EN

018-027/2022 Pošta Slovenije, d. o. o.

Številka: 018-027/2022-4
Datum: 11. 4. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Nakup skuterjev« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PVG, d. o. o., Šmarska cesta 5 A, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Zidar Klemenčič, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 11. 4. 2022

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o zaključku postopka oddaje naročila brez izbora, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.633,82 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila po postopku s pogajanji z objavo (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 9. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005439/2021-E01, in 10. 8. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 153-407942, ter obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 17. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005439/2021-K01, in 18. 8. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 159-421249) z dokumentom »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 24. 11. 2021, ki je bil 30. 11. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005439/2021-ODL01, sodelujoča gospodarska subjekta obvestil, da ne odda naročila. Vlagatelj je zoper to odločitev 9. 12. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 12. 2021, ki ga je naročnik z dokumentom »Odločitev« z dne 20. 12. 2021, ki ga je vložil 21. 12. 2021 na portalu eRevizija, zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-197/2021-4 z dne 12. 1. 2022 ugodila in jo razveljavila. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022, ki je bil 3. 3. 2022 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005439/2021-ODL02, sodelujoča gospodarska subjekta znova obvestil, da ne odda naročila.

Vlagatelj je 9. 3. 2022 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 3. 2022 in predlagal razveljavitev odločitve o zaključku postopka oddaje naročila brez izbora, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- so razlogi, s katerimi je naročnik utemeljil zaključek postopka oddaje naročila brez izbora, navidezni, njihov pravi namen pa je le v tem, da je konkurent Filitheo, d. o. o., Ljubljana nedopustno dopolnil prijavo in mu naročnik ne bi smel priznati sposobnosti,
- če bi naročnik ravnal zakonito, bi le vlagatelju priznal sposobnost in ga nato povabil, da odda ponudbo, na koncu pa bi mu oddal tudi naročilo v izvedbo,
- je naročnik kršil napotke Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-197/2021-4 z dne 12. 1. 2022, kršil pa je tudi načelo transparentnosti javnega naročanja,
- se je postopek nahajal šele v prvi fazi in s konkurentom še nista predložila ponudb, zato tudi ni mogoče še problematizirati njene veljavnosti,
- je bilo treba šele v drugi fazi predložiti izpolnjen obrazec »Ponudbeni predračun«, v katerem je bila zahteva za veljavnost ponudbe najmanj do 31. 12. 2021,
- ni potekel niti domnevni absolutni rok naročila z začetkom 1. 12. 2021 in zaključkom 30. 6. 2022, saj se bodo skuterji dobavljali v dveh terminskih intervalih v obdobju 12 mesecev od podpisa pogodbe,
- konkurent Filitheo, d. o. o., Ljubljana ne izpolnjuje pogoja za opravljanje poklicne dejavnosti in s tem pogojev za priznanje osnovne sposobnosti, saj ne more opravljati dejavnosti prodaje in vzdrževanja motornih koles.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 16. 3. 2022, ki ga je vložil 17. 3. 2022 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je sprejel odločitev, da ne opravi izbora, zaradi česar noben gospodarski subjekt ni v boljšem ali slabšem položaju, zato tudi ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov,
- so vlagateljeve navedbe o navideznosti razlogov pavšalne in nekonkretizirane,
- ni ugotovil, da sta prispeli ponudbi nedopustni, temveč je potekla njuna veljavnost, ki je bila določena do 31. 12. 2021, te določbe pa ni mogoče več izpodbijati v postopku pravnega varstva,
- je vlagatelj s predložitvijo ponudbe pristal na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi obvestila o naročilu – gospodarske javne službe,
- so roki, določeni v obvestilu o naročilu – gospodarske javne službe, bistveni elementi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in jih v tej fazi postopka oddaje naročila ni mogoče več spreminjati, sicer pa bi bila enostranska sprememba v nasprotju s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- je tudi Državna revizijska komisija (zadeva št. 018-061/2021) kot razlog za zavrnitev vseh ponudb potrdila potek veljavnosti ponudb,
- je zakonsko skladno obrazložil sprejeto odločitev (prim. zadevo št. 018-258/2017),
- prejšnji zahtevek za revizijo in pretekli postopki niso relevantni za odločanje o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 3. 2021, ki jo je vložil 21. 3. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Naročnik je 22. 3. 2022 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, ki ji jo je posredoval naročnik na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija pri tem pojasnjuje, da za to, da bi vlagatelj dosegel uspeh z zahtevkom za revizijo, ni treba ugotavljati, kaj se je dogajalo pri naročniku pri ugotavljanju sposobnosti (zahtevek za revizijo, str. 11–12), saj, kot je tudi razvidno iz dokumenta »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022, v tem dokumentu ni podatkov o sposobnosti sodelujočih gospodarskih subjektov, zato Državna revizijska komisija ni ugotavljala, kakšna so stališča posameznih članov naročnikove komisije ali interna naročnikova stališča v zvezi s konkurentom Filitheo, d. o. o., Ljubljana in/ali vlagateljem. Neodvisno od tega, kakšna naj bi bila ta stališča, to ne spremeni tega, da naročnik z dokumentom »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022 ni odločil o sposobnosti nobenega izmed sodelujočih gospodarskih subjektov. Tako ni treba odločati o navedbah, ki se nanašajo na to, da konkurent Filitheo, d. o. o., Ljubljana ne izpolnjuje pogoja za opravljanje poklicne dejavnosti in s tem pogojev za priznanje osnovne sposobnosti, kot je uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8–12).

Ker je bilo obvestilo o naročilu – gospodarske javne službe glede na podatke iz točke VI.5 tega obvestila 5. 8. 2021 poslano v objavo tako na portal javnih naročil kot v Dodatek k Uradnemu listu Evropske unije, je bilo torej poslano v objavo, preden je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 121/2021; v nadaljevanju: ZJN-3B) začel veljati (tj. 1. 1. 2022; 36. člen ZJN-3B), zato Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala ZJN-3B (gl. prvi odstavek 33. člena ZJN-3B). Državna revizijska komisija prav tako pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 10/2022; v nadaljevanju: ZJN-3C) (četrti odstavek 6. člena ZJN-3C), saj se je postopek oddaje naročila začel, preden se je začel uporabljati ZJN-3C (10. člen ZJN-3C).

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje naročila z uporabo postopka s pogajanji z objavo iz 45. člena ZJN-3 (točka IV.1.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) sprejel odločitev, da ne odda naročila, kar je vlagatelj izpodbijal, saj naj bi naročnik navedel le navidezne razloge, moral pa bi mu priznati sposobnost in ga pozvati, da predloži ponudbo in mu nato oddati naročilo, sicer pa je naročnik tudi kršil načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

Čeprav je Državna revizijska komisija že enkrat obravnavala naročnikovo odločitev, da ne odda naročila, in jo razveljavila (zadeva št. 018-197/2021), je morala znova samostojno ugotavljati, ali je mogoče šteti, da je naročnik tokrat ravnal skladno z ZJN-3, ko se je odločil, da ne odda naročila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022, pri čemer je ugotovila, da je naročnik odločitev, da ne odda naročila, obrazložil:
»Obe ponudbi sta nedopustni, saj je veljavnost obeh ponudb 31.12.2021 potekla.
Naročnik je v objavi obvestila o javnem naročilu prav tako navedel tako čas trajanja naročila v absolutnih rokih, in sicer z začetkom 01.12.2021 in zaključkom 30.06.2022, kot tudi minimalni časovni okvir veljavnosti ponudb, ki morajo biti veljavne do 31.12.2021. Naročnik ugotavlja, da so vsi navedeni roki že potekli in posledično bi bila ob omejitvah, ki izhajajo iz 95. člena ZJN-3, enostranska sprememba tako postavljenih rokov, bistvena sprememba zahtev javnega naročila.«

Državna revizijska komisija uvodoma in neodvisno od naročnikovega utemeljevanja izpodbijane odločitve pojasnjuje, da ZJN-3 ureja več različnih institutov (gl. prvi, drugi in peti odstavek 90. člena ZJN-3), ki naročniku bodisi omogočajo bodisi nalagajo zaključek postopka oddaje naročila tudi brez oddaje. ZJN-3 tudi ni zastavljen tako, da bi naročniku nalagal, da mora naročilo obvezno oddati v izvedbo. Če so izpolnjeni katerikoli pogoji, ki naročniku bodisi omogočajo bodisi nalagajo, da ne odda naročila v izvedbo, naročnik ravna skladno z ZJN-3, če naročila, ko so izpolnjeni ti pogoji, ne odda.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je naročnik skliceval na tri datume, in sicer 31. 12. 2021, ki ga veže na razlog, ki izvira iz sfere gospodarskih subjektov (na veljavnost njihove vloge, in sicer neodvisno od tega, ali sta to res ponudbi), ter 1. 12. 2021 in 30. 6. 2022, za katera se ni treba izreči, ali izvirata iz sfere gospodarskih subjektov ali naročnika. Pri tem datum 30. 6. 2022 v času sprejema dokumenta »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022 ni še potekel, ni pa potekel niti ob vložitvi zahtevka za revizijo, niti ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo (dokument »Odločitev« z dne 16. 3. 2022) in niti ob sprejemu odločitve Državne revizijske komisije. Že iz tega je razvidno, da naročnikov argument v zvezi z datumom 30. 6. 2022 ne more utemeljiti izpodbijane odločitve, saj se je naročnik skliceval na napačno dejstvo. Ne more pa je utemeljiti niti datum 1. 12. 2021, saj ta datum ne meri poteka časa, pač pa začetek teka časa in se je tudi v tem primeru naročnik skliceval na napačno dejstvo, pri čemer niti ni jasno, kako naj bi bil začetek teka časa lahko relevanten za izpodbijano odločitev.

Državna revizijska komisija nadalje opozarja, da je naročnikova ravnanja treba upoštevati glede na vrsto postopka oddaje naročila, ki ga je izbral. Naročnik namreč izvaja postopek s pogajanji z objavo iz 45. člena ZJN-3, ki je postopek, ki se uporablja za javno naročanje na infrastrukturnem področju (prvi odstavek 45. člena ZJN-3). V postopku s pogajanji z objavo lahko skladno z drugim odstavkom 45. člena ZJN-3 vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, pri čemer prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Prvo ponudbo lahko skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZJN-3 oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik, pri čemer naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Obvestilo o naročilu (iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3) se skladno s prvo povedjo iz 56. člena ZJN-3 uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju pri vseh postopkih, razen pri postopku s pogajanji brez predhodne objave. Kot je razvidno iz drugega in četrtega odstavka 45. člena ZJN-3, je postopek s pogajanji z objavo iz 45. člena ZJN-3 postopek oddaje naročila, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt sodeluje na podlagi objavljenega obvestila o naročilu (iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi s 56. členom ZJN-3) tako, da predloži prijavo, ponudbo pa predložijo lahko le tisti gospodarski subjekti, ki jih povabi naročnik. Gospodarski subjekti torej lahko predložijo ponudbo šele na podlagi povabila, ki jim ga naročnik posreduje sočasno in v pisni obliki (prvi odstavek 62. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija na podlagi posredovane dokumentacije (po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN) ugotavlja, da se postopek oddaje naročila nahaja še v fazi, ko je relevantno obvestilo o naročilu iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi s 56. členom ZJN-3, ne pa že povabilo iz prvega odstavka 62. člena ZJN-3, zato je upoštevala, da se je naročnik odločil, da ne odda naročila že v fazi, ko je razpolagal le s prijavami in ne že ponudbami. Iz tega je tudi razvidno, da je naročnik v dokumentu »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022 uporabil nekatere pojme, ki se ne nanašajo na relevantno dejansko stanje.

Obvestilo iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 mora skladno s tretjo povedjo iz tretjega odstavka 52. člena ZJN-3 imeti obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi prvega odstavka 71. člena Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 243; v nadaljevanju: Direktiva 2014/25/EU). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v primeru postopka s pogajanji z objavo, je skladno s četrto povedjo iz tretjega odstavka 52. člena ZJN-3 določen v Prilogi XI Direktive 2014/25/EU. V Prilogi XI Direktive 2014/25/EU je za posamezne postopke določen nabor podatkov, ki jih je treba navesti v obvestilu o naročilu, in sicer za odprte postopke (točka A) so podatki našteti v 23 točkah, za omejene postopke (točka B) so podatki našteti v 21 točkah in za postopke s pogajanji (točka C) so podatki našteti v 21 točkah. Podatek za »Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe.« je zahtevan le pod točko A in torej pri odprtem postopku (zaporedna številka 17), ne pa tudi pri postopkih s pogajanji (točka C) ali omejenem postopku (točka B).

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestilo o naročilu – gospodarske javne službe, ki je bilo objavljeno 9. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005439/2021-E01, in 10. 8. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 153-407942, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik izpolnil tudi točko IV.2.6 »Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe«, saj je navedel podatke: »Ponudba mora biti veljavna do: 31/12/2021«. Naročnik je torej izpolnil točko IV.2.6 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe, ki pa glede na postopek s pogajanji iz 45. člena ZJN-3, ni relevantna, ker bi bila relevantna za odprti postopek (prim. zaporedno številko 17 iz točke A Priloge XI Direktive 2014/25/EU). Ker se je naročnik za sprejem izpodbijane odločitve oprl na podatek, ki je relevanten za drugo vrsto postopka, kot ga je izvajal, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da z njim lahko utemelji izpodbijano odločitev.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se je naročnik skliceval na 95. člen ZJN-3, ki je pravna podlaga, ki določa pravila za spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo. V zadevi je očitno, da naročnik še ni sklenil pogodbe, zato 95. člen ZJN-3 še ni relevantna pravna podlaga za urejanje nastalega spora med vlagateljem in naročnikom. Tudi sklicevanje na 95. člen ZJN-3 tako ne more utemeljiti izpodbijane odločitve.

Iz predstavljenega je razvidno, da naročnik s sporno obrazložitvijo ne uspe utemeljiti izpodbijane odločitve. Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnikovo sklicevanje na datum 31. 12. 2021 v kontekstu, kot ga je uporabil, v resnici pomeni uveljavljanje razloga za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju in torej razloga iz tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ne pa petega odstavka 90. člena ZJN-3. Ne glede na to, ali bi sicer bilo mogoče kateregakoli izmed razlogov, ki jih je navedel naročnik v izpodbijani odločitvi, razumeti kot razlog iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, je v vsakem primeru očitno, da odločitev ni obrazložena na način, da bi bila zagotovljena transparentnost javnega naročanja (6. člen ZJN-3), saj upoštevajoč pravilno dejansko stanje (vrsto postopka in fazo, v kateri se postopek nahaja), ni mogoče ugotoviti razlogov, zakaj se je naročnik odločil, da ne odda naročila. Državna revizijska komisija še pripominja, da niti tolmačenje izpodbijane odločitve skozi prvi odstavek 90. člena ZJN-3 ne bi pripomoglo k drugačni odločitvi. Res je sicer, da je v prvi povedi iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 določeno, da lahko naročnik do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila, ne da bi bili izrecno omenjeni razlogi, vendar je Državna revizijska komisija že navedla (npr. zadeva št. 018-106/2017), da je tudi pri odločitvi po prvem odstavku 90. člena ZJN-3 treba »upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo transparentnosti, namen spoštovanja teh načel pa je tudi v zagotovitvi spoštovanja temeljnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN)« in naročnik, ko se je seznanil z vsebino vlog gospodarskih subjektov, mora tudi pri uporabi prvega odstavka 90. člena ZJN-3 navesti razloge za svojo odločitev, saj »(šele) izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker prizadetim subjektom omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva«.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila že kršitev 6. člena ZJN-3 pri sprejemu izpodbijane odločitve, ji ni bilo treba ugotavljati, ali bi bila podana tudi kršitev 7. člena ZJN-3, saj to ne bi več vplivalo na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o zaključku postopka oddaje naročila brez izbora, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev št. 0034/2021/0034/JNB/6« z dne 1. 3. 2022.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
- takse v višini 1.000 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 1.320 eurov (2.200 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.610,40 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 2.200 točk v višini 19,20 eurov (20 + 12 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 23,42 eurov,
kar skupaj znese 2.633,82 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija je stroške za sestavo zahtevka za revizijo obračunala od ocenjene vrednosti z DDV, zato je glede na 40/1 OT upoštevala vrednost predmeta iz 18/1 OT za gospodarske spore v razponu med 560.000 in 600.000 točk (saj ta razpon opredeljuje vrednost spornega predmeta med 336.000 in 360.000 eurov), zaradi česar se strošek za sestavo zahtevka za revizijo obračuna od 2.200 točk in ne 3.000 točk, kot je preračunano za 1.800 eurov zahteval vlagatelj. Državna revizijska komisija je zato tudi pri izdatkih za osnovo upoštevala 2.200 točk, ne pa 3.000 točk.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 21. 3. 2021, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.633,82 eurov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije















Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščenki,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran