogalne točke prostorov.

Udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 18. 2. 2022, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da natečajni elaborati omogočajo preveritev, saj orodja, ki podpirajo format datotek .dwg, omogočajo več različnih načinov merjenja velikosti prostora. Vlagatelj je kontrolne meritve opravil arbitrarno oz. napačno z namenom prikaza večjih oz. več odstopanj.

Udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, v vlogi, vloženi prek portala eRevizija dne 21. 2. 2022, navaja, da so v njegovem elaboratu jasno označene šifre in da so v njegovem elaboratu predvideni funkcionalno in oblikovno ustrezni zahtevani prostori.

Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 21. 2. 2022 uvodoma izpostavlja nepravočasnost dopolnitve zahtevka za revizijo in vztraja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije. V nadaljevanju označuje navedbe, povezane z izvedbo vpogleda, za neutemeljene ter vztraja, da zahteve glede minimalnih površin prostorov predstavljajo merila in ne pogojev. Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, nadalje zatrjuje, da so podatki v tabeli, ki je del njegovega elaborata, pravilni, vlagatelj pa zaradi nepravilnega merjenja navaja nepravilne podatke.

Naročnik je dne 21. 2. 2022 sprejel odločitev, s katero je (1) zavrnil dopolnitev zahtevka za revizijo, (2) zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, (3) vlagatelju naložil dodatno povračilo stroškov Zbornice v predrevizijskem postopku in (4) zavrnil zahtevo za povračilo stroškov udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana. Naročnik zavrača očitke, vezane na izveden vpogled, in vztraja, da zahteve glede površin prostorov predstavljajo merilo za ocenjevanje in ne pogojev. Vlagatelj navaja napačne izmere prostorov, kar je posledica »nepravilnega« merjenja. Obstaja več načinov za izmero površin in ne le način, katerega je uporabil vlagatelj. Tudi če v DWG datotekah prostori niso označeni, je njihove oznake mogoče ugotoviti na podlagi plakatov in map v pdf. datotekah.

Naročnik je dne 21. 2. 2022 Državni revizijski komisiji odstopil vlogo udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, skupaj z izpisom elektronske pošte z dne 18. 2. 2022.

Vlagatelj se je do naročnikove vloge opredelil z vlogo z dne 1. 3. 2022, v kateri vztraja pri navedbah v dopolnitvi zahtevka za revizijo in dodaja, da udeleženci na vpogledu niso oporekali načinu izvajanja izmer, pač pa končnemu rezultatu. Vlagatelj poudarja, da se do navedb naročnika o površinah, izmerjenih s strani naročnika, ne more opredeliti, saj nima dostopa do DWG datotek; pri tem vlagatelj ponavlja, da mu je bila zaradi načina izvedbe vpogleda kršena pravica do pravnega varstva.

Vlagatelj se je do navedb udeležencev in naročnikove vloge z dne 4. 1. 2022 opredelil z vlogo z dne 4. 3. 2022, v kateri vztraja pri navedbah ter predlaga izvedbo ustne obravnave.

Naročnik v vlogi z dne 9. 3. 2022, s katero se je opredelil do vlagateljeve vloge z dne 1. 3. 2022 in vloge z dne 4. 3. 2022, vztraja pri navedbah in nasprotuje izvedbi ustne obravnave. Do omenjene vloge naročnika se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 25. 3. 2022, v kateri vztraja pri navedbah.

Po pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala vloge udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, saj ni bila vložena preko portala eRevizija, ki se (če zakon ne določa drugače) uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (prvi in drugi odstavek 13.a člena ZPVPJN) in uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna [16. člen ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19) v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17)] (prim. tudi odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-70/2021-6, 018-153/2021-4, 018-162/2021). Omenjeni vlogi je sicer priložen izpis elektronske pošte z dne 18. 2. 2022, iz katerega izhaja, da je udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb, omenjeno vlogo posredoval naročniku po elektronski pošti in ne preko portala eRevizija zaradi »problemov glede povezave na predmet«. Če bi bilo treba navedeno razumeti na način, da je udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb, vlogo posredoval naročniku po elektronski pošti, ker vloge ni bilo mogoče vložiti prek portala eRevizija zaradi tehničnih težav pri delovanju portala eRevizija, gre pojasniti, da bi moral udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb, skladno z zadnjo povedjo šestega odstavka 13. člena ZPVPJN, po ponovni vzpostavitvi delovanja portala eRevizija vlogo naknadno poslati prek portala eRevizija, česar pa omenjeni udeleženec, kot je to razvidno iz portala eRevizija, ni storil. Pri tem gre še dodati, da se čas nedelovanja portala eRevizija objavi na tem portalu (šesti odstavek 13.a člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa na podlagi vpogleda na omenjeni portal ugotavlja, da tam ni objavljeno, da portal eRevizija dne 18. 2. 2022 ne bi deloval. Ker omenjene vloge udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, ni mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo iz razlogov, povezanih z načinom njene vložitve, Državna revizijska komisija ni ugotavljala pomena, da je ta vloga v tujem jeziku.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo, vezano na izvedeni projektni natečaj, pri čemer je vpogledala v:
– dokumentacijo objavljeno preko Portala javnih naročil (dokument Natečajni pogoji, dokument Natečajna naloga, dokument Natečajne podlage, v okviru slednjega excelov dokument »C3_tabele_povrsin s projektnasko oceno_sodna_stavba DOP 27.8.2021« in pdf dokument »C5_zasnova_plakatov«), vključno z vprašanji in odgovori naročnika na Portalu javnih naročil,
– vlagateljevo zahtevo za vpogled v natečajno ponudbeno dokumentacijo z dne 15. 11. 2021,
– odgovor naročnika z dne 19. 11. 2021,
– pojasnilo predsednika žirije z dne 2. 12. 2021,
– pojasnilo UL FA z dne 6. 12. 2021,
– Zapisnik vpogleda z dne 1. 2. 2022, 3. 2. 2022, 4. 2. 2022 in 9. 2. 2022,
– v nagrajene elaborate in vlagateljev elaborat, ter
– dokument »Obvestilo o izidu in zaključno poročilo«.
Državna revizijska komisija je vpogledala v listinsko dokumentacijo, ki jo je zahtevku za revizijo in dopolnitvi zahtevka za revizijo priložil vlagatelj, in sicer:
– zemljiškoknjižnje izpiske,
– izpisek iz AJPES za subjekt Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana,
– dokument »bevk perovič arhitekti, projects« (tj. izpis iz spletne strani http://www.bevkperovic.com/?id=1,0,110,1673),
– dokument organizacijska shema FA (dostopen na spletni strani http://www.fa.uni-lj.si/filelib/splosni_dokumenti/ul_fa_organizacijska_shema_2021..pdf),
– dopis naročnika vlagatelju z dne 27. 1. 2022,
– izpisek elektronske pošte z dne 31. 1. 2022.
Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v listinsko dokumentacijo, ki jo je predložil udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in sicer:
– zemljiškoknjižnji izpisek,
– Pravilnik za delo pri predmetih Projektiranja 1-5 Enovitega magistrskega študija programa arhitekture (dostopen na spletni strani http://www.fa.uni-lj.si/filelib/2_novice/mojca_rozman/pravilniki/ul_fa_pravilnik_za_delo_pri_predmetih_projektiranje_1-5_enovitega_magistrskega_tudija_programa_arhitektura_10.9.2015.pdf)
– dokument »Pregled nosilcev rednega in usmerjenega seminarja in izračun minimalne in maksimalne obremenitve seminarjev za leto 2021/22«.

Državna revizijska komisija je vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v poročilo poročevalca in poročilo izvedenca za investicijo ter dokazni predlog »za izvedbo simulacije« oz. za pridobitev izvedeniškega mnenja, vezanega na možnost zagotavljanja zadostne dnevne osvetlitve v prostorih v osrednem delu stavbe, ter dokazne predloge udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, z vpogledom v Obvestilo o izidu in/ali zaključna poročil v okviru natečajev »Hotel Europa Bled«, »Poslovni kompleks Beričevo, Dol pri Ljubljani«, »Reševanje prostorske problematike ALU0, SŠOF in ŠDL na območju Roške«, »Novogradnja Gimnazije Šentvid telovadnice Osnovne šole Šentvid«, »Urbana prenova medicinskega območja Vodmat« in »Zdravstvena postaja Tezno v Mariboru«, ter z vpogledom v izpisek iz imenika ZASP za D. Š. in B. M. zavrnila iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 3. 2021 predlagal izvedbo ustne obravnave. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni predlagal izvedbe ustne obravnave (nasprotno, naročnik ji je v vlogi z dne 9. 3. 2022 nasprotoval), zaradi česar pogoj za njeno obvezno izvedbo ni podan. Izvedba ustne obravnave je namreč obvezna le, če njeno izvedbo predlagata tako vlagatelj kot naročnik, torej oba (gl. tretjo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN). Čeprav lahko Državna revizijska komisija, skladno s prvo povedjo 35. člena ZPVPJN, na pobudo vlagatelja (ali naročnika ali na lastno pobudo) izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejanske okoliščine, dejansko stanje in pravna dejstva, relevantna za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka, ne da bi bilo treba izvesti še ustno obravnavo. V obravnavani zadevi, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, dejansko stanje med strankama ni sporno. Odgovor na med strankama sporno vprašanje glede (ne)zakonitosti naročnikove pripustitve nagrajenih elaboratov k ocenjevanju je odvisen od razlage naročnikovih zahtev, za katere pa je ključna presoja pisnega gradiva, in sicer dokumentacije, objavljene na Portalu javnih naročila. Med strankama tudi ni sporno dejansko stanje v delu, ki se nanaša na zatrjevane povezave med avtorji in člani žirije, saj niti naročnik niti udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, niti udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, ne zanikajo obstoja povezav, ki jih izpostavlja vlagatelj, pač pa je med naročnikom in omenjenima udeležencema na eni stani ter vlagateljem na drugi strani sporna pravna kvalifikacija dejanskega stanja oz. omenjenih povezav. Državna revizijska komisija je zato upoštevajoč drugo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo pobudo za izvedbo ustne obravnave.

1. Glede pritožbe

Vlagatelj je dne 17. 12. 2021 vložil vlogo, poimenovano »Pritožba«, v kateri nasprotuje naročnikovi odločitvi, da je dolžan Zbornici povrniti stroške, nastale v postopku pravnega varstva.

Če naročnik zavrne zahtevek za revizijo, mora posredovati Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo v nadaljnjo obravnavo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN). Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo (30. člen ZPVPJN). Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Iz navedenega izhaja, da vlagatelj v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe oz. je le-ta brezpredmetna, saj revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, in sicer tako o stroških vlagatelja kot tudi o morebitnih stroških naročnika ter izbranega ponudnika (prim. 70. člen ZPVPJN, zlasti osmi odstavek tega člena). Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne (npr. ker je naročnik zahtevku za revizijo ugodil), vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika. Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o vseh stroških, ki so bili priglašeni v predrevizijskem postopku (torej tudi o stroških naročnika), posebna pritožba zoper naročnikovo odločitev o stroških ni potrebna.

Ker je vsako vlogo treba presojati po vsebini in ne po njenem nazivu, Državna revizijska komisija vlagateljeve vloge, poimenovana »Pritožba«, ne glede na njeno poimenovanje, ni štela za pritožbo v smislu 51. člena ZPVPJN (in je posledično tudi ni zavrgla), ampak je vlogo obravnavala po vsebini in štela, da se je vlagatelj z izpostavljeno vlogo opredelil do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo v delu, v katerem je naročnik vlagatelju naložil povračilo stroškov Zbornice.

2. Glede vlagateljeve aktivne legitimacije

Državna revizijska komisija je že v sklepu, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, pojasnila razloge za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju za izpodbijanje naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju nagrajenih elaboratov. Z zvezi s predlogom udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da Državna revizijska komisija ponovno pretrese vprašanje vlagatelje aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija – v izogib nejasnostim – pripominja, da je interes vlagatelja, da za naročnika izdela projektno dokumentacijo za sodno stavbo Ljubljana. Storitev izdelave projektne dokumentacije za sodno stavbo Ljubljana bo naročnik oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave (točka b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3), v katerega bo povabil zmagovalce projektnega natečaja, upoštevaje njihov vrstni red glede na obvestilo o izidu. Če bi se revizijske navedbe o tem, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju (namesto, da bi jih izločil), izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti naročnikovo odločitev o zmagovalcih projektnega natečaja, s tem pa bi tudi odpadla podlaga za začetek postopka s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3, vlagatelj pa bi pridobil vsaj hipotetično možnost, da za naročnika izdela projektno dokumentacijo za sodno stavbo v Ljubljani. Če namreč ne bi bilo zmagovalcev projektnega natečaj, naročnik ne bi mogel izvesti postopka s pogajanji brez predhodne objave (naročnik ne bi mogel nobenega subjekta povabiti v ta postopek), pač pa bi moral naročnik ponoviti projektni natečaj (v katerem bi vlagatelj imel ponovno možnost sodelovanja) ali pa bi moral storitev izdelave projektne dokumentacije oddati po postopku oddaje javnega naročila, v katerem bi imel vlagatelj možnost sodelovanja. Zato kljub temu, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje naročnikovih kršitev pri ocenjevanju njegovega elaborat in tako ne zatrjuje, da bi njegov elaborat moral biti nagrajen in bi moral šteti za zmagovalca (s čimer bi vlagatelj sicer pridobil možnost povabila v bodoči postopek), vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za presojo revizijskih navedb, povezanih z naročnikovim ravnanjem pri pregledu in ocenjevanju nagrajenih elaboratov.

3. Glede pravočasnosti dopolnitve zahtevka za revizijo

Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 21. 2. 2022 zatrjuje, da dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 16. 2. 2022 ni pravočasna v delu, ki se nanaša na njegov elaborat.

Skladno z drugo povedjo petega odstavkom 31. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija, če ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, v katerem je ugotovila naročnikovo kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda, naročniku naložila, da vlagatelju omogočiti seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov, vlagatelju pa omogočila dopolnitev oz. spremembo zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu, v roku petih delovnih dni po opravljenem vpogledu. Vlagatelj je bil torej dolžan dopolnitev zahtevka za revizijo vložiti v roku petih delovnih dni po opravljenem vpogledu v podatke v DWG datotekah nagrajenih elaboratov, da bi bilo mogoče dopolnitev zahtevka za revizijo šteti za pravočasno.

Na podlagi vpogleda v zapisnike o vpogledu gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v:
– DWG datoteke elaborata udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, dne 1. 2. 2022
– DWG datoteke elaborata udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, dne 3. 2. 2022,
– DWG datoteke elaborata udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, dne 4. 2. 2022,
– DWG datoteke elaborata udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, pa dne 3. 2. 2022, 4. 2. 2022 in 9. 2. 2022.
Vlagatelj je dopolnitev zahtevka za revizijo vložil dne 16. 2. 2022.

Upoštevaje navedeno, gre pritrditi udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je vlagatelj dopolnitev zahtevka za revizijo, v kateri zatrjuje tudi naročnikove kršitve pri pregledu njegovega elaborata, vložil kasneje kot v roku petih delovnih dni od izvedbe vpogleda v njegov elaborat. Vendar pa gre na drugi strani ugotoviti, kot to ugotavlja tudi udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je vlagatelj dopolnitev zahtevka za revizijo vložil v roku 5 delovnih dni od dneva zadnjega vpogleda v DWG datoteke elaborata udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, ki se je zaključil dne 9. 2. 2022.

Pritrditi gre udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je rok petih delovnih dni, določen v petem odstavku 31. člena ZPVPJN, zakonski prekluzivni rok, katerega ni mogoče podaljšati. Vendar je v obravnavani zadevi, upoštevaje navedbe udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, treba odgovoriti na vprašanje, kdaj je začel teči rok za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo, in sicer, ali je rok za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo začel teči z zaključenim vpogledom v posamezni elaborat (kar pomeni, da je bil vlagatelj dolžan navedbe, povezane s posameznim elaboratom, podati v vlogi, vloženi v roku 5 delovnih dni od izvedbe vpoglede v ta elaborat, in posledično vložiti (vsaj) 4 dopolnitve zahtevka za revizijo, za kar se zavzema udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana) ali pa je rok za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo začel teči šele z zaključenim vpogledom v zadnji elaborat. Upoštevaje navedeno sklicevanje udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, na sodbo ESČP v zadevi Brumărescu proti Romuniji, št. 28342/95, in sodbo ESČP v zadevi Sovtransavto Holding proti Ukrajini, št. 48553/99, ki se obe nanašata na (ne)dopustnost posegov v (pravnomočne) sodne odločbe (v kolikor pravica vložitve izrednega pravnega sredstva ni omejena z nikakršnim rokom oz. v kolikor je dana možnost neomejenih ponovnih preizkusov pravnomočne odločbe), nista relevantni za konkretno zadevo.

Določitev roka za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo po svoji vsebini predstavlja omejitev pravnega varstva, zato ozka razlaga določbe petega odstavka 31. člena ZPVPJN ni primerna. Na podlagi omenjene določbe Državna revizijska komisija dovoli vpogled v »dokumentacijo« in vlagatelju dovoli dopolnitev (ali spremembo) zahtevka za revizijo v roku petih delovnih dni »od dneva vpogleda«. ZPVPJN sicer izrecno ne določa, da rok za vložitev začne teči od dneva »zaključenega« vpogleda, vendar upoštevaje, da lahko vlagatelj v dopolnitvi (ali spremembi) zahtevka za revizijo navaja nove kršitve, dejstva in dokaze, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo in da je vlagatelj lahko šele z zaključenim vpogledom seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami, ne more biti nobenega dvoma, da mora biti vpogled omogočen v celotno dokumentacijo oz. mora biti ta zaključen, da bi lahko začel teči rok za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo.

V konkretnem primeru vlagatelju vpogled »v dokumentacijo«, tj. nagrajene elaborate, ni bil omogočen »naenkrat«, pač pa mu je bil omogočen vpogled v različnih časovnih terminih, vsakič v del dokumentacije oz. v posamezni nagrajeni elaborat. Po presoji Državne revizijske komisije potrebno vpogled »v dokumentacijo« šteti kot enotno dejanje, ki se je začelo izvajati dne 1. 2. 2022 z vpogledom v elaborat udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, zaključilo pa se je dne 9. 2. 2022 z vpogledom v elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana. Državna revizijska komisija sicer lahko pritrditi navedbam udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je vpogled v njegov elaborat neodvisen od vpogleda v druge nagrajene elaborate, vendar navedeno ne spreminja dejstva, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, vlagatelju dovolila vpogled v vse nagrajene elaborate; vpogled v nagrajene elaborate pa se je zaključil z vpogledom v elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana – s tem pa je nastopila okoliščina, ki jo peti odstavek 31. člena ZPVPJN, veže na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je torej rok za vložitev dopolnitve (ali spremembe) zahtevka za revizijo začel teči dne 9. 2. 2022, je vlagateljeva dopolnitev zahtevka za revizijo, vložena dne 16. 2. 2022, četudi v njej vlagatelj (med drugim) naročniku očita kršitve pri pregledu udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, s katerimi se je vlagatelj seznanil že pri vpogledu dne 1. 2. 2022, pravočasna.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana o vlagateljevi zlorabi pravic oz. da vlagatelj s sukcesivnim načinom vpogleda v elaborate poizkuša podaljšati rok za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo. Najprej gre pojasniti, da je o zlorabi procesnih pravic mogoče govoriti tedaj, ko udeleženec v postopku svoje pravice namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-77/2017, 018-17/2018, 018-48/2020). Pritrditi gre udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je vpogled v nagrajene elaborate potekal v obdobju 9 dni (oz. 5 delovnih dni) in da je bil vpogled v elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, opravljen v obdobju treh delovnih dni, pri čemer je vpogled prvi dan trajal 50 minut, drugi dan 1 uro in 15 minut in tretji dan (tj. 9. 2. 2022) pa 40 minut. Vendar Državna revizijska komisija na drugi strani ugotavlja, da ni velikih časovnih razmikov v izvedbi vpogledov, poleg tega pa, kar je ključno, odstopljena dokumentacija ne daje podlage za zaključek, da so razlogi za trajanje vpogleda na posamezni dan na strani vlagatelja. Iz zapisnikov o vpogledu namreč ni razvidno, na čigavo pobudo so bili določeni termini za izvedbo vpogleda v nagrajene elaborate (razen v elaborat udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana), kot tudi niso razvidni razlogi, zaradi katerih so posamezni vpogledi v elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, trajali »kratek čas« (oz. zakaj vpogleda v omenjeni elaborat ni bilo mogoče zaključiti v enem dnevu). Ker torej v konkretni zadevi ni najti okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je način izvedbe vpogleda pogojeval vlagatelj, kot to smiselno zatrjuje udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, se že iz tega razloga izkažejo za neutemeljene navedbe udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, o vlagateljevi zlorabi pravic.

4. Glede izvedenega vpogleda

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo navaja, da mu je zaradi načina izvedbe vpogleda v DWG datoteke nagrajenih elaboratov onemogočeno učinkovito pravno varstvo in da naročnik še vedno vztraja pri nezakoniti interpretaciji določb ZASP v postopkih pravnega varstva.

Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz zapisnikov o vpogledu, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v prostorih Zbornice, in da je predstavnik naročnika vlagatelja seznanil s spornimi podatki tako, da je z računalnikom in pripadajočo opremo (miška, tipkovnica) po nareku vlagatelja upravljal predstavnik naročnika, vlagatelj pa je v podatke vpogledoval in se na ta način z njimi seznanjal. Na vpogledu je torej naročnik nastopal kot »podaljšana roka« vlagatelja.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da predstavljeni način izvedbe ni v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-193/2021-12, in da naročnik »zavestno« ne sledi interpretaciji Državne revizijske komisije glede podrejenosti avtorskih pravic. Omenjene navedbe vlagatelja so povsem pavšalne, saj vlagatelj ne pojasni, zakaj predstavljeni način izvedbe ne bi bil skladen z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-193/2021-12, prav tako vlagatelj ne pojasni, v čem naj naročnik ne bi sledil »interpretaciji« Državne revizijske komisije. Poudariti gre, da je Državna revizijska komisija z omenjenim sklepom naročniku naložila, da vlagatelju omogoči seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov tako, da mu jih da na vpogled. Razlogi zaradi katerih je vlagatelj v predmetnem projektnem natečaju upravičen le do vpogleda v DWG datoteke nagrajenih elaboratov, ne pa tudi do posredovanja teh datotek, so pojasnjeni v sklepu, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, zato se Državna revizijska komisija do vlagateljevega zavzemanja, da bi se mu nagrajeni elaborati posredovali na elektronskem mediju, ter s tem povezanih navedb naročnika in udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ne bo (ponovno) opredeljevala. V kolikor vlagatelj s pavšalnimi navedbami, da bi bil »v pravilno vodenem postopku pravnega varstva« upravičen do vseh kopij oz. do DWG datotek izraža nestrinjanje z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-193/2021-12, gre pojasniti, da predmet postopka pravnega varstva ne more biti (predhodna) odločitev Državne revizijske komisije, saj je predmet postopka pravnega varstva ravnanje naročnika v postopkih javnega naročanja (glej 2. člen, 5. člen, in prvi odstavek 39. člena ZPVPJN) in ne ravnanje Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva. Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da ker naročnik nima pravice reproduciranja DWG datotek, ki predstavljajo avtorsko delo (kar je pojasnjeno v sklepu, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022), naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev, ker vlagatelju spornih DWG datotek ni posredoval na elektronskih medijih. Upoštevaje navedeno ni relevantno, ali bi vlagatelj podatke, če bi mu jih naročnik posredoval na elektronskem mediju, zlorabil ali ne.

Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da Državna revizijska komisija v omenjenem sklepu ni opredelila, na kakšen način naj naročnik da vlagatelju podatke na vpogled in tako naročniku ni naložila, da naj vlagatelja seznani s spornimi podatki tako, da z računalniško opremo po nareku upravlja naročnik oz. da naročnik nastopa kot »podaljšana roka« vlagatelja. Smiselne so sicer navedbe vlagatelja, da bi lahko naročnik vlagatelju dal na vpogled sporne podatke tudi na drugačen način (sicer ne s kopijo DWG datotek, saj bi kopiranje teh datotek predstavljalo nedopustno reproduciranje avtorskega dela), vendar pa je v obravnavanem primeru ključno, ali je zaradi načina izvedbe vpogleda, ko je torej naročnik nastopal kot podaljšana roka vlagatelja, naročniku mogoče očitati kršitve. Vlagatelj, ki sicer zatrjuje, da je takšen način v nasprotju z zakonskimi določili, navedenega ne konkretizira, po presoji Državne revizijske komisije pa tudi ni najti okoliščin, ki bi utemeljevale nezakonitost naročnikovega ravnanja. Ključno namreč je, da so bili vlagatelju podatki dani na vpogled, pri tem pa sam način ni ključen.

Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi vlagatelju, da mu je bilo zaradi načina izvedbe vpogleda onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Vlagatelj sicer zatrjuje, da mu je bilo zaradi lokacije izvedbe vpogleda, tj. na lokaciji naročnika, onemogočeno učinkovito pridobivanje podatkov in učinkovito pravno varstvo, vendar navedenega ne konkretizira in ne pojasni, zakaj bi mu lokacija izvedbe vpogleda onemogočala učinkovito pravno varstvo – za slednje je ključno, da se vlagatelj seznani s podatki, ne pa kraj, na katerem se vlagatelj seznani s podatki. Državna revizijska komisija sicer lahko razume vlagatelja, da je bilo podajanje navodil za vsako tehnično operacijo, tj. pritisk na tipkovnico in klik z miško, obremenjujoče za vlagatelja in da je takšen način vpogleda onemogočal hitro in učinkovito pridobivanje relevantnih podatkov, vendar pa vlagatelj ne zatrjuje, da je bil čas vpogleda omejen, nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da je bil čas vpogleda opredeljen kot neomejen. Vlagatelj sicer zatrjuje, da mu je naročnik najprej časovno omejil izvedbo vpogleda in mu šele na izrecni ugovor omogočil neomejen čas za vpogled v elaborate, vendar navedeno za ta postopek pravnega varstva ni relevantno, saj je naročnik to domnevno kršitev (časovno omejitev vpogleda) odpravil že sam s tem, ko je (po ugovoru) vlagatelju omogočil časovno neomejen vpogled v DWG datoteke nagrajenih elaboratov. Ker je torej vlagatelj imel neomejen čas za vpogled v elaborate nagrajenih udeležencev, počasno pridobivanje podatkov ni vplivalo na vlagateljevo učinkovito pravno varstvo.

Tudi nestrinjanje udeležencev z nagrajenimi elaborati na vpogledu, vezano na pridobljene podatke na vpogledu, ni vplivalo na vlagateljevo učinkovito pravno varstvo. Ključno namreč je, da je na vpogledu naročnik ravnal v skladu z navodili vlagatelja, nasprotnega vlagatelj tudi ne zatrjuje. Vprašanje, ali so na vpogledu pridobljeni podatki relevantni (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, se podatki nanašajo na izmerjene površine prostorov), je vprašanje, ki se bo reševalo v okviru postopka pravnega varstva, zato tudi samo dejstvo, da so udeleženci že na vpogledu izrazili svoje pomisleke o pravilnosti vlagateljevih navodil naročniku, vezanih na izmero površine prostorov, vlagatelju ne onemogoča učinkovitega pravnega varstva. Vpogled v dokumentacijo ni namenjen temu, da bi vlagatelj in udeleženci z nagrajenimi elaborati dosegli soglasje glede pridobljenih podatkov, zato vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami, da bi lahko udeleženci z nagrajenimi elaborati že tekom izvedbe vpogleda oz. izvedbe izmer površin prostorov podali stališče o pravilnosti vlagateljevih navodil naročniku.

Pritrditi gre vlagatelju, da zaradi načina seznanitve s podatki, ko so bili torej vlagatelju sporni podatki dani le na vpogled, vlagatelj ni mogel pridobiti »grafičnih izsekov« in »grafičnih dokazov«, ki bi jih lahko priložil dopolnitvi zahtevka za revizijo v utemeljitev svojih navedb, vendar pa je navedeno posledica dejstva, da naročnik nima pravice reproduciranja DWG datotek in posledično nima pravice posredovanja grafičnih izsekov DWG datotek. Poudariti gre, da se je vlagatelj lahko seznanil z »grafičnimi izseki«, saj vlagatelj ne zatrjuje (to tudi ne izhaja iz Zapisnikov o vpogledu), da bi vlagatelj želel pridobiti določene podatke, pa naročnik tega ni omogočil vlagatelju. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj lahko na podlagi izvedenega vpogleda v elaborate nagrajenih udeležencev pripravil dopolnitev zahtevka za revizijo, v kateri je lahko konkretizirano zatrjeval naročnikove kršitve ter dejstva, ki utemeljujejo zatrjevane kršitve. Čeprav vlagatelj dopolnitvi zahteva za revizijo ni mogel priložiti »grafičnih izsekov«, ki bi dokazovali zatrjevana pravno relevantna dejstva, pa je imel vlagatelj kot dokaz za svoje navedbe možnost predlagati vpogled v nagrajene elaborate, prav tako je imel možnost konkretno predlagati, v katere podatke naj vpogleda Državna revizijska komisija sama. Poleg tega se v obravnavani zadevi, kot bo to razvidno v nadaljevanju, niti ni odprlo vprašanje, ali je vlagatelj dokazal navedbe, vezane na izmero površin. Vlagatelj tudi zatrjuje, da zaradi načina vpogleda »ne more učinkovito primerjati podatkov iz DWG datotek s podatki iz drugih formatov, saj mu ni omogočena uporaba programske opreme«, vendar so omenjene navedbe, tako kot to smiselno opozarja tudi udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, na splošni in pavšalni ravni. Vlagatelj namreč niti ne pojasni, kateri podatek iz DWG datotek bi želel primerjati s podatkom v drugem formatu, še manj pa pojasni, zakaj bi bila za primerjavo podatka v DWG datoteki in podatka v drugem formatu potrebna uporaba programske opreme.

Na tem mestu je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, z vpogledom v imenik ZAPS za osebo D. Š., ki je na vpogledu kot predstavnik naročnika po navodilu vlagatelja upravljala z računalniško opremo oz. nastopala kot »podaljšana roka« vlagatelja. Omenjeni udeleženec želi namreč z izvedbo omenjenega dokaznega predloga dokazati zatrjevano dejstvo, da je predstavnik naročnika strokovno usposobljena oseba, kar pa ni pravno odločilno dejstvo v obravnavani zadevi. Vlagatelj namreč ne zatrjuje, da predstavnik naročnika ne bi bil strokovno usposobljen, posledično pa se vprašanje strokovne usposobljenost predstavnika naročnika v obravnavani zadevi ne odpira. Prav tako je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, z vpogledom v imenik ZAPS za zakonitega zastopnika vlagatelja, s katerim želi omenjeni udeleženec dokazati zatrjevano dejstvo, da zakoniti zastopnik vlagatelja, ki je prisoten na vpogledu, poklicnih nalog (po tretjem odstavku 5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti – Uradni list RS, št. 61/17) ne opravlja pri vlagatelju zahtevka za revizijo (pač pri neki drugi družbi), saj način opravljanja poklicnih nalog (oz. pri katerem subjektu zakoniti zastopnik vlagatelja opravlja poklicne naloge), ni pravno relevantno dejstvo za odločitev o konkretnem sporu.

5. Glede naročnikovega pregleda elaboratov v postopku pravnega varstva

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2021 zatrjuje, da bi naročnik moral že pred sprejemom obvestila o izidu preveriti vse elemente elaboratov in da je naročnik v okviru »ponovne podrobne proučitve« elaboratov, izvedene v okviru pravnega varstva, upošteval predvsem tiste okoliščine, ki opravičujejo njegovo nezakonito odločitev o zaključku projektnega natečaja.

Pritrditi gre vlagatelju, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da žirija tudi »ob ponovni podrobni proučitvi« elaboratov ni »naletela« na nobena nova dejstva ali okoliščine, ki bi kakorkoli spreminjali sprejeti vrstni red elaboratov. Vendar pa omenjenega zapisa ni mogoče razumeti na način, da naročnik pred sprejemom Obvestila o izidu ni pregledal prejetih elaboratov in da je naročnik kršil drugi odstavek 89. člena ZJN-3, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Nasprotno, uporaba besedne zveze »ponovna podrobna proučitev« kaže na to, da je naročnik enkrat že (podrobno) proučil elaborate in da je naročnik za presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo opravil ponovni pregled prejetih elaboratov. Če vlagatelj z navedbami, da je naročnik pri ponovnem pregledu elaboratov upošteval predvsem tiste okoliščine, ki opravičujejo njegovo nezakonito odločitev, naročniku očita kršitve pri ponovnem pregledu elaboratov – torej pri pregledu, izvedenem v postopku pravnega varstva – gre ponoviti, da je predmet revizijskega postopka lahko le ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja (prim. 2. člen, prvi odstavek 5. člena in prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku ni predmet revizijskega postopka – ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku je sicer lahko predmet pritožbenega postopka, ki je mogoč le v primerih, določenih v 50. členu ZPVPJN

Pritrditi pa gre vlagatelju, da v tem postopku pravnega varstva ne morejo biti upoštevne naročnikove navedbe v delu, ki se nanašajo na vlagateljev elaborat. Naročnikovo obširno navajanje razlogov, zaradi katerih vlagateljevemu elaboratu ni bila dodeljena niti nagrada niti priznanje, v obravnavanem primeru ni relevantno, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje naročnikovih kršitev pri pregledu in ocenjevanju njegovega elaborata.

6. Glede pripustitve nagrajenih elaboratov k ocenjevanju

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve, ker je nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik nagrajenih elaboratov ne bi smel pripustiti k ocenjevanju, saj ne izpolnjujejo zahtev, ki jih je naročnik določil kot izključitvene kriterije, in sicer ne izpolnjujejo zahtev glede minimalnih površin prostorov in zagotovitve dnevne svetlobe, poleg tega nagrajeni elaborati nimajo vseh zahtevanih sestavnih delov.

Skladno z drugim odstavkom 104. člena ZJN-3 mora žirija pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju. Naročnik mora torej ravnati strogo v skladu s pravili, ki jih je sam vnaprej določil in objavil. Ta stroga obveznost naročnika izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki ju mora naročnik spoštovati tudi pri izvedbi projektnega natečaja. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov zahteva, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji. Zahteva po preglednosti, ki izhaja iz načela enakosti, ima predvsem namen zagotoviti, da se lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odloči, da bo sodeloval pri javnem naročanju na podlagi vseh upoštevnih informacij, ter zagotoviti, da ne obstaja nevarnost dajanja prednosti in samovoljnega delovanja naročnika. Iz omenjenih načel tako izhaja, da mora naročnik zahteve, relevantne v zvezi z izvedbo projektnega natečaja, določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni gospodarski subjekti razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb oz. elaboratov pa mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam vnaprej določil (smis. prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-107/2017, 018-219/2017, 018-28/2020). Za presojo naročnikovega ravnanja pri pregledu elaboratov so tako ključne zahteve, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji predmetnega projektnega natečaja in ki je sestavljena iz naslednjih dokumentov: (1) Natečajni pogoji, (2) Natečajna naloga, (3) Natečajne podlage in (4) Natečajne priloge. Del dokumentacije so tudi naročnikovi odgovori na vprašanja zainteresiranih gospodarskih subjektov, objavljena na Portalu javnih naročil (smis. prvi odstavek 67. člen ZJN-3).

6.1. Glede minimalnih površin prostorov

Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, temu pa ne oporekajo niti nagrajeni udeleženci, da so udeleženci v nagrajenih elaboratih predvideli manjše površine (nekaterih) prostorov, kot jih je predvidel naročnik. Navedeno je potrjeno tudi z vpogledom v nagrajene elaborate oz. v tabele, ki so del elaboratov in v katere je naročnik vpisal površine posameznih prostorov, udeleženci pa površine predvidenih prostorov. Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, je tako npr. pisarne sodnikov na kazenskem specializiranem oddelku (A.1.2.1) predvidel v velikosti 24,5 m2, medtem ko je naročnik predvidel velikost 25 m2; udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb, je npr. pisarne sodnikov kazenskega oddelka (A.1.1.1) predvidel v velikosti 19,5 m2 in ne v 20 m2, kot je to predvidel naročnik, udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, je npr. pisarno predsednika Okrožnega sodišča (A.2.1.1) predvidel v velikosti 29 m2, namesto v velikosti 30 m2, udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, pa je npr. skladišče za zasežene predmete (A.1.1.7) predvidel v velikosti 168 m2, medtem ko je naročnik predvidel velikost 170 m2.

Med vlagateljem in naročnikom pa je sporno, ali naročnikova opredelitev velikosti prostorov v omenjeni tabeli predstavlja zahtevo, ki so jo morali udeleženci v celoti izpolniti, da bi bili njihovi elaborati pripuščeni k ocenjevanju, s čimer bi udeleženci pridobili možnost dodelitve nagrade (priznanja ali odškodnine). Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova opredelitev velikosti prostorov predstavlja izločitveni kriterij, katerega neizpolnjevanje ima za posledico, da elaborat ni pripuščen k ocenjevanju po merilih, posledično pa elaboratu ni mogoče dodeliti nagrade, naročnik in udeleženci na drugi strani pa zatrjujejo, da naročnikova opredelitev velikosti prostorov predstavlja merilo za ocenjevanje, katerega neizpolnjevanje ima za posledico slabšo razvrstitev elaborata glede na ostale prejete elaborate.

Kot že navedeno, za presojo med strankama spornega vprašanja so ključna pravila v zvezi z izvedbo projektnega natečaja, ki jih je naročnik sam vnaprej določil in objavil. Naročnik je v Natečajnih pogojih – v tem dokumentu je naročnik določil formalne zahteve v zvezi s potekom natečaja, vključno z zahtevano vsebino natečajno ponudbene dokumentacije in merili za ocenjevanje elaboratov (glej 3. točko Natečajnih pogojev) – opredelil posamezne pojme, med drugim je pojasnil, kaj sestavlja natečajno ponudbeno dokumentacijo (in sicer natečajni elaborat in spremljajoča ponudbena dokumentacija) in kaj predstavlja »dopustno natečajno ponudbeno dokumentacijo« in sicer je zapisal:
»Dopustna natečajno ponudbena dokumentacija v skladu s 29. točko, 1. odstavka, 2. člena ZJN-3 in v skladu z natečajnimi pogoji pomeni dopustno ponudbo, ki:
• Izpolnjuje pogoje prvega preizkusa in
o je prispela pravočasno,
o je anonimna in
o ima vse zahtevane bistvene sestavne dele,
• Izpolnjuje pogoje drugega preizkusa in jo je predložil natečajnik oz. gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje iz 76. člena ZJN-3, kot so opredeljeni v natečajnih pogojih:
o glede vodje projekta,
o glede gospodarskega subjekta,
o glede sodelovanja avtorjev v eni avtorski skupini,
o glede nasprotja interesov oz. korupcije in
o glede drugih zahtev navedenih v okviru drugega preizkusa.
O vseh ostalih zahtevah navedenih v dokumentaciji za razpis natečaja, bo presojala ocenjevalna komisija v skladu z merili za ocenjevanje, kot so opredeljeni v natečajnih pogojih«.

Način izvedbe projektnega natečaja je naročnik določil v točkam od 4.14. do 4.17. Natečajnih pogojev, in sicer je v 4.14. točki »Odpiranje natečajno ponudbene dokumentacije - preizkus izpolnjevanja pogojev« Natečajnih pogojev določil, da bo žirija izvedla odpiranje natečajne ponudbene dokumentacije in opravila preizkus, ali so te pravočasne, ali so kršile anonimnost, in ali imajo vse zahtevane sestavne dele. Pri tem je naročnik navedel, da natečajno ponudbena dokumentacija, ki bo nepravočasna ali ki bo kršila anonimnost ali ji bodo manjkali bistveni sestavni deli, ne bo opravila prvega preizkusa in ne bo pripuščena k ocenjevanju, prav tako ji ne pripada odškodnina. Pri tem je naročnik izrecno zapisal, da »Vse natečajne elaborate, ki bodo opravili preizkus, bo ocenjevalna komisija pripustila v ocenjevanje«. Naročnik je nadalje predvidel, da bo po izvedenem preizkusu žirija pregledala in ocenila natečajne elaborate po merilih za ocenjevanje ter pripravila zaključno poročilo z vrstnim redom prejemnikov nagrad in priznanj (4.15. točka »Ocenjevanje natečajnih elaboratov in zaključno poročilo« Natečajnih pogojev), nato pa se izvede identificiranje avtorjev vseh elaboratov, pripuščenih k ocenjevanju, ter ugotavljanje sposobnosti, tj. zahteve glede vodje projekta, glede gospodarskega subjekta (izpolnjevanje teh dveh zahtev se izvede le za nagrajene elaborate), glede sodelovanja avtorjev v eni avtorski skupini in glede nasprotja interesov (4.17. točka »Identificiranje avtorjev in ugotavljanje sposobnosti - preizkus izpolnjevanja pogojev« Natečajnih pogojev).

Naročnik je nadalje v 7. točki »Pogoji in merila za ocenjevanje« Natečajnih pogojev zapisal:
»POGOJI
Natečajni elaborati morajo biti popolni in morajo omogočati preverjanje vseh elementov, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj.
Natečajne rešitve morajo biti v popolnosti skladne s Prostorskim aktom OPN MOL.
Ocenjevalna komisija natečajnih elaboratov, ki ne bodo izpolnjevali teh pogojev, ne bo ocenjevala, natečajniki pa ne bodo upravičeni do nagrad, priznanj in odškodnin.

MERILA
Ocenjevalna komisija bo rešitve v posameznih natečajnih elaboratih vrednotila po merilih, navedenih v točkah od 1 do 5, pri čemer je najpomembnejše merilo, navedeno v točki 1., in potem navzdol po padajoči pomembnosti do točke 5.
1. SKLADNOST ZASNOVE S POGOJI, USMERITVAMI TER MNENJI NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
ustreznost prometne ureditve v skladu s smernicami MOL.
2. KAKOVOST FUNKCIONALNE ZASNOVE
upoštevanje ciljev, namena in programske naloge, doseganje zahtevane količine in strukture programa, upoštevanje specifičnih programskih in tehnoloških potreb objekta, […] upoštevanje različnih poti uporabnikov, funkcionalnost in racionalnost tlorisnih zasnov, […], jasnost komunikacijski poti in ustrezno ločevanje le teh.
3. KAKOVOST ARHITEKTURNE IN KRAJINSKOARHITEKTURNE ZASNOVE:
kakovost koncepta in celovite prostorske zasnove, […] oblikovanje kakovostnih in uporabnih javnih (razpravne dvorane) ter poslovnih prostorov (pisarne), […]
4. EKONOMSKA MERILA: […]
5. MERILA S PODROČJA TRAJNOSTNE GRADNJE IN ENERGETSKE UČINKOVISTOSTI: […]

Morebitna odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil natečajne naloge je potrebno natančno opredeliti in utemeljiti. Ocenjevalna komisija bo presodila ali so odstopanja od programa in usmeritev utemeljena«.

V Natečajni nalogi, ki predstavlja projektno nalogo za izdelavo elaboratov in je izdelana kot tekstualno in slikovno gradivo v obliki podatkov, usmeritev in zahtev, iz katerih izhaja, kaj si naročnik natečaja v zvezi z nameravano ureditvijo oziroma gradnjo želi oziroma predstavlja (prim. 3. točko Natečajnih pogojev), je naročnik predstavil programsko zasnovo nove sodne stavbe – naročnik je tako opredelil, kateri programi (oz. katera sodišča) so predvideni v novi sodni stavbi in v kakšnem obsegu. Naročnik je v 5.4.1. točki »Programske zahteve Sodne stavbe« Natečajne naloge zapisal:
»Poleg opisnega dela programske zasnove je potrebno upoštevati priloženo tabelo prostorov. V tabeli je določeno točno število prostorov in njihove velikosti. Velikosti so podane kot zahtevane minimalne ali kot zaželene velikosti v tabeli označeno z modro (velikosti ni strogo določena). V tem primeru mora prostor zagotoviti funkcioniranje predvidenega programa in je lahko kvadratura tudi manjša.«

Tabela prostorov, na katero se naročnik sklicuje v 5.4.1. točki Natečajne naloge, je del Natečajnih podlog. V tej tabeli je naročnik navedel predvidene prostore, njihovo umestitev (pisarniški del, javni del ali servisni del), število prostorov in velikost prostorov. V tabeli so nekateri prostori označeni z modro barvo, nekateri pa s črno. Upoštevaje legendo, ki je del tabele, velikost prostorov, označenih z modro barvo, ni strogo določena. Na tem mestu gre pojasniti, da vlagatelj zatrjuje, da so nagrajeni udeleženci predvideli manjše velikosti prostorov, ki so v tabeli označeni s črno barvo.

V zvezi z velikostjo prostorov je naročnik prejel vprašanja zainteresiranih gospodarskih subjektov, na katera je odgovoril na Portalu javnih naročil:

Vprašanje: »[…] Naročnik potrdi, da ne bo izločeval elaboratov, ki bodo imeli dosežene površine manjše od zahtevanih, in da natančno dovoli dopustno odstopanje – predlagamo odstopanje do 30% manj od zahtevanih površin. […]«

Odgovor: »[…] Odstopanja od zahtevanih površin za posamezne prostore in programe so že opisana v natečajni nalogi in sicer: » V tabeli je določeno točno število prostorov in njihove velikosti. Velikosti so podane kot zahtevane minimalne ali kot zaželene velikosti v tabeli označeno z modro (velikosti ni strogo določena). V tem primeru mora prostor zagotoviti funkcioniranje predvidenega programa in je lahko kvadratura tudi manjša.« To pomeni, da je lahko končna kvadratura posameznih prostorov (v tabeli označeni modro) in programov tudi manjša in naročnik takih elaboratov ne bo izločil, v kolikor bodo posamezni prostori omogočali izvajanje dejavnosti/delovnega procesa posameznih prostorov, navedenih v natečajni nalogi« (vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 3. 9. 2021 ob 16:18 uri).

Vprašanje: »Ali je možno zmanjšati tudi predvidene velikosti pisarn, ki so sicer označene s črno? Pisarne velikosti npr. 20 ali 25 m2 za eno osebo so primerjalno z normativi za zagotavljanje poslovnih površin za potrebe države velike, ali jih je možno zmanjšati, če je ohranjena funkcionalnost?«

Odgovor »Pisarnam, ki so označene s črno, se ne sme zmanjševati velikosti« (vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 14. 9. 2021 ob 14:29 uri).

Na podlagi citiranega dela dokumentacije gre pritrditi vlagatelju, da iz Natečajne naloge, tabele in naročnikovih odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da so velikosti prostorov, označenih s črno barvo, podane kot zahtevane minimalne velikosti, ki so strogo določene in se jim ne sme zmanjšati velikosti. Uporabljene besedne zveze »zahtevane minimalne velikosti prostorov«, »strogo določene velikosti prostorov« in »prostorom se ne sme zmanjšati velikosti« namreč po svoji vsebini pomenijo, da velikosti (v tabeli črno obarvanih) prostorov ni dopustno zmanjšati, da mora biti naročnikova opredelitev velikosti prostorov izpolnjena v celoti in da v tem delu odstopanja niso dopustna, kar bi kazalo na to, da je naročnikova opredelitev velikosti prostorov podana kot izločitveni kriterij, ki mora biti izpolnjen v celoti, kot to zatrjuje vlagatelj.

Vendar pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da so zaradi navedenih besednih zvez naročnikova navodila glede velikosti prostorov, v tabeli označenih s črno barvo, izločitveni kriterij, neizpolnjevanje katerega ima za posledico, da se elaborat ne pripusti k ocenjevanju. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da če je zahteva v enem delu dokumentacije specificirana kot izločitveni kriterij, ni relevantno, ali je ta zahteva kot izločitveni kriterij specificirana tudi v drugem delu dokumentacije, vendar pa naročnikovih navodil glede velikosti prostorov ni mogoče razlagati parcialno, zgolj na podlagi posameznih, iz konteksta besedila celovite dokumentacije selektivno vzetih besednih zvez, temveč je naročnikova navodila glede velikosti prostorov treba interpretirati v okviru vsebine in pomena celotne, enovite dokumentacije, upoštevaje pri tem tako skoznjo odraženi konkretni namen naročnika kot tudi abstraktni namen izvedbe projektnega natečaja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik na nobenem mestu v dokumentaciji (tudi ne v Natečajni nalogi ali v tabeli) ni izrecno navedel, da če bodo v elaboratu predvideni manjši črno obarvani prostori, kot jih je predvidel naročnik, takšen elaborat ne bo pripuščen k ocenjevanju.

Ob upoštevanju citiranega dela dokumentacije Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz Natečajnih pogojev jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da je za pripustitev elaboratov k ocenjevanju ključno izpolnjevanje formalnih zahtev (pravočasnost, anonimnost in sestavni deli elaboratov) – navedeno je razvidno tako iz pojasnila pomena pojma »Dopustna natečajno ponudbeno dokumentacijo« kot tudi iz opisa postopka izvedbe projektnega natečaja. Edina vsebinska zahteva, ki je relevantna za pripustitev elaborata k ocenjevanju, je določena v 7. točki »Pogoji in merila za ocenjevanje« Natečajnih pogojev, in sicer, da morajo biti natečajne rešitve (predstavljene v elaboratih) v popolnosti skladne s Prostorskim aktom OPN MOL – kar je tudi logično, saj predvidene rešitve, ki ne bi bile skladne s prostorskim aktom, tudi v primeru njene najboljše ustreznosti po merilih, v praksi, upoštevaje, da je naročnik izrecno pojasnil, da prostorskega akta ne bo spreminjal, ne bi bilo mogoče izvesti. Iz Natečajnih pogojev tako izhaja, da bo ne glede na vsebino natečajne rešitve (razen glede skladnosti s Prostorskim aktom OPN MOL) elaborat pripuščen k ocenjevanju in da bo vsebina natečajne rešitve relevantna v okviru ocenjevanja elaboratov po merilih.

Iz Natečajnih pogojev nadalje jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da bo žirija v okviru (drugega) merila »Kakovost funkcionalne zasnove« ocenjevala prejete elaborate (med drugim) glede na to, kako je v elaboratih upoštevan namen tega projektnega natečaja, programska naloga oz. projektna naloga, v kakšni meri elaborati dosegajo zahtevane količine in strukture programa ter glede na funkcionalnost in racionalnost v elaboratih predvidenih tlorisnih zasnov. Žirija bo torej v okviru tega merila ocenjevala elaborate glede na njihovo skladnost z naročnikovimi navodili glede velikosti prostorov, saj je omenjena skladnost elaboratov z naročnikovimi navodili šteti tako za upoštevanje programske naloge kot tudi za doseganje zahtevane količine in strukture. V manjši meri kot so v elaboratu upoštevana navodila naročnika v Natečajni nalogi oz. v manjši meri kot je upoštevana programska zasnova, slabše se bo uvrstil posamezni elaborat v primerjavi z drugimi elaborati.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz Natečajnih pogojev (torej iz dela dokumentacije, v katerem je naročnik določil pravila glede izvedbe projektnega natečaja) jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da vsebinska neustreznost rešitve v delu, ki se nanaša na predvideno velikost prostorov, ne pomeni, da elaborat ne bo pripuščen, pač pa pomeni, da bo elaborat pripuščen k ocenjevanju, neskladnost elaboratov z naročnikovimi navodili glede velikosti prostorov pa bo upoštevna v okviru ocenjevanja elaborata. Navedenega pa ne spreminjajo navodila, podana v Natečajni nalogi in Natečajnih podlagah, torej v delu dokumentacije, v katerem je naročnik opisal, kaj si v zvezi z nameravano ureditvijo oz. gradnjo želi oz. predstavlja.

Naročnik je sporna navodila glede velikosti prostorov podal v Natečajni nalogi in Natečajnih podlagah, zato je upoštevaje naravo dokumentacije, v kateri so podana sporna navodila, ta navodila treba razlagati na način, da je z njimi naročnik, ne glede na uporabljene besedne zveze, udeležence seznanil s svojimi predstavami in željami, vezanimi na velikost prostorov. Navedenega ne spreminja dejstvo, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil odgovor, da se pisarnam (označenim s črno) ne sme zmanjševati velikosti, saj je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil pojasnjeval Natečajno nalogo. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je naročnik v Natečajni nalogi na več mestih uporabil besedne zveze, ki bi jih bilo, same po sebi in iztrgane iz konteksta, mogoče razumeti na način, da mora biti naročnikova zahteva v Natečajni nalogi izpolnjena v celoti. Naročnik je tako npr. določil »Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno« (41.1.1 Splošni in podrobni prostorsko izvedbeni pogoji« Natečajne naloge), takšnega navodila naročnika pa kljub uporabi besede »morajo« ni mogoče razumeti na način, da bo v nasprotnem primeru elaborat neustrezen oz. da ne bo pripuščen k ocenjevanju.

Da razlaga, za katero se zavzema vlagatelj (torej, da so naročnikove zahteve glede velikosti izločitveni kriterij), ni notranje skladna z dokumentacijo potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik predvidel, da bo v okviru ocenjevanja elaboratov po merilih relevantno, ali so v elaboratu predvideni vsi prostori, ki jih je naročnik predvidel v tabeli (to, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, zatrjuje tudi vlagatelj). Navedeno po presoji Državne revizijske komisije potrjuje, da navodila naročnika glede velikosti prostorov niso izločitveni kriterij, pač pa je bilo upoštevanje teh navodil relevantno v okviru meril za ocenjevanje. Ni namreč logično, da bi bil elaborat, v katerem umanjkajo predvideni prostori, pripuščen k ocenjevanju, in da bi takšen elaborat lahko bil tudi izbran kot najustreznejši elaborat, na drugi strani pa elaborat, ki bi sicer imel predviden manjši prostor, ne bi bil pripuščen k ocenjevanju. Če je elaborat, ki prostora sploh ne predvidi, pripuščen k ocenjevanju, potem mora biti elaborat, ki predvidi prostor v manjši velikosti kot ga je predvidel naročnik, tem bolj pripuščen k ocenjevanju.

Poleg tega je naročnik predvidel, da udeleženci pripravijo tlorise v merilu 1:250 (glej 6.1. točko Natečajnih pogojev), kar po navedbah naročnika niti ne omogoča natančnega preverjanja velikosti prostorov (v tem merilu niso upoštevani omet, stavbno pohištvo, instalacijski element…). Da bi bil izračun velikosti predvidenih prostorov v tem merilu lahko natančen, vlagatelj niti ne zatrjuje, pač pa zatrjuje, da si je očitno naročnik z izbiro zahtevanega merila pridržal razlago pogojev za kasnejšo fazo, saj je vedel, da izpolnjevanja zahtev ne bo mogoče preveriti, posledično pa bodo elaborati medsebojno neprimerljivi. Slednjim navedbam Državna revizijska komisija ne more pritrditi, saj izbrano merilo kvečjemu potrjuje, da naročnikova zahteva glede velikosti posameznih prostorov ni bila določena kot izločitveni kriterij, pač pa je bilo upoštevanje te zahteve relevantno v okviru ocenjevanja po merilih.

Razlaga naročnikovih zahtev, usmeritev oz. navodil v Natečajni nalogi in Natečajnih podlogah, za katero se zavzema vlagatelj, je tudi v nasprotju z namenom projektnega natečaja. Projektni natečaj pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Tudi naročnik je v Natečajni nalogi pojasnil, da je namen natečaja pridobiti rešitve za celovito, prepoznavno, funkcionalno in hkrati racionalno arhitekturno rešitev nove sodne stavbe v Ljubljani skupaj z ureditvijo zunanjih površin, prometne ureditve in ureditve mirujočega prometa obravnavnega območja, ob upoštevanju veljavnih zakonskih določil, ki se nanašajo na graditev objektov, načela trajnostnega razvoja in doprinosa okolju ob hkratnem upoštevanju ekonomskih parametrov (točka 1.2 Natečajnih pogojev) in da je cilj natečaja pridobitev najustreznejše arhitekturne, konstrukcijske, prometne in urbanistične rešitve. Cilj natečaja, torej tudi tega projektnega natečaja, je pridobitev najbolj ustrezne rešitve, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bodo rešitve vključevale tudi že vsa navodila in usmeritve naročnika.

Naročnik zato pravilno opozarja, da izdelani elaborat ni končna rešitev oz. da se ne pričakuje, da bo v celoti usklajen z vsemi zahtevami naročnika. Naročnik je tako v 4.15. točki »Ocenjevanje natečajnih elaboratov in zaključno poročilo« Natečajnih pogojev določil, da bo gospodarski subjekt, ki bo izdelal projektno dokumentacijo, dolžan upoštevati pripombe, usmeritve in priporočila ocenjevalne komisije in naročnika, kar potrjuje, da predloženi elaborat ni že končni izdelek, pač se ga bo še spreminjalo. Tudi iz 2. člena Pogodbe o izdelavi projektne dokumentacija za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je del Natečajnih pogojev, da je predmet te pogodbe tudi »natečajna rešitev, dopolnjena skladno s pripombami in usmeritvami ocenjevalne komisije te naročnika«, kar potrjuje, da v tem projektnem natečaju ni bila predvidena »končna« rešitev, ki bi izpolnjevala vse vsebinske zahteve naročnika, pač pa se bo končna, ustrezna rešitev šele oblikovala.

Državna revizijska komisija je z namenom preverjanja načina razumevanja sporne vsebine dokumentacije vpogledala v tabelo, ki je del vlagateljevega elaborata, in pri tem ugotovila, da je tudi vlagatelj v tabeli nekatere prostore, označene s črno barvo, predvidel v manjši velikosti, kot jih je predvidel naročnika. Tudi vlagatelj je tako npr. pisarne sodnikov kazenskega oddelka (A.1.1.1,), za katero je naročnik predvidel velikost 20 m2, predvidel le velikost 19,8 m2, čeprav bi po interpretaciji, za katero se zavzema v postopku pravnega varstva, to pomenilo, da njegov elaborat ne izpolnjuje izločitvenih kriterijev. Ni življenjsko logično in prepričljivo, da bi vlagatelj vložil trud v pripravo obsežnega elaborata, za katerega bi ocenjeval, da ne bo niti pripuščen k ocenjevanju in da ni možnosti, da bi mu bila dodeljena nagrada.

Po presoji Državne revizijske komisije je treba naročnikovo delitev prostorov na prostore, v tabeli obarvane s črno barvo, in prostore, v tabeli obarvane z modro barvo, ter naročnikova navodila, da prostorom, označenim s črno barvo, ni dopustno zmanjšati velikosti, med tem ko je prostorom, označenimi z modro barvo, dopustno zmanjšati velikosti, če prostor vseeno zagotavlja funkcioniranje v njem predvidenega programa, razlagati ob upoštevanju drugih določb dokumentacije ter namena izvedbe projektnega natečaja. Iz naročnikovih navodil glede velikosti prostorov, v povezavi z ostali izpostavljenimi določbami dokumentacije in namena izvedbe projektnega natečaja, izhaja, da v kolikor so v elaboratih predvideni prostori, označeni s črno, v manjši velikosti, kot jo je predvidel naročnik, bodo takšni elaborati v okviru merila »Kakovost funkcionalne zasnove« ocenjeni slabše, medtem ko v primeru, da so v elaboratu predvideni prostori, označeni z modro, v manjši velikosti, kot jo je predvidel naročnik, to ne bo vplivalo na ocenjevanje v okviru merila, če so funkcionalno ustrezni za izvedbo predvidenega programa.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik v postopku ocenjevanja obvezen pogoj spremenil v neobvezno merilo. Skladnost elaboratov z naročnikovimi navodili glede velikosti prostorov je relevantna v okviru meril, natančneje v okviru merila »Kakovost funkcionalne zasnove«. Posledično Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da naročnik ni imel podlage, ko je nagrajene elaborate, v katerih so udeleženci nesporno predvideli manjše velikosti (črno obarvanih) prostorov, kot jih je predvidel naročnik, pripustil k ocenjevanju, s tem povezane navedbe pa gre zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da so udeleženci v nagrajenih elaboratih navajali neresnične podatke, saj so površine, izmerjene iz dejanskih tlorisov na vpogledu, manjše od površin, ki so jih udeleženci v tabelah predstavili kot dosežene. Upoštevaje, da naročnikova navodila glede velikosti prostorov, ki so v tabeli označeni s črno barvo, ne predstavljajo izločitvenega kriterija in izpolnjevanje teh navodil ni relevantno za pripustitev elaboratov k ocenjevanju, se kot nerelevantne izkažejo tudi vlagateljeve navedbe v dopolnitvi zahtevka za revizijo, da so v nagrajenih elaboratih dejansko predvideni manjši (črno obarvani) prostori, kot to izhaja iz tabel, ki so del elaboratov. Posledično se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do med strankama spornega vprašanja, ali je vlagatelj na vpogledu zahteval ustrezno merjenje v DWG datotekah (ali je torej zahteval, da se merjenje v DWG datotekah izvede glede na ustrezne točke). Tudi če bi se izkazale omenjene vlagateljeve navedbe za utemeljene, ne bi bilo mogoče ugotoviti naročnikove kršitve pri tem, ko je nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju, saj kot že pojasnjeno, skladnost elaboratov z naročnikovimi navodili glede velikosti prostorov ni relevantna za pripustitev k ocenjevanju, pač je omenjena skladnost elaboratov relevantna v okviru meril za ocenjevanje. Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj v postopku pravnega varstva naročniku ne očita kršitev pri ocenjevanju prejetih elaboratov in tako ne zatrjuje, da naročnik, upoštevaje, da v nagrajenih elaboratih niso predvidene velikosti prostorov, kot jih je predvidel naročnik, nagrajene elaborate v primerjavi z njegovim elaboratom (ali obratno) ni ustrezno ocenjeval v okviru merila »Kakovost funkcionalne zasnove«.

6.2. Glede osvetlitve prostorov

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da v nagrajenih elaboratih ni predvidena dnevna svetloba v prostorih, za katere je naročnik zahteval da imajo dnevno svetlobo. V elaboratu udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in v elaboratu udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, so postavljene npr. nekatere pisarne sodnih zapisnikarjev na sredino objekta, ki nima svetlobe, v elaboratu udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in v elaboratu udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, pa so npr. nekatere sejne sobe postavljene v sredino objekta, ki nima dnevne svetlobe.

Naročnik zatrjuje, da so v nagrajenih elaboratih predvidene ustrezne rešitve glede dnevne osvetlitve spornih prostorov in pojasnjuje, da je osvetlitev lahko neposredna ali posredna ter na kakšen način je v posameznih elaboratih zagotovljena dnevna osvetlitev spornih prostorov. Naročnik tudi zatrjuje, da zahteva glede zagotavljanja dnevne svetlobe ni bila določena kot izločitveni kriterij, ampak kot merilo za ocenjevanje elaboratov.

Naročnik je v 5.4.1.3. točki »Pisarniški program vseh sodišč« Natečajne naloge zapisal: »Vse pisarne morajo biti ustrezno osvetljene z naravno svetlobo ter ustrezno prezračevane«, poleg tega je naročnik v tabeli označil nekatere prostore s črko P (to so pisarniški prostori), iz legende tabele pa izhaja, da je v pisarniških prostorih (označenih s črko P) »obvezna dnevna svetloba«. Tako sejne sobe kot pisarne sodnih zapisnikarjev so označeno s črko P, kar pomeni, da skladno s tabelo spadajo v pisarniške prostore in zato je »obvezna dnevna svetloba«.

Državna revizijska komisija tudi v tem delu, iz smiselno istih razlogov kot pri presoji naročnikovih navodil glede velikost prostorov, ugotavlja, da naročnikova navodila v Natečajni nalogi in Natečajnih podlogah, da je v pisarniškem delu obvezna dnevna svetloba, predstavljajo usmeritev, ki je relevantna v okviru ocenjevanja prejetih elaboratov po merilih. Kot že pojasnjeno, naročnik je v Natečajnih pogojih jasno, natančno in nedvoumno določil, da je za pripustitev elaboratov k ocenjevanju relevantno izpolnjevanje formalnih zahtev, edina vsebinska zahteva, vezana na elaborate, pa je, da so ti v popolnosti skladni s Prostorskim aktom OPN MOL. Iz Natečajnih pogojev jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da bo žirija v okviru merila »Kakovost arhitekturne in krajinskoarhitekturne zasnove« ocenjevala prejete elaborate (med drugim) glede na to, v kakšni meri so v elaboratih oblikovani kakovostni in uporabni javni (razpravne dvorane) ter poslovni prostori (pisarne). Naročnik je torej predvidel, da bo v okviru tega merila ocenjeval skladnost elaboratov z navodili zagotavljanja dnevne svetlobe, saj slednja brez dvoma vpliva na kakovost in uporabnost poslovnih prostorov. Po presoji Državne revizijske komisije je zato potrebno naročnikova navodila glede zagotovitve dnevne svetlobe v pisarniških prostorih, določena v Natečajni nalogi in Natečajnih podlogah, četudi naročnik pri tem uporablja besedi »morajo« in »obvezno« razumeti na način, da bodo v primeru neizpolnjevanja teh navodil elaborati slabše ocenjeni po merilih.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je nagrajene elaborate, v katerih ni predvidena dnevna svetloba v pisarniškem delu, pripustil k ocenjevanju po merilih, ravnal v nasprotju s pravili, ki jih je sam vnaprej določil in objavil, s tem povezane navedbe vlagatelja pa gre zavrniti kot neutemeljene.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala med strankama spornega vprašanja, ali je s posredno osvetlitvijo mogoče zagotoviti dnevno osvetlitev prostorov, ki so predvideni v sredini objekta. Tudi če bi se navedbe vlagatelja, da je »nemogoče doseči«, da bi dnevna svetloba v osrednjem delu stavbe dosegla svetlost v skladu s standardom SIST EN 12464-1:2011, in da torej sporni prostori nimajo dnevne svetlobe, izkazale za utemeljene, to ne bi pomenilo, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili, ki jih je vnaprej določil, ko je nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju, saj, kot pojasnjeno, naročnikova navodila glede zagotavljanja dnevne svetlobe niso izločitveni kriterij, pač pa je skladnost elaboratov s temi navodila relevantna v okviru ocenjevanja po merilih. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog za izvedbo simulacije oz. za pridobitev izvedeniškega mnenja, s katerim želi vlagatelj dokazovati trditve, da v nagrajenih elaboratih dnevna svetloba prostorov, ki so predvideni v osrednjem delu objekta, ne dosega standarda SIST EN 12464-1:2011, saj želi z njim vlagatelj dokazovati okoliščine, ki niso relevantne za odločitev o zadevi.

Na tem mestu gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je žirija podala priporočila glede vseh nagrajenih elaboratov, ugotoviti, da je vlagatelj v vlogi z dne 3. 1. 2022, s katero se je opredelil do navedb udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ter do navedb udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, navajal, da »vlagatelj ne izpostavlja kot sporno, da so nagrajeni elaborati prejeli priporočila za dodelave. Vlagatelj izpostavlja kot sporno, da so prejeli priporočila za dodelave na področjih, ki so bila opredeljena kot minimalna zahteva naročnika«. Upoštevaje navedeno gre tako ugotoviti, da vlagatelj ne zatrjuje, da bi že samo dejstvo, da so vsi nagrajeni elaborati prejeli priporočila in usmeritve žirije, narekovalo zaključek, da so v nagrajenih elaboratih takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih jih naročnik ne bi smel pripustiti k ocenjevanju oz. jim ne bi smel dodeliti nagrade. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, z vpogledom v obvestila o izidu in/ali zaključna poročila v okviru drugih projektnih natečajev, saj omenjeni udeleženec želi z njim dokazati, da je podajanje priporočila in usmeritve žirije nagrajenim elaboratom ustaljena praksa v projektnih natečajih, kar pa ni pravno odločilno dejstvo za odločitev v konkretni zadevi.

Vpogled v izpodbijano Obvestilo o izidu (ki vključujejo tudi končno poročilo žirije) potrjuje vlagateljeve navedbe, da je žirija glede elaborata Biro Space society, d.o.o., Zagreb, podala priporočilo, da je potrebno urediti svetlobo za stalna delovna mesta ali prestaviti program na ustreznejše mesto, glede elaborata udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., je žirija podala priporočilo, da je potrebno urediti ustrezno svetlobo za stalna delovna mesta, glede elaborata udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, pa je žirija podala priporočilo, da je potrebno premestiti nekatere programe zaradi zagotavljanja primerne osvetlitve za stalna delovna mesta. Vendar, kot že pojasnjeno, naročnikova navodila glede zagotavljanja dnevne svetlobe v pisarniškem delu niso bila določena kot izločitveni kriterij, pač pa je žirija v okviru ocenjevanja elaboratov po merilih ocenjevala, v kakšni meri je v pisarniških prostorih zagotovljena dnevna svetloba, zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je žirija z omenjenimi priporočili zavzela stališče, da elaborati ne izpolnjujejo izločitvenih kriterijev.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je žirija glede elaborata udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, elaborata udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, in elaborata udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, podala priporočilo, da se znotraj objekta prestavi nekatere programe (navedeno je razvidno iz izpodbijanega Obvestila o izidu). Vlagatelj v zahtevku za revizijo (smiselno) navaja, da je z navedenim žirija podala priporočila v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje »obveznih kriterijev«, vendar pa vlagatelj navedenega v postopku pravnega varstva ne konkretizira in niti ne pojasni, katerega »obveznega kriterija« naj elaborati ne bi izpolnjevali. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi naročnik v projektnem natečaju vnaprej določil umestitev programov v objekt – takšnega navodila naročila v dokumentaciji tudi ni podal, saj je v Natečajni nalogi le opisal, kateri programi so predvideni v novi sodni stavbi, ni pa naročnik določil, na kakšen način morajo biti različni programi umeščeni v objekt. Upoštevaje navedeno gre vlagateljeve navedbe, da se priporočila žirije glede nagrajenih elaboratov nanašajo na izpolnjevanje »obveznih kriterijev« oz. na izločitvene kriterije, zavrniti kot neutemeljene.

6.3. Glede sestavnih delov elaboratov

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da nagrajeni elaborati nimajo vseh zahtevanih sestavnih delov, saj vsi nagrajeni elaborati vsebujejo pomanjkljivosti v delu, ki se nanaša na prikaz poti štirih ključnih skupin v objektu (tj. javnosti, zaposlenih, pripornikov in žrtev kaznivih dejanj). Naročnik na drugi strani zatrjuje, da so v vseh nagrajenih elaboratih ustrezno prikazane poti ključnih skupin.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik vsebino natečajne ponudbene dokumentacije določil v 3. in 6. točki Natečajnih pogojev, in sicer je zahteval, da ponudniki predložijo plakate, maketo, mapo in DVD ali drug elektronski nosilec. Naročnik je za vsak posamezni sestavni del elaborata predvidel njegovo obliko in vsebino – naročnik je tako v zvezi s plakati zahteval, da ta vsebuje tudi »shematski prikaz komunikacijskih poti (3 skupine uporabnikov in obiskovalci, prikaz ločevanja javne površine – pisarniške površine, prometne poti z vhodi in izhodi)« (točka 6.1. Natečajnih pogojev). V ta namen je naročnik pripravil zasnovo plakatov (ki so del Natečajnih podlog), pri čemer je naročnik kot plakat 7/7 predvidel, da udeleženci v njem predstavijo »Shematski prikaz komunikacijskih poti in programov etaž«.

V Natečajni nalogi je naročnik podal navodilo, da udeleženci predvidijo več poti, ki se med seboj ne križajo, in sicer poti javnosti, poti zaposlenih, poti pridržanih oseb in poti žrtev kaznivih dejanj (5.4.1.1. in 5.4.1.2. točka Natečajne naloge). V zvezi s komunikacijskimi potmi je naročnik preko Portala javnih naročil prejel več vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov, na katera je odgovoril »Celotna problematika, vključno s potjo žrtev kaznivih dejanj skozi sodno stavbo, bo rešena v fazi izdelave projektne dokumentacije« (odgovora naročnika, objavljena na Portalu javnih naročil dne 2. 9. 2021 ob 10:41 uri in dne 3. 9. 2021 ob 16:19 uri). Upoštevaje omenjen odgovor naročnika gre ugotoviti, da je naročnik pred potekom roka za predložitev elaboratov spremenil zahteve na način, da je zahteval, da ponudniki v elaboratu oz. plakatu 7/7 prikažejo poti javnosti, zaposlenih in pridržanih oseb (medtem ko bo pot žrtev kaznivih dejanj rešena v fazi izdelave projektne dokumentacije).

Iz Natečajnih pogojev jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da bo žirija v okviru (drugega) merila »Kakovost funkcionalne zasnove« ocenjevala prejete elaborate (med drugim) glede na to, kako so v elaboratih upoštevane različne poti uporabnikov, glede na jasnost komunikacijski poti in ustrezno ločevanje le-teh.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi v katerem od nagrajenih elaboratov umanjkal kateri izmed sestavnih delov elaboratov, ki jih je naročnik opredelil v 6.1. točki Natečajnih pogojev. Vlagatelj tako ne zatrjuje, da bi v katerem izmed nagrajenih elaboratov umanjkali plakati, maketa, mapa ali DVD, pač pa zatrjuje, da v plakatu 7/7 nagrajeni udeleženci niso predstavili komunikacijskih poti 4 skupin (zaposleni, priporniki, žrtve in obiskovalci). Upoštevaje predstavljeni del dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da umanjkanje predstavitve komunikacijske poti različnih skupin ne pomeni, da nagrajeni elaborati ne vsebujejo vseh sestavnih delov, določenih v 6.1. točki Natečajnih pogojev, ampak bi pomenilo, da v nagrajenih elaboratih niso predvidene različne poti uporabnikov (posledično komunikacijske poti niso jasne in niso ustrezno ločene), kar pa je relevantno v okviru ocenjevanja elaboratov po merilih.

Navedenega ne spreminja vlagateljevo sklicevanje na 7. točko »Pogoji in merila za ocenjevanje« Natečajnih pogojev, v kateri je naročnik določil:
»Pogoji
Natečajni elaborati morajo biti popolni in morajo omogočati preverjanje vseh elementov, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj.
[…]
Ocenjevalna komisija natečajnih elaboratov, ki ne bodo izpolnjevali teh pogojev, ne bo ocenjevala, natečajniki pa ne bodo upravičeni do nagrad, priznanj in odškodnin«.

Po presoji Državne revizijske komisije citirane določbe ni mogoče razlagati na način, da v kolikor bo v elaboratu umanjkala predstavitev komunikacijskih poti, takšen elaborat ne bo pripuščen k ocenjevanju, kot to zatrjuje vlagatelj. S citirano določbo je naročnik po presoji Državne revizijske komisije zgolj določil (oz. ponovil) posledico za primer, da predloženi elaborati ne bodo skladni s 6.1. točko Natečajnih pogojev oz. za primer, da elaborati ne bodo vsebovali vseh sestavnih delov (plakati, mapa, maketa in elektronski nosilec), določenih v 6.1. točki Natečajnih pogojev.

Tudi če bi bilo treba 7. točko Natečajnih pogojev razlagati na način, za katerega se zavzema vlagatelj (tj. da se morali elaborati tudi po vsebini vsebovati vse elemente, ki jih je naročnik podal v dokumentaciji), vlagatelj v izpostavljenem delu ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

Iz vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na elaborat Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ne izhaja, da v njem komunikacijske poti posameznih skupin niso predstavljene, saj vlagatelj predstavi, na kakšen način je omenjeni udeleženec predstavil komunikacijske poti. Nelogične so navedbe vlagatelja, da na podlagi omenjenega elaborata ni mogoče ugotoviti, ali se poti posameznih skupin križajo, saj vlagatelj sočasno zatrjuje, da je omenjeni udeleženec poti javnosti, žrtev in pripornikov označil z isto barvo. Če so poti posameznih skupin označene, pa je mogoče preveriti, ali se poti posameznih skupin križajo. Iz vlagateljevih navedb izhaja, da je omenjeni udeleženec predvidel, da bodo javnost, žrtve in priporniki uporabljali iste poti, kar bi pomenilo, da omenjeni udeleženec ni predvidel komunikacijskih poti, ki se med seboj ne bodo križale. Takšna rešitev sicer ne bi bila skladna z naročnikovimi navodili glede komunikacijskih poti, določenimi v Natečajni nalogi, vendar pa je skladnost elaboratov z naročnikovimi navodili relevantna v okviru merila »Kakovost funkcionalne zasnove«. Čeprav se že na podlagi navedenega izkažejo kot neutemeljene vlagateljeve navedbe, vezane na nepopolnost elaborata omenjenega udeleženca zaradi komunikacijskih poti, gre na podlagi vpogleda v elaborat udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, pritrditi navedbam naročnika, da so elaboratu tega udeleženca (plakat 7/7) prikazane poti 4 skupin oz. 3 poti, in sicer poti zaposlenih z modro barvo, poti pripornikov z vijolično barvo, z rjavo barvo pa so označene poti javnosti in žrtev. Upoštevaje, da je naročnik na Portalu javnih naročil pojasnil, da se bo »problematika«, vezana na pot žrtev kaznivih dejanj skozi sodno stavbo, reševala v fazi izdelave projektne dokumentacije, gre ugotoviti, da umanjkanje predstavitve ločenih poti žrtev v elaboratu udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ne predstavlja pomanjkljivosti elaborata. Ker so torej v elaboratu udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, označene poti zaposlenih, poti pripornikov in poti javnosti (pot žrtev kaznivih dejanj pa se bo, skladno z naročnikovim odgovorom na Portalu javnih naročil, reševala v fazi izdelave projektne dokumentacije), Državna revizijska komisija zavrača navedbe vlagatelja, da ta elaborat ne omogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo.

Smiselno enako gre ugotovit glede ostalih nagrajenih elaboratov. V plakatu 7/7 (kot tudi v ostalih plakatih), ki se nahaja v elaboratu udeleženca Biro Space society, so označeni deli stavbe s svetlo zeleno barvo, ta del je namenjen javnosti in žrtvam kaznivih dejanj, s temno zeleno barvo, ta del je namenjen zaposlenim, in z vijolično barvo, ta del je namenjen pripornikom. V omenjenem elaboratu so torej posamezni deli stavbe namenjeni posameznim skupinam – del stavbe je torej pot posamezne skupine. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da v omenjenem elaboratu niso označene črte, ki bi nakazovale smer gibanja, ampak njihovo umanjkanje ne onemogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo, saj del stavbe, namenjen posamezni skupini, predstavlja tudi pot te skupine. Ker so torej v elaboratu udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, označene poti zaposlenih, poti pripornikov in poti javnosti (pot žrtev kaznivih dejanj pa se bo, skladno z naročnikovim odgovorom na Portalu javnih naročil, reševala v fazi izdelave projektne dokumentacije), Državna revizijska komisija zavrača navedbe vlagatelja, da ta elaborat ne omogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo.

Glede elaborata Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, vlagatelj zatrjuje, da so v njem označene poti zunanjih obiskovalcev, zaposlenih in obdolžencev, medtem ko poti žrtev kaznivih dejanj niso prikazane. V zvezi z navedbami vlagatelja, da ni mogoče preveriti, ali se poti uporabnikov križajo, ker poti žrtev kaznivih dejanj niso prikazane, gre ponoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil pojasnil, da se bo pot žrtev kaznivih dejanj reševala v fazi izdelave projektne dokumentacije, kar pomeni, da je udeležencem ni bilo treba predstaviti v elaboratu. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da so v elaboratu omenjenega udeleženca označene poti zunanjih obiskovalcev (javnosti), obdolžencev (pripornikov) in zaposlenih (kar je potrjeno tudi z vpogledom v omenjeni elaborat), Državna revizijska komisija zavrača navedbe vlagatelja, da ta elaborat ne omogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo.

Na podlagi vpogleda v plakat 7 elaborata udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s štirimi različnimi barvami označeni posamezni deli stavbe, pri čemer skladno z legendo vsaka izmed barv predstavlja eno skupino (javnost, zaposlene, pripornike in žrtve kaznih dejanj). V omenjenem elaboratu so torej posamezni deli stavbe namenjeni posameznim skupinam – del stavbe je torej pot posamezne skupine. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da v omenjenem elaboratu niso označene črte, ki bi nakazovale smer gibanja, ampak njihovo umanjkanje ne onemogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo, saj del stavbe, namenjen posamezni skupini, predstavlja tudi pot te skupine. Ker so torej v elaboratu udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, označene poti štirih skupin, Državna revizijska komisija zavrača navedbe vlagatelja, da ta elaborat ne omogoča preverjanja, ali se poti posameznih skupin križajo.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da elaborat udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, »kot vozlišča nima definiranih vogalnih točk, ampak samo osredno os stene«, posledično pa ni mogoča izmera površin prostorov oz. natančna kontrola površin. Ker navedena preveritev ni mogoča, elaborat omenjenega udeleženca ne omogoča preverjanja vseh elementov podanih v razpisni dokumentaciji, zato ga naročnik skladno s 7. točko Natečajnih pogojev ne bi smel pripustiti k ocenjevanju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne pojasni, zakaj bi za izmero velikosti prostorov bilo ključno »vozlišče z definiranimi vogalnimi točkami«. Kot navaja tudi vlagatelj in kot je to razvidno iz Zapisnika o vpogledu v omenjeni elaborat, so se izračuni velikosti prostorov opravili upoštevaje »osi pripadajočih sten«, kar pomeni, da je izmero velikosti prostorov mogoče opraviti tudi na drugačen način in ne le glede na »definirane vogalne točke«. Upoštevaje vlagateljevo (pomanjkljivo) trditveno podlago Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage za zaključek, da omenjeni elaborat ne omogoča preverjanja vseh elementov in da ga naročnik ne bi smel pripustiti k ocenjevanju.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da v DWG datotekah elaborata udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, večina prostorov nima oznak prostorov, kot so bile zahtevane v Natečajni nalogi, zato ni mogoče preveriti, ali velikost izrisanih prostorov ustreza navedbam v tabeli, posledično pa ta elaborat ne omogoča preverjanja vseh elementov, podanih v razpisni dokumentaciji, zato ga naročnik skladno s 7. točko Natečajnih pogojev ne bi smel pripustiti k ocenjevanju. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v omenjeni elaborat pritrjuje navedbam udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in naročnika, da so prostori označeni v plakatih (o čemer je omenjeni udeleženec vlagatelja seznanil že na vpogledu, kar je razvidno iz Zapisnika o vpogledu z dne 4. 2. 2022). Navedbam naročnika, da so prostori označeni v plakatih omenjenega elaborata, vlagatelj v postopku pravnega varstva ni nasprotoval, pač pa je navajal, da se je vpogled, skladno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, nanašal izključno na vpogled v DWG datoteke, zato je »predlog naročnika in prisotnih nagrajencev, da na se vlagatelj zahtevka za revizijo pri preverjanju velikosti prostorov opre še na plakate in brošuro, nesprejemljiv«. Vlagatelj sicer ne konkretizira, zakaj bi bil takšen predlog nesprejemljiv, sploh upoštevaje, da so bili vlagatelju plakati posredovani, zato bi lahko (tudi) vlagatelj na podlagi posredovanih plakat ugotovil oznake posameznih prostorov. Za presojo, ali elaborat omogoča preverjanje vseh elementov, ni ključno, v katerem delu elaborata (DWG datoteke ali pdf plakati), je zahtevan podatek naveden, pač pa je ključno, da je podatek naveden. V obravnavanem primeru na podlagi vpogleda v elaborat udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje (v plakate v pdf. obliki) ni mogoče zaključiti, da v njem umanjkajo označbe prostorov, zato je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, da omenjeni elaborat ne omogoča preverjanja vseh elementov, zavrnila kot neutemeljene.

6.4. Glede zaklonišča

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da iz tabele elaborata udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, izhaja, da so predvidena 4 zaklonišča, medtem ko je iz plakata 3 omenjenega elaborata razvidno, da je načrtovano le eno zaklonišče z večjo površino, čeprav je naročnik, skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zahteval 4 manjša zaklonišča.

Z izpostavljenimi navedbami je vlagatelj utemeljeval očitke o kršitvi pravice do vpogleda in pojasnjeval, zakaj potrebuje vpogled v DWG datoteke, kar je vlagatelj tudi izrecno potrdil v vlogi, s katero se je opredelil do navedb udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, v kateri je navedel, da je predmetno pomanjkljivost navedel kot primer, ki je ni mogoče ugotoviti brez vpogleda DWG datoteke. Če bi bilo treba šteti, da vlagatelj z omenjenimi navedbami naročniku očita tudi kršitve pri pregledu omenjenega elaborata, gre ugotoviti, da vlagatelj navedbam naročnika in udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je iz elaborata razvidna razdelitev enega večjega prostora na 4 manjša zaklonišča, ne nasprotuje, pač pa zatrjuje, da takšna delitev ni zadostna oz. skladna s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike. Državna revizijska komisija ugotavlja, da morebitna neskladnost elaborata z naročnikovimi navodili glede zaklonišč ni relevantna za pripustitev elaborata k ocenjevanju. Kot že pojasnjeno, iz Natečajnih pogojev izhaja, da bo ne glede na vsebino natečajne rešitve (razen glede skladnosti s Prostorskim aktom OPN MOL) elaborat pripuščen k ocenjevanju in da bo vsebinska skladnost rešitve z naročnikovimi navodili (torej tudi skladnost elaborata z naročnikovimi navodili glede zaklonišč) relevantna v okviru ocenjevanja elaboratov po merilih.

7. Glede domnevnih pomanjkljivosti elaboratov v delu, ki je bil predmet ocenjevanja

Vlagatelj zatrjuje, da imajo nagrajeni elaborati pomanjkljivosti na področju, ki je opredeljeno kot merilo za ocenjevanje, saj ne zagotavljajo zahtevanega števila prostorov, in sicer v elaboratu udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, umanjka skupno 17 prostorov, v elaboratu udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb, umanjka 95 prostorov, v elaboratu udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, 57 prostorov v elaboratu udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, pa umanjkajo 3 prostori. Da v nagrajenih elaboratih niso predvideni vsi prostori, ki jih je naročnik predvidel v tabeli, med strankama ni sporno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno, kaj vlagatelj z omenjenimi navedbami očita naročniku. Vlagatelj namreč zatrjuje, da omenjena pomanjkljivost elaboratov predstavlja pomanjkljivost na področju, ki je opredeljeno kot merilo za ocenjevanje, čemur gre pritrditi, saj je skladno z Natečajnimi pogoji število predvidenih prostorov relevantno v okviru merila za ocenjevanje »Kakovost funkcionalne zasnove«, v okviru katerega žirija ocenjuje doseganje zahtevane količine in strukture programa (glej 7. točko Natečajnih pogojev). Upoštevaje navedeno se zato vprašanje, ali je naročnik, kljub umanjkanju nekaterih prostorov v elaboratih, smel pripustiti nagrajene elaborate k ocenjevanju, niti ne odpira. Da pa naročnik elaboratov ne bi ustrezno ocenjeval po omenjenem merilu, vlagatelj v postopku pravnega varstva ne zatrjuje. Čeprav navedeno ni relevantno za odločitev, pa gre na podlagi vpogleda v vlagateljev elaborat pritrditi naročniku, da tudi v vlagateljem elaboratu niso predvideni vsi prostori.

8. Glede ocenjevanja elaboratov v okviru merila ekonomičnosti

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2022 naročniku očita kršitve pri ocenjevanju elaboratov v okviru merila »Ekonomska merila«. Vlagatelj zatrjuje, da iz Obvestila o izidu izhaja ocena izvedenca za investicijo, da so ocene investicije, ki so jih podali nagrajeni udeleženci, prenizke, in da so ocene investicij po mnenju izvedenca za investicijo od 10 od 30% (različno za posamezne nagrajene udeležence) višje od ocen nagrajenih udeležencev. Navedeno razhajanje je naročnik štel za obvladljivi razpon. Pri ocenjevanju njegovega elaborata je bilo upoštevano stališče poročevalca (ki ni niti član žirije niti izvedenec za investicijo), da njegova ocenjena vrednost investicije odstopa za skoraj 100%, in ne mnenje izvedenca za investicijo, da njegov elaborat stroškovno ne odstopa. V posledici upoštevanja stališča poročevalca (in ne izvedenca za investicijo) oz. 100% odstopanje vlagateljeve ocenjene vrednosti investicije, je ocenjena vrednost za izvedbo njegovega elaborata primerljiva ocenjeni vrednosti investicije nagrajenih elaboratov. Vlagatelj predlaga vpogled v poročilo poročevalca in poročilo izvedenca za investicijo.

Skladno z drugim odstavkom 15. člena ZJN-3 mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve dokazujejo. V postopku pravnega varstva je navajanje novih kršitev, dejstev in predlaganje novih dokazov, ki niso navedena že v zahtevku za revizijo, omejeno. Skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN vlagatelj v vlogi, s katero se v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeli do naročnikovih navedb, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval naročnikovih kršitev, vezanih na ocenjevanje elaboratov v okviru merila »Ekonomska merila«, v okviru katerega se ocenjuje doseganje predpostavljene vrednosti GOI del in opreme v višini 135 mio EUR brez DDV (4.7. točka in 7. točka Natečajnih pogojev). Takšne trditve je vlagatelj prvič podal šele v vlogi z dne 17. 12. 2021, s katero se je opredelil do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Četudi vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2021 navaja, da se s to vlogo zgolj opredeljuje do naročnikovih navedb, ki v Obvestilu o izidu niso bile zapisane, in da se je vlagatelj z določenimi razlogi seznanil šele s sprejemom odločitve o zahtevku za revizijo, gre ugotoviti, da se je vlagatelj s sprejemom Obvestila o izidu lahko seznanil, da izvedenec za investicijo ocenjuje ocenjene vrednosti investicij nagrajenih elaboratov v bistveno višjem znesku kot udeleženci z nagrajenimi elaborati (razvidno iz 19., 20., 22., 23. ter 25. strani Obvestila o izidu), kot tudi z dejstvom, da po mnenju poročevalcev njegova ocenjena vrednost »krepko podcenjena, saj odstopa za skoraj 100 odstotkov«, ter da njegov elaborat glede na oceno izvedenca sicer »stroškovno ne odstopa« (razvidno iz 28. strani Obvestila o izidu). Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval naročnikovih kršitev, povezanih z ocenjevanjem prejetih elaboratov v okviru merila »Ekonomska merila«, ampak je takšne navedbe podal šele v vlogi z 17. 12. 2021, in ker vlagatelj v tej vlogi ni niti zatrjeval (niti dokazal), da omenjenih očitkov ni mogel (pravočasno) navesti že v predrevizijskem postopku, omenjene navedbe vlagatelja, skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, niso pravočasne. Državna revizijska komisija se zato do omenjenih navedb vlagatelja in z njimi povezanimi navedbami naročnika, ni vsebinsko opredeljevala, vlagateljev dokazni predlog, da Državna revizijska komisija vpogleda v omenjeni poročili, pa je zavrnila kot nepotreben.

Tudi navedbe, da je razlika v vrednosti investicije prvonagrajenega elaborata in najcenejšega elaborata (tj. vlagateljev elaborat) 79,5 milijonov EUR, kar po mnenju vlagatelja ne more predstavljati racionalnega razpolaganja z davkoplačevalskim denarjem, je vlagatelj prvič podal šele v vlogi z dne 17. 12. 2021, čeprav je bil s prejemom Odločitve o izidu seznanjen tako z ocenjeno vrednostjo prvonagrajenega elaborata kot z ocenjeno vrednostjo svojega elaborata. Omenjene navedbe tako niso pravočasne, poleg tega pa vlagatelj z njimi naročniku očita kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. odločitve, št. 018-175/2008, 018-121/2014, 018-90/2015), da omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov (ki z vložitvijo zahtevka za revizijo varujejo svoj interes), temveč zaščiti javnega interesa (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa, med katere vlagatelj ne spada), ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev.

9. Glede (ne)odgovarjanja na vprašanja

Vlagatelj nadalje naročniku očita, da po sprejemu Obvestila o izidu ni odgovoril na njegova vprašanja, vezana na natečajni postopek oz. na odločitev žirije. Na podlagi odstopljene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj po objavi Obvestila o izidu z zahtevo za vpogled z dne 15. 11. 2021, na naročnika naslovil več vprašanj – v okviru prvega vprašanja je spraševal, ali je žirija, kljub temu, da so predsednik komisije in (so)avtorji prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata člani iste katedre na FA, štela, da ni povezanosti v smislu iz 103. člena ZJN-3, v okviru ostalih vprašanj pa je vlagatelj spraševal glede ravnanja žirije pri pregledu elaborata s priznanjem in nagrajenih elaboratov (npr. ali je žirija preverila izpolnjevanje zahtev, ali so v elaboratih predvideni manjši prostori in če, kateri so to, ali so v elaboratih predvideni vsi prostori in če ne, kateri umanjkajo…). Med strankama je nesporno, da naročnik vlagatelju na ta vprašanja ni vsebinsko odgovoril, ampak je z dopisom z dne 19. 11. 2021 pojasnil, da upoštevaje, da je bil vpogled izveden, odgovorov ne bo podal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo naročniku ne očita kršitev določb ZJN-3 in tudi ne nasprotuje pravilnim navedbam naročnika, da mu ZJN-3 (za razliko od pravne ureditve pred uveljavitvijo ZJN-3) ne nalaga obveznosti, da po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja, odgovarjanja na morebitna vprašanja sodelujočih gospodarskih subjektov. Pač pa vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev 68. člena Pravilnika o javnih natečajih, ki določa, da mora naročnik javnega natečaja v treh dneh odgovoriti na natečajnikova vprašanja, ki so postavljena v roku osmih dni od objave izida in ki so v zvezi z natečajnim postopkom oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije.

Ne glede na vprašanje, ali so v obravnavanem primeru uporabljive določbe Pravilnika o javnih natečajih in je posledično obstajala naročnikova dolžnost odgovarjanja na vlagateljeva vprašanja (kot že navedeno, takšne obveznosti ZJN-3 naročniku ne nalaga), gre pojasniti, da morebitna ugotovitev naročnikove kršitve dolžnosti odgovarjanja na vlagateljeva vprašanja ne bi bila podlaga za razveljavitev Obvestila o izidu. Skladno s 16a. členom ZPVPJN (pogoj za uspeh zahtevka za revizijo) naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Iz citirane določbe izhaja, da če v postopku javnega naročanja sicer prišlo do kršitve, vendar ta kršitev ni takšne narave, ki bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (v obravnavanem primeru na odločitev naročnika o nagrajenih elaboratih), se zahtevku za revizijo ne ugodi.

Ravnanje naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, je ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, ki je časovno in vsebinsko sledilo sprejemu Obvestila o izidu, kar pomeni, da se je očitana kršitev po naravi stvari lahko zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel Obvestilo o izidu. Ugotovitev nezakonitosti kasnejšega dejanja pa ne bi pomenila, da je nezakonito tudi prejšnje dejanje (tj. sprejem Obvestila o izidu). Morebitna naročnikova kršitev obveznosti odgovarjanja na vprašanja po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja ni v vzročni zvezi z vprašanjem zakonitosti sprejema odločitve o zaključku postopka javnega naročanja. Ker morebitna naročnikova kršitev obveznosti odgovarjanja na vprašanja po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja ni take narave, ki bi (bistveno) vplivala na naročnikovo odločitev o zaključku postopka javnega naročanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede revizijskih očitkov, usmerjenih v ravnanje naročnika po sprejemu izpodbijane odločitve, ni izpolnjen pogoj za uspeh zahtevka za revizijo (16a. člen ZPVPJN), posledično pa se Državna revizijska komisija do teh navedb ni vsebinsko opredeljevala. Vlagatelj tudi v primeru utemeljenosti teh navedb ne bi mogel doseči zasledovane pravne posledice, tj. razveljavitve Obvestila o izidu ali celo razveljavitve celotnega postopka.

Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da bi sicer naročnikovo umanjkanje odgovor na postavljana vprašanja po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja lahko odpiralo vprašanje ustrezne obrazložitve te odločitve, katerega pa vlagatelj v konkretnem primeru ne odpira. Če pa bi bilo treba vlagateljeve navedbe razumeti na način, da zatrjuje, da naročnikova odločitev o obvestilu o izidu ni obrazložena skladno z drugim odstavkom 101. člena ZJN-3 v povezavi s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne (npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-145/2019, 018-162/2020, 018-35/2021). Omenjena stališča so smiselno uporabljiva tudi v konkretni zadevi. Po pregledu obrazložitve izpodbijane odločitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razloge za njen sprejem. Naročnikova ugotovitev, da nagrajeni elaborati izpolnjujejo vse zahteve in da med žirijo in avtorji nagrajenih elaboratov ne obstojijo nedopustne povezave (na kar se nanašajo vlagateljeva vprašanja, na katera naročnik ni vsebinsko odgovoril), je nujno zajeta v naročnikovi odločitvi, katerim elaboratom podeli nagrado, saj naročnik v nasprotnem primeru ne bi imel podlage za podelitev nagrad tem elaboratom. V kolikor je vlagatelj menil, da nagrajeni elaborati ne izpolnjujejo vseh zahtev in da med žirijo in avtorji nagrajenih elaboratov obstojijo nedopustne povezave, je imel možnost to zatrjevati v zahtevku za revizijo, to možnost je vlagatelj – kot je to razvidno iz njegovih revizijskih navedb – tudi izkoristil.

10. Glede povezav med člani žirije in (so)avtorji prvonagrajenega ter tretjenagrajenega elaborata

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da med člani žirije in (so)avtorji prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata obstaja več povezav, zaradi česar je bilo kršeno načelo nepovezanosti članov žirije in udeležencev natečaja. Tudi če bi bile izpostavljene navedbe vlagatelja utemeljene, si vlagatelj, upoštevanje, da ne zatrjuje obstoja nedopustnih povezav med avtorji elaboratov, ki sta prejela drugo nagrado, in žirijo, ter da s preostalimi revizijskimi očitki vlagatelj ni uspel, ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Kot že pojasnjeno, vlagatelj bi pridobil potencialno možnost, da za naročnika izdela projektno dokumentacijo za sodno palačo, če bi odpadla podlaga za začetek postopka s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3, za kar pa bi moral vlagatelj izpodbiti naročnikovo odločitev glede vseh zmagovalcev projektnega natečaja. Tudi če bi vlagatelj uspel izkazati nezakonitost naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, bi naročnik še vedno imel podlago za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave z udeležencema Biro Space society, d.o.o., Zagreb, in Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, saj bi navedena še vedno štela za zmagovalca projektnega natečaja. Morebitna utemeljenost revizijskih navedb, povezanih z obstojem povezav med člani žirije in (so)avtorji prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata, bi tako lahko vplivala samo na število zmagovalcev in vrstni red, v katerem bodo zmagovalci povabljeni v bodoči postopek, za kar pa vlagatelju, ki ne bo povabljen v bodoči postopek s pogajanji brez predhodne objave, ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v izpostavljenem delu tudi neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje dva sklopa povezav med avtorji in žirijo, ki po mnenju vlagatelja predstavljajo nedopustne povezave. Naročnik pravilno navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitve drugega odstavka 104. člena ZJN-3, ki določa, da mora žirija pregledati predložene načrte in projekte anonimno. Če je bila v projektnem natečaju varovana anonimnost avtorjev in udeležencev, žirija ni imela podatka o tem, čigave elaborate ocenjuje. Vlagatelj sicer v vlogi z dne 17. 12. 2021 zatrjuje, da je v določenih primerih anonimnost zgolj navidezna, saj je grafična obdelava načrtov prepoznaven izraz posameznega avtorja oz. udeleženca, kar je po navedbah vlagatelja možno preveriti s primerjavo grafičnega videza elaborata udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, v tem postopku in grafičnim videzom elaborata tega udeleženca v projektnem natečaju za Avtobusno postajo Ljubljana (vlagatelj slednjega ni predložil, prav tako ni pojasnil, kje bi bil omenjeni elaborat dostopen). Teh navedb Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala, saj kot že navedeno, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitve drugega odstavka 104. člena ZJN-3; v kolikor pa bi bilo treba izpostavljene navedbe vlagatelja šteti za očitke o kršitvi drugega odstavka 104. člena ZJN-3, pa gre ugotoviti, da je vlagatelj te navedbe podal prvič šele v vlogi z dne 17. 12. 2021, kar je skladno s šestim odstavkom 29. člena ZJN-3 prepozno.

Vendar varovanje anonimnosti avtorjev in udeležencev projektnega natečaja tudi že ne izključuje možnosti kršitve določbe 103. člena ZJN-3, ki določa, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Zato četudi anonimnost avtorjev in udeležencev projektnega natečaja v tem projektnem natečaju ni bila kršena, to še ne omogoča zaključka, da je bilo v postopku spoštovana določba 103. člena ZJN-3.

Pregled dokumentacije pokaže, kar med strankama tudi ni sporno, da je naročnik v dokumentacijo vključil določbe, povezane s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nasprotja interesov. Naročnik je namreč v okviru 4.17.4. točke Natečajnih pogojev določil:
»V sestavi natečajnika in gospodarskega subjekta zaradi nasprotja interesov ne sme nastopati oseba, ki:
– je naročnik ali izvajalec ali je zaposlena pri naročniku ali izvajalcu natečaja oz. je skrbnik ali odgovorna oseba naročnika oz. izvajalca natečaja,
– je bila imenovana za člana ocenjevalne komisije ali namestnika,
– je bila imenovana za skrbnika, poročevalca ali izvedenca natečaja,
– je v času natečaja delodajalec članu ocenjevalne komisije, njegovemu namestniku, poročevalcu, izvedencu, skrbniku ali odgovorni osebi natečaja,
– je v času natečaja lastnik, solastnik ali zaposlen v poslovnem subjektu – projektantu oz. prostorskem načrtovalcu, v katerem dela član ocenjevalne komisije, njegov namestnik, poročevalec, izvedenec, skrbnik ali odgovorna oseba natečaja ali ki ima s tako družbo kakšno drugačno kapitalsko povezavo,
– je s članom ocenjevalne komisije, njegovim namestnikom, poročevalcem, izvedencem, izdelovalcem (ali sodelavcem pri izdelavi) dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorni osebi natečaja v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno drugega kolena ali v zakonski ali zunaj zakonski zvezi, kot tudi tisti, ki bi z udeležbo na natečaju kršili načelo neodvisnosti med natečajniki in gospodarskim subjektom ter imenovano ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smislu 103. člena ZJN-3: npr. sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave ali zaposleni v istem seminarju na fakulteti,
– je pravna ali fizična oseba in je navedena kot izdelovalec, sodelavec ali odgovorna oseba izdelovalca:
o natečajne naloge
o strokovnih podlag izdelanih na ravni IZP, ki so osnova za izdelavo natečajne naloge: programska ali projektna naloga, grafična preveritev natečajne naloge idr. (pri čemer izdelovalci posnetkov obstoječih stanj in gradiv splošne narave, ki niso bila izdelana za potrebe natečaja, so pa del natečajnih prilog ali podlog lahko sodelujejo na natečaju).«

Naročnik je nadalje v 4.17.4. točki Natečajnih pogojev določil, da če gospodarski subjekt oz. natečajnik ne prestane omenjenega preverjanja, izgubi pravico do nagrade. To pomeni, da če je kateri izmed avtorjev ali gospodarski subjekt v katerem izmed položajev, izrecno opisanih v 4.17.4. točki Natečajnih pogojev, udeležencu ni mogoče dodeliti nagrade in ga ni mogoče šteti za zmagovalca projektnega natečaja.

V obravnavanem primeru je tako treba presoditi, ali so udeleženci oz. avtorji elaboratov v katerem izmed položajev, ki jih je naročnik opredelil v citirani točki Natečajnih pogojev. Iz citirane točke Natečajnih pogojev je razvidno, da je naročnik taksativno določil prepovedane položaje, in sicer od prve do pete alineje, v sedmi alineji ter v prvem delu šeste alineje (npr. da kot avtor ne sme nastopati oseba, ki je član žirije – prim. 2. alinejo 4.17.4. točke Natečajnih pogojev), poleg tega pa je naročnik, kot to tudi smiselno zatrjuje vlagatelj, v okviru drugega dela šeste alineje 4.17.4. točke Natečajnih pogojev vključil »generalno klavzulo«, da ne sme sodelovati tisti »ki bi z udeležbo na natečaju kršili načelo neodvisnosti med natečajniki in gospodarskim subjektom ter imenovano ocenjevalno komisijo, njenimi sodelavci, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja v smislu 103. člena ZJN-3«. Že iz tega razloga zato za presojo naročnikovega ravnanja ni relevantno le, ali so udeleženci oz. avtorji elaboratov v katerem izmed taksativno določenih prepovedanih položajev, pač pa je relevantno tudi, ali med udeleženci oz. avtorji elaboratov in žirijo (sodelavci žirije, pripravljavci dokumentacije za razpis natečaja, skrbnikom ali odgovorno osebo natečaja) obstajajo povezave v smislu 103. člena ZJN-3.

ZJN-3 v 103. členu določa pravila glede sestave žirije in določa, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Namen citirane določbe je zagotovitev nepristranskega in objektivnega ravnanja žirije ter s tem zagotavljanje enakopravne obravnave udeležencev in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Določbo 103. člena ZJN-3 je treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na preprečevanje nasprotja interesov v postopkih javnega naročanja, katerih namen je prav tako zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov in preprečevanje izkrivljanja konkurence, kar je tudi temeljni princip in namen postopkov javnega naročanja.

Direktiva 2014/24/EU v 24. členu določa, da morajo države članice zagotoviti, naročniki pa sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov. Glede na Direktivo 2014/24/EU nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

Dolžnost naročnika preprečevati, odkrivati in odpravljati nasprotja interesov izhaja tudi iz Sodbe Sodišča EU, C-538/13, v kateri je sodišče zapisalo, da načelo enakega obravnavanja ponudnikov, katerega namen je razvoj zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, zahteva, da za vse ponudnike veljajo enaki pogoji. Namen obvezne preglednosti, ki to načelo dopolnjuje, je preprečiti tveganje za dajanje prednosti nekaterim ponudnikom in samovoljo naročnika pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb. Nasprotje interesov vsebuje tveganje, da se naročnik odloča glede na okoliščine, ki s konkretnim naročilom niso povezane, in da samo zato daje prednost posameznemu ponudniku. Tako nasprotje interesov lahko pomeni kršitev enakopravne obravnave in preglednosti.

V ZJN-3 je preprečevanje nasprotja interesov urejeno v 91. členu, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov. Nasprotje interesov glede na tretji odstavek 91. člena ZJN-3 obsega položaje, ko je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti. Glede na četrti odstavek 91. člena ZJN-3 se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je oseba v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.

Iz citirane določbe izhaja, da vsaka povezava med naročnikom in izbranim ponudnikom oz. v konkretnem primeru med žirijo in avtorji elaboratov še ne predstavlja nasprotja interesov, pač pa nasprotje interesov predstavljajo le takšne povezave, ki zaradi svoje intenzivnosti oz. učinkov vplivajo na naročnikovo objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbujajo dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. Iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 izhaja, da morata biti za obstoj nasprotja interesov med naročnikom in izbranim ponudnikom oz. med žirijo in avtorji elaboratov izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je obstoj »neposredne ali posredne povezave« med žirijo in avtorji elaboratov, drugi pogoj pa je obstoj vzročne zveze oz. da ta povezava oz. zasebni, finančni ali ekonomski interes naročnika (žirije) vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. V četrtem odstavku 91. člena ZJN-3 je zakonodajalec opredelil nekatere položaje, ki jih je potrebno šteti za »neposredno ali posredno povezavo« iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3. Pri tem gre poudariti dvoje; prvo, četudi so v četrtem odstavku 91. člena ZJN-3 taksativno določeni položaji (razmerja niso primeroma našteta in besedilo ne vsebuje zapisa »ali v podobnih primerih« ali podobno), je lahko neposredna ali posredna povezava iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 podana tudi v drugih primerih in ne le v primerih iz četrtega odstavka 91. člena ZJN-3. Povedano drugače: tudi če član žirije in avtor elaborata nista povezana v smislu četrtega odstavka 91. člena ZJN-3, to še ne omogoča zaključka, da med njima ni »neposredne ali posredne povezave« in da posledično ne obstoji nasprotje interesov. Tudi v takšnem primeru (ko član žirije in udeleženec nista v položaju iz četrtega odstavka 91. člena ZJN-3) je ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 treba presoditi, ali sta član žirije in udeleženec povezana na način, da lahko ta povezava oz. zasebni, finančni ali ekonomski interes člana žirije vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. In drugo: tudi če je podan položaj, izrecno opredeljen v četrtem odstavku 91. členu ZJN-3, to pomeni zgolj, da obstoji »neposredna ali posredna povezavo« in da je izpolnjen prvi pogoj, ne pa tudi, da že obstoji nasprotje interesov. Povedano drugače: tudi če obstoji »neposredna ali posredna povezava« je za zaključek o obstoju nasprotju interesov potrebna še presoja, ali je izpolnjen drugi pogoj – torej ali obstoji vzročna zveza oz. da ta neposredna ali posredna povezava oz. zasebni, finančni ali ekonomski interes naročnika vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali lahko vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti.

V obravnavanem primeru – ob upoštevanju revizijskih navedb – to pomeni, da je treba najprej presoditi, ali so avtorji elaboratov, v katerem izmed taksativno naštetih (prepovedanih) položajev, ki jih je naročnik opredelil v 4.17.4. točki Natečajnih pogojev. V primeru negativnega odgovora je treba, glede na drugi del šeste alineje 4.17.4. točke Natečajnih pogojev, še presoditi, ali so udeleženci oz. avtorji elaboratov neposredno ali posredno povezani z žirijo (pri čemer se šteje, da obstoji neposredna ali posredna povezava v primeru razmerij, opredeljenih v četrtem odstavku 91. člena ZJN-3) ter ali lahko ta povezava oz. z njo povezani zasebni, finančni ali ekonomski interes (člana) žirije vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti.

Glede prvega zatrjevanega sklopa povezav žirije z avtorji (prvonagrajenega elaborata) Državna revizijska komisija ugotavlja:
– predsednik žirije je T. G. (razvidno iz popravka, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 9. 8. 2021),
– V. P. in M. B. sta soavtorja prvonagrajenega elaborata (razvidno iz dokumenta Avtor, ki je del tega elaborata) in edina družbenika družbe Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana (razvidno iz izpiska AJPES),
– T. G., V. P., in M. B. so sodelovali pri arhitekturnem projektu »Apartment Building Prule« (navedeno je med strankama nesporno, razvidno pa je tudi iz dokumenta »bevk perovič arhitekti, projects« oz. iz spletne strani udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana),
– ta projekt predstavlja arhitekturne načrte v zvezi s stavbo Z (teh navedb udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, vlagatelj ne prereka),
– načrti so bili izdelani v letih 2007-2011, gradnja stavbe Z se je začela v letu 2010, projekt pa je bil nagrajen leta 2016 (tem navedbam udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, vlagatelj ne nasprotuje, poleg tega je tudi iz dokumenta »bevk perovič arhitekti, projects« razvidno, da je ta projekt trajal v obdobju od 2007 do 2016),
– predsednik žirije T. G. je imel lastninsko pravico na parceli X, k.o. Y. (sicer pod drugačno parcelno številko) (razvidno iz zemljiškoknjižnih izpiskov) in je lastninsko pravico na delu te nepremičnine v letu 2012 prenesel na V. P., in M. B. (po navedbah udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, katerim vlagatelj ne nasprotuje, na podlagi kupoprodajne pogodbe)
– na parceli X, k.o. Y., stoji stavba Z, ki v naravi predstavlja trostanovanjsko stavbo (teh navedb vlagatelja udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana in naročnik ne prerekata),
– na stavbi Z je bila leta 2014 vzpostavljena etažna lastnina; T. G., V. P. in M. B. pa so etažni lastniki (razvidno iz zemljiškoknjižnih izpiskov).

Vlagatelj kot nedopustno povezavo med predsednikom žirije T. G. in soavtorjema V. P. oz. M. B. izpostavlja dejstvo, da so navedeni sodelovali pri skupnem arhitekturnem projektu, ki je povezan s stavbo, katere edini etažni lastniki so T. G., V. P. in M. B, zato po mnenju vlagatelja med omenjenimi obstaja poslovno razmerje in kapitalsko-lastniško razmerje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjene povezave med navedenimi osebami ni mogoče subsumirati pod taksativno naštete položaje, določene od prve do pete alineje in v sedmi alineji točke 4.17.4. Natečajnih pogojev, kot tudi ne pod položaje, opredeljene v prvem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev (torej v delu, ki se nanaša na sorodstvo in (zunaj)zakonsko zvezo), kot tudi ne pod položaja, izrecno opredeljena v zadnjem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev (tj. sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave ali zaposleni v istem seminarju na fakulteti).

Po presoji Državne revizijske komisije so v posledici omenjenih (nespornih) okoliščin predsednik žirije T. G. in soavtorja V. P. in M. B. medsebojno povezani, vendar pa te povezave ni mogoče šteti za »zasebno poslovno razmerje«, ki skladno s četrtim odstavkom 91. člena ZJN-3 šteje za neposredno ali posredno povezavo. Kot »zasebno poslovno razmerje« je potrebno razumeti razmerje, pri katerem vsaj en subjekt (bodisi član žirije ali avtor) na trgu nastopa z ekonomskim interesom. Čeprav so predsednik žirije in soavtorja prvonagrajenega elaborata kot (edini) etažni lastniki v določenem razmerju (gre za razmerja med etažnimi lastniki), pa takšnega razmerja ni mogoče opredeliti za »zasebno poslovno razmerje« v smislu četrtega odstavka 91. člena ZJN-3. Kot pa že pojasnjeno, za presojo obstoja nasprotja interesov je poleg obstoja neposredne ali posredne povezave potrebna še presoja vzročne zveze oz. presoja ali povezava oz. z njo povezani zasebni, finančni ali ekonomski interes predsednika žirije vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti.

Glede sodelovanja predsednika žirije T. G. ter soavtorjev V. P. in M. B. v skupnem arhitekturnem projektu Državna revizijska komisija kot ključno ugotavlja, da je to potekalo v letih od 2011 do 2016 in se je torej skupno sodelovanje pri arhitekturnem projektu zaključilo že dolgo pred začetkom konkretnega projektnega natečaja. Zato po presoji Državne revizijske komisije skupna izdelava arhitekturnih načrtov v preteklosti (tj. 5 let pred izvedbo zadevnega projektnega natečaja) ne omogoča sklepanja, da ima predsednik žirije zasebni, finančni in ekonomski interes, ki bi lahko vplival na njegovo nepristransko in objektivno ocenjevanje prejetih elaboratov ali ki bi lahko vzbudi dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. Smiselno enako gre ugotoviti tudi glede sklenitve kupoprodajne pogodbe v letu 2012, torej 9 let pred izvedbo zadevnega projektnega natečaja. Pri tem ne gre spregledati, da vlagatelj ne navede razlogov, ki bi omogočali zaključek, da bi predsednik žirije zaradi preteklega sodelovanja z avtorjema prvonagrajenega elaborata še vedno imel finančni, ekonomski ali zasebni interes, ki vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali ki bi vzbudil dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti. Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da zgolj dejstvo, da UL FA v postopku izvolitve v naziv kot nasprotje interesov šteje soavtorstvo umetniških/znanstvenih del, ne pomeni že tudi, da je takšen zaključek potreben tudi v obravnavanem primeru, pri čemer gre ponoviti, da se je skupno sodelovanje pri arhitekturnem projektu zaključilo pred več kot petimi leti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o »skupnem prebivanju v objektu«, gre poudariti, da so predsednik žirije T. G. ter soavtorja V. P. in M. B. etažni lastniki, kar pomeni, da so navedeni izključni lastniki posameznih delov (stanovanj), in solastniki skupnih delih stavbe, vključno s pripadajočim zemljiščem. Čeprav vlagatelj utemeljeno navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za »naključno solastništvo« oz. da so T. G., V. P. in M. B. skupaj ustvarili arhitekturne projekte z namenom skupne investicije in da so le navedeni etažni lastniki omenjene stavbe (ki je rezultat te skupne investicije), pa navedeno še ne more postavljati pod vprašanj objektivnosti in nepristranskosti predsednika žirije. Omenjeni so kot etažni lastniki nedvoumno v določenem medsebojnem odnosu in so kot etažni lastniki nosilci pravic in dolžnosti v razmerju do drugih etažnih lastnikov (torej nosilci pravic in dolžnosti v razmerju drug do drugega), vendar po mnenju Državne revizijske komisije iz razloga, ker sta avtorja V. P. in M. B. etažna lastnika iste stavbe kot predsednik žirije, ne obstoji ekonomski (finančni ali zasebni) interes predsednika žirije, ki bi lahko vplival na njegovo objektivno in nepristransko opravljanje nalog ali vzbujal dvom o njegovem objektivnem in nepristranskem opravljanju nalog. Navedbe vlagatelja, da ima predsednik žirije (posredni) ekonomski interes, ker bi se ekonomska korist dodelitve izdelave projektne dokumentacije udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, preko izplačila (so)avtorjema in družbenikom prelila v vzdrževanje skupnih delov in naprav stavbe Z, od česar bi imel ekonomsko korist tudi predsednik žirije, kvečjemu nakazuje na nerazumevanje določb stvarnega prava o etažni lastnini, saj etažni lastniki kot solastniki skupnih delov in naprav stavbe le-te vzdržujejo ob upoštevanju deleža na skupnih delih. To pomeni, da je tudi predsednik žirije T. G. dolžan prispevati k vzdrževanju skupnih delov v višini svojega deleža.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v posledici dejstva, da so predsednik žirije T. G. in soavtorja prvonagrajenega elaborata V. P. in M. B. skupaj sodelovali pri arhitekturnem projektu in v posledici dejstva, da so omenjeni (edini) etažni lastniki stavbe, ni mogoče šteti, da ima zaradi navedenega predsednik žirije T. G. zasebni, finančni ali ekonomski interes, ki vpliva na njegovo objektivnost in nepristranskost ali ki bi vzbudil dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti.

Glede drugega zatrjevanega sklopa povezav žirije z avtorji (prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata) Državna revizijska komisija ugotavlja:
– predsednik žirije je T. G., članica žirije je M. G. (razvidno iz popravka, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 9. 8. 2021),
– V. P. je soavtor prvonagrajenega elaborata (razvidno iz dokumenta Avtor, ki je del tega elaborata)
– T. K. je soavtor tretjenagrajenega elaborata (razvidno iz dokumenta Avtor, ki je del tega elaborata),
– T. G., M. G., V. P. in T. K. so zaposleni na Univerzi v Ljubljani (navedeno je med strankami nesporno)
– članica UL je Fakulteta za arhitekturo, znotraj katere je oblikovana organizacijska enota Katedra za arhitekturo (navedeno med strankami ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v organizacijsko shemo FA),
– T. G., M. G., V. P. in T. K. so člani Katedre za arhitekturo (navedeno med strankami ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v organizacijsko shemo FA),
– V. P. je član Habilitacijske komisije FA (navedeno med strankami ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v organizacijsko shemo FA),
– M. G. je docentka (razvidno iz v organizacijske sheme FA).

Vlagatelj kot nedopustno povezavo med T. G. in V. P. oz. T. K. ter med M. G. in V. P. oz. T. K. izpostavlja dejstvo, da so vsi zaposleni na UL in so člani iste katedre FA. Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjene povezave ni mogoče subsumirati pod taksativno naštete položaje, določene od prve do pete alineje in v sedmi alineji točke 4.17.4. Natečajnih pogojev, kot tudi ne pod položaje, opredeljene v prvem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev (torej v delu, ki se nanaša na sorodstvo in (zunaj)zakonsko zvezo).

Vlagatelj zatrjuje, da je omenjeno povezavo mogoče subsumirati pod položaj, določen v drugem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev, v katerem je naročnik prepovedal sodelovanje udeležencem in avtorjem, ki bi s sodelovanjem kršili načelo neodvisnosti v smislu 103. člena ZJN-3, pri čemer je naročnik primeroma določil dva prepovedana položaja, in sicer »npr. sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave ali zaposleni v istem seminarju na fakulteti«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z navedenim izrecno prepovedal dva ločena, različna položaja, prvi se nanaša na sodelavce na istem oddelku v javni upravi, drugi se nanaša na zaposlene na fakulteti oz. Univerzi. Tudi če bi bilo potrebno pritrditi vlagatelju, da so zaposleni na isti katedri fakultete v primerljivem položaju kot sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave in da je razmerje med sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave po vsebini primerljivo razmerjem med sodelavci na fakulteti, gre v konkretnem primeru za dva različna prepovedana položaja, saj bi v nasprotnem primeru bila naročnikova določitev drugega prepovedanega položaja povsem nepotrebna, ker bi bil drugi prepovedan položaj že zajet v prvem prepovedanem položaju. Upoštevaje, da so predsednik žirije T. G. in avtorja V. P. in T. K. zaposleni na Univerzi v Ljubljani, in ob upoštevanju, da je naročnik glede fakultete oz. sodelavcev na fakulteti določil posebna pravila, saj je izrecno prepovedal, da bi bili člani žirije in avtorji »zaposleni v istem seminarju na fakulteti«, je v obravnavanem primeru treba presoditi, ali so predsednik žirije T. G. in avtorja V. P. in T. K. »zaposleni v istem seminarju na fakulteti«.

V odstopljeni dokumentaciji se nahaja dopis Fakultete za arhitekturo z dne 6. 12. 2021, v katerem je omenjena fakulteta podala pojasnila, vezana na seminar in habilitacijski postopek. Iz pojasnila Fakultete za arhitekturo in iz Pravilnika za delo pri predmetih Projektiranja 1-5 Enovitega magistrskega študija programa arhitekture izhaja, da so Projektiranje 1-5 redni predmeti študijskega programa, ki se izvajajo v vseh petih letnikih študija pod okriljem mentorja, nosilca predmeta. Mentor usmerja, vodi in ocenjuje skupino študentov in njihovo delov v seminarju. Seminar je zaključena skupina študentov enega ali več letnikov študija, ki jih vodi isti mentor. Senat Fakultete za arhitekturo določi (s sklepom) za vsako leto posebej seminarje, nosilce seminarskih skupin, sodelujoče asistente in število študentov posameznega seminarja. Iz dokumenta »Pregled nosilcev rednega in usmerjenega seminarja in izračun minimalne in maksimalne obremenitve seminarjev za leto 2021/22« (katerega je predložil udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, prav tako je omenjeni dokument priloga pojasnila FA) je razvidno, da za študijsko leto 2021/22 določenih več rednih in usmerjenih seminarjev, in da so predsednik žirije T. G., članica žirije M. G. in avtorja V. P. ter T. K. vsi nosilci rednega seminarja, pri čemer so nosilci različnih seminarjev.

Glede na predstavljeno pojasnilo FA v zvezi s seminarji, kateremu vlagatelj ni nasprotoval, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predsednik žirije T. G. ter avtorja V. P. in T. K. ne sodelujejo v istem seminarju, prav tako v istem seminarju ne sodelujejo članica žirije M. G. ter avtorja V. P. in T. K., posledično pa navedeni niso v položaju, ki je izrecno prepovedan v šesti alineji 4.17.4. točke Natečajnih pogojev. V zvezi z navedbami, da so zaposleni na isti katedri v primerljivem položaju kot sodelavci na istem oddelku v organih javne uprave in da je najbolj razpršena in najmanjša enota, znotraj katere običajno deluje samo en profesor, posledično pa dva profesorja na FA ne moreta biti nikoli med seboj povezana, gre pojasniti, da je naročnik »najbolj razpršeno in najmanjšo enoto« v 6. alineji točke 4.17.4. Natečajnih pogojev izrecno določil kot prepovedani položaj, kar pomeni, da je zgolj ta povezava izrecno opredeljena kot prepovedani položaj. Vendar kot že pojasnjeno, pri presoji obstaja nasprotja interesov niso relevantni le tisti položaji, ki jih je naročnik izrecno določil v zadnjem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev, ampak vse povezave, ki bi lahko vplivale na objektivnost in nepristranskost žirije. Zato tudi če omenjeni niso v položaju, izrecno prepovedanem v zadnjem delu šeste alineje točke 4.17.4. Natečajnih pogojev, to še ne pomeni, da v konkretnem primeru ne obstoji nasprotje interesov, saj je še vedno potrebna presoja, ali morebitno sodelovanje omenjenih v okviru večje enote, tj. Katedre za arhitekturo, oz. dejstvo, da so omenjeni sodelavci na fakulteti, predstavlja povezavo, zaradi katere ima predsednik žirije ali članica žirije zasebni, finančni ali ekonomski interes, ki vpliva na njuni objektivnost in nepristranskost ali ki bi vzbudil dvom o njuni objektivnosti in nepristranskosti.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejstva, da so vsi zaposleni na Univerzi v Ljubljani in da so člani iste katedre FA, ni mogoče subsumirati pod nobenega izmed položajev iz četrtega odstavka 91. člena ZJN-3. Predsednik žirije in članica žirije nista »delovnopravnem razmerju« z avtorji, saj sta navedena (tako kot avtorja) v delovnopravnem razmerju s svojim delodajalcem – to je Univerzo v Ljubljani. Prav tako dejstva, da vsi omenjeni zaposleni na Univerzi v Ljubljani in da so člani iste katedre FA, ni mogoče subsumirati pod »zasebno poslovno razmerje«, saj navedeni niso v medsebojnem poslovnem razmerju. Čeprav v obravnavanem primeru med predsednikom in avtorji oz. med članico žirije in avtorji ne obstoji povezava v smislu četrtega odstavka 91. člena ZJN-3, pa gre ugotoviti, da med navedenimi obstoji povezava, saj so navedeni, kot to zatrjuje vlagatelj, »poklicno povezani«, saj so vsi sodelavci na isti katedri. Zato je potrebna še presoja, ali lahko ta povezava vsaj vzbudi dvom o objektivnosti in nepristranskosti predsednika žirije in članice žirije.

Državna revizijska komisija sicer lahko pritrdi vlagatelju, da so predsednik žirije, članica žirije in avtorja elaboratov povezani preko učnega procesa, preko bodisi formalnih bodisi preko neformalnih sestankov ter preko delovanja v različnih organi odločanja Fakultete za arhitekturo (do habilitacijske komisije se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju), prav tako lahko med njimi, ne glede na sam način delovanja katedre, prihaja do medsebojnih interakcij (ki niso povezane le z delovanjem katedre oz. z delom). Vendar pa tako povezava med predsednikom oz. članico žirije in avtorji elaboratov samo po sebi še ne omogoča sklepanja, da imata predsednik in članica žirije finančni, ekonomski ali drug osebni interes, ki bi kot tak pod vprašaj postavil njuno objektivnost in nepristranskost, sploh upoštevaje, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi odnos med predsednikom žirije oz. članico žirije na eni strani in avtorjev elaboratov na drugi strani odstopal od običajnih odnosov med sodelavci. Dejstvo, da so člani žirije in avtorji sodelavci, še ne omogoča zaključka, da bosta predsednik žirije in članica žirije imela ugodne predsodke glede avtorjev. Tudi vlagatelj v postopku pravnega varstva ni pojasnil, zakaj naj bi iz razloga poklicne povezanosti imela predsednik žirije in članica interes za odločitev oz. kakšen zasebni, finančni ali ekonomski interes naj bi imela. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da so predsednik žirije T. G., članica žirije M. G. in avtorja V. P. in T. K iz razloga, ker so sodelavci na isti katedri, povezani na način, da bi lahko ta povezava oz. zasebni, finančni ali ekonomski interes predsednika žirije oz. članice žirije vplival na njuno objektivnost in nepristranskost ali ki bi lahko vzbudil dvom o njuni objektivnosti in nepristranskosti. Pri tem Državna revizijska komisija še opozarja na 103. člen ZJN-3, ki določa, da če se v projektnem natečaju od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost. Na določenih specializiranih področjih in na relativno majhnih geografskih področjih, kot je Slovenija, je po presoji Državne revizijske komisije težko zagotoviti, da med člani žirije in avtorji ne bi bilo nobene povezave in med seboj ne bi bili poklicno povezani.

Vlagatelj nadalje kot nedopustno povezavo med avtorjem V. P. in članico žirije M. G. izpostavlja dejstvo, da je soavtor prvonagrajene rešitve član Habilitacijske komisije FA, zato je, po mnenju vlagatelja, V. P. nadrejen članici žirije M. G. in vpliva na njeno kariero, čemur naročnik in udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, nasprotujeta.

V dopisu Fakultete za arhitekturo z dne 6. 12. 2021, ki se nahaja v odstopljeni dokumentaciji, je FA pojasnila potek postopka izvolitve v naziv, in sicer, da se postopek začne z vlogo kandidata, ki jo kadrovska služba posreduje Habilitacijski komisiji FA, ki je sestavljena iz štirih članov. Habilitacijska komisija FA predlaga Senatu FA imenovanje članov strokovne komisije poročevalcev, ki o kandidatu izdela strokovno oceno usposobljenosti. Člane strokovne komisije poročevalcev tako na predlog Habilitacijske komisije FA imenuje Senat FA, ki ni dolžan upoštevati predloga Habilitacijske komisije. Strokovni poročevalci na podlagi kandidatove vloge in dokazil pripravijo strokovno mnenje in podajo ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev. Če gre za prvo ali ponovno izvolitev v naziv višji predavatelj, docent, izredni profesor, znanstveni sodelavec ali višji znanstveni sodelavec, vsaj en član komisije ni s članice in ni bil habilitiran na članici, na kateri se habilitira ali deluje kandidat; če gre za izvolitev v naziv redni profesor ali znanstveni svetnik pa vsaj en član komisije ni iz UL in ni bil habilitiran na UL (v tem delu se FA sklicuje na Navodila za izvajanje meril (tehnična navodila), ki jih je oblikovala UL in so javno dostopna na spletni strani https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2013071111373294/). Poročevalci ne smejo biti v nasprotju interesov, pri čemer FA pojasnjuje, da za člane strokovne komisije poročevalcev za izdelavo strokovne ocene ne imenuje članov Habilitacijske komisije.

FA je nadalje pojasnila, da nadaljnji postopek izvolitve v naziv poteka tako, da, če gre za prvo izvolitev v naziv, izvolitev v višji naziv, drugo ponovno in vsako nadaljnjo izvolitev v naziv, FA posreduje celotno gradivo Habilitacijski komisiji UL, ki mora podati svoje soglasje k izvolitvi v naziv. V ostalih primerih postopek izvolitve v naziv v celoti poteka na Fakulteti za arhitekturo (gradivo se torej ne posreduje Habilitacijski komisiji UL) in se gradivo posreduje neposredno v odločanje Senatu Fakultete za arhitekturo. Kandidata v naziv voli Senat FA (v kolikor gre za prvo izvolitev v naziv, izvolitev v višji naziv, drugo ponovno in vsako nadaljnjo izvolitev v naziv, je potrebno soglasje Habilitacijske komisije UL), razen v primeru izvolitve v naziv redni profesor, ki ga voli Senat UL. Fakulteta za arhitekturo je še dodala, da Habilitacijska komisija FA o izvolitvah kandidatov ne odloča, prav tako Senatu FA ne more predlagati (ne)izvolitve kandidata v naziv.

Upoštevaje predstavljeno pojasnilo Fakultete za arhitekturo, kateremu vlagatelj v tem delu ni nasprotoval, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljene navedbe vlagatelja, da je avtor V. P. zaradi članstva v Habilitacijski komisiji Fakultete za arhitekturo nadrejen članici žirije M. G., ki je docentka na Fakulteti za arhitekturo. Habilitacijska komisija FA ne ocenjuje vlog kandidatov in ne odloča o izvolitvah kandidatov v naziv, pač pa Habilitacijska komisija FA pregleda popolnost vlog in Senatu FA v imenovanje predlaga strokovne poročevalce, pri čemer je Fakulteta za arhitekturo pojasnila, da se kot poročevalcev ne imenuje članov Habilitacijske komisije Fakultete za arhitekturo, kar v konkretnem primeru pomeni, da avtor (prvonagrajenega elaborata) V. P. zaradi članstva v omenjeni komisiji ne more biti imenovan za člana strokovne komisije poročevalcev, ki bi izdelala strokovno oceno usposobljenosti za članico žirije M. G. O izvolitvah kandidatov odloča Senat FA (oz. Senat UL v primeru izvolitve v naziv rednega profesorja). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da dejstvo, da je avtor V. P. član Habilitacijske komisija Fakultete za arhitekturo ne omogoča zaključka, da je avtor V. P. »poklicno nadrejen« članici žirije M. G., kot to zatrjuje vlagatelj.

Tudi če bi bilo v konkretnem primeru treba šteti, da sta članica žirije in avtor elaborata zaradi članstva slednjega v Habilitacijski komisiji FA povezana, pa ni mogoče zaključiti, da je ta povezava oz. zasebni, finančni ali ekonomski interes predsednice žirije vplival na njeno objektivnost in nepristranskost ali bi lahko vzbudil dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti. Upoštevaje način izvolitve v naziv ni mogoče sklepati, da bi članica žirije M. G. z namenom uspeha v morebitnem ponovnem postopku izvolitve neobjektivno in pristransko ocenjevala elaborat, katerega avtor je V. P. (ali katerikoli drug elaborat), saj morebitno ugodno ocenjevanje tega elaborata ne bi pripomoglo k njenemu uspehu v morebitnem ponovnem postopku izvolitve, saj avtor V. P. kot član Habilitacijske komisije FA nima vpliva na postopek izvolitve v naziv. Zato ni mogoče slediti smiselnim navedbam vlagatelja, da ima članica žirije M. G. drug osebni interes (izboljšanje možnosti za izvolitev v naziv) in da posledično obstoji dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti pri ocenjevanju prvonagrajenega elaborata.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je avtor V. P. član Senata FA, posledično pa odloča o imenovanju v naziv, gre najprej ugotoviti, da jih je vlagatelj podal šele v vlogi z dne 10. 2. 2022. Vlagatelj je tako šele v vlogi z dne 10. 2. 2022 zatrjeval, da med avtorjem V. P. in članico žirije M. G. obstaja nasprotje interesov iz razloga, ker je avtor V. P. član senata FA, pri čemer v omenjeni vlogi ni niti zatrjeval, da tega dejstva ni mogel pravočasno navesti že v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so vlagatelje navedbe, da med članico žirije M. G. in avtorjem V. P. obstoji nasprotje interesov, ker je slednji član Senata FA, skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, prepozne. Vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami v omenjeni vlogi, da sta predsednik žirije T. G. in članica žirije M. G. povezana, ker je prvi član Senata FA, ki odloča v habilitacijskih postopkih. Ne le, da so omenjene navedbe, skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, prepozne, vlagatelj z njimi zatrjuje obstoj povezav med člani žirije, nasprotje interesov pa se nanaša na poveze med žirijo in udeleženci oz. avtorji.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da upoštevaje navedbe v zahtevku za revizijo ni mogoče zaključiti, da med predsednikom žirije in članico žirije ter (so)avtorji prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata obstajajo povezave, v posledici katerih naročnik skladno s 4.17.4. točko Natečajnih pogojev, prvonagrajenemu in tretje nagrajenemu elaboratu ni bil upravičen dodeliti nagrade, vlagateljeve navedbe o naročnikovi kršitvi 103. člena ZJN-3 (in 91. člena ZJN-3) pa gre zavrniti kot neutemeljene.

11. Sklepno

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v projektnem natečaju. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Povrnitev stroškov je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo (prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Deveti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da če Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je, kot je že bilo navedeno, v sklepu, št. 018-193/2021-12 z dne 25. 1. 2022, ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do vpogleda, in pridržala odločitev o stroških do končne odločitve o zahtevku za revizijo, v predmetnem sklepu pa je ugotovila tudi, da je po opravljenem vpogledu in dopolnitvi s strani vlagatelja zahtevek za revizijo v preostalem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške, in sicer:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (upoštevaje informativne ponudbe in prvo točko tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za odvetniške storitve za pripravo ostalih vlog (pritožba z dne 17. 12. 2022, vloga z dne 17. 12. 2022, vloga z dne 3. 1. 2022, vloga z dne 10. 2. 2022, dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 16. 2. 2022, vloga z dne 1. 3. 2022, vloga z dne 4. 3. 2022 in vloga z dne 25. 3. 2022), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagatelj je uspel zgolj z očitki o kršitvi pravice do vpogleda, kar je vlagatelj zatrjeval v zahtevku za revizijo, medtem ko ostale vloge za presojo teh očitkov bodisi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve bodisi se ostale vloge niti ne nanašajo na očitke o kršitvi pravice do vpogleda (pritožba z dne 17. 12. 2022 in vloge po dopolnitvi zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala v dopolnitvi zahtevka za revizijo priglašenega stroška »konferenca s stranko« (po tar. št. 39/1 OT), saj navedene storitev ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (tar. št. 39) (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017). Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala odvetniških stroškov zastopanja pri udeležbi na vpogledu že iz razloga, ker ti niso bili potrebni, saj vlagatelj z dopolnitvijo zahtevka za revizijo ni uspel. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialnih stroškov v presežku nad priznanimi, saj za priznanje teh ni podlage v Odvetniški tarifi.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.225,28 EUR. Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno (tj. v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do vpogleda, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na pripustitev nagrajenih elaboratov k ocenjevanju, in v delu, ki se nanaša na povezave med člani žirije in avtorji nagrajenih elaboratov), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 1/3, povrne le 1/3 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 1.075,09 EUR (drugi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 1.075,09 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, sta zahtevala udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje. Državna revizijska komisija je zavrnila tako zahtevo udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, kot tudi zahtevo udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, saj je ocenila, da v konkretnem primeru niti prispevek udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, niti prispevek udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, k rešitvi zadeve ni bil bistven, njune navedbe pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato njuni stroški niso bili potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3 in 4. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mora vlagatelj povrniti Zbornici stroške postopka v višini 5.800,00 EUR, v odločitvi o dopolnitvi zahtevka za revizijo pa, da mora vlagatelj povrniti Zbornici stroške postopka v višini 1.630,00 EUR. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku odloča Državna revizijska komisija tudi o stroških postopka, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločitev o naročnikovih stroških štela kot naročnikovo priglasitev svojih stroškov.

Skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj, če zahtevek za revizijo ni utemeljen ali če vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, naročniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega postopka so tudi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim postopkom ali zaradi tega postopka (prim. drugo alinejo prvega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Naročnik je navedel, da je za potrebe odločitve o zahtevku za revizijo žirija ponovno pregledala vso dokumentacijo, naročnik pa je sprejel odločitev o zahtevku za revizijo na podlagi stališča Zbornice (ki je sodelovala pri izvedbi projektnega natečaja) in žirije. V nadaljevanju je naročnik opredelil osebe, ki so sodelovali pri oblikovanju stališč Zbornice in žirije, potrebne ure in urno postavko.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve stroškov, ki jih ima z zavrnitvijo zahtevka za revizijo ni upravičen. Omenjeno stališče je ob upoštevanju, da naročnik uveljavlja stroške, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo vlagatelja, uporabljivo tudi v konkretnem primeru. Ponoven pregled dokumentacijo in oblikovanje stališče o zahtevku za revizijo je v postopku pravnega varstva dolžnost naročnika, zato četudi naročnik izvaja predmetni projektni natečaj v sodelovanju z Zbornico in četudi je elaborate v okviru projektnega natečaja pregledala žirija (na mnenje katere je bil naročnik vezan) in je torej naročnik za odločitev o zahtevku za revizijo in dopolnitev zahtevka za revizijo potreboval tudi stališče žirije in Zbornice, gre ravnanje Zbornice in ravnanja žirije šteti za ravnanja naročnika.

Državna revizijska komisija je zato naročnikovo stroškovno zahtevo oz. odločitev, da mora vlagatelj povrniti Zbornici stroške postopka v višini 7.430,00 EUR, zavrnila, saj naročnik (oz. Zbornica) do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– pooblaščenec vlagatelja,
– pooblaščenec udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana,
– udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb,
– udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje,
– udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran