EN

018-021/2022 Mestna občina Maribor

Številka: 018-021/2022-3
Datum: 24. 3. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava LED svetilk javne razsvetljave - ponovitev postopka«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LE-TEHNIKA, podjetje za proizvodnjo in trgovino z elektrotehničnimi izdelki d.o.o., Kranj, Šuceva ulica 27, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Tina Škorja, Cesta Borisa Kidriča 3, Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 3. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 22. 12. 2021, pod št. objave JN008631/2021-W01.

Naročnik je dne 3. 2. 2022 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4102-1007/2021 - 50, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi SLOLUKS d.o.o., Miklavška cesta 75, Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik prejel tri ponudbe, od katerih je dopustna le ponudba izbranega ponudnika. Preostali dve prejeti ponudbi ne izpolnjujeta vseh minimalnih tehničnih zahtev in lastnosti, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji, zato sta bili izločeni.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18. 2. 2022 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter se mu odda javno naročilo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnik navkljub predloženi listinski dokumentaciji zmotno zaključil, da ponujena svetilka ne izpolnjuje vseh minimalnih tehničnih zahtev. Naročnikovi zaključki so dejansko in pravno zmotni, pri čemer naročnik za takšno stališče nima podlage v listinski dokumentaciji. Iz izpodbijane odločitve izhaja zgolj, da naj bi naročnik v dokumentu »Minimalne tehnične zahteve in lastnosti za svetilke z LED tehnologijo« zahteval, da mora ohišje svetilke omogočati horizontalno in vertikalno montažo na drog/krak FI 42-60-76 mm na z nastavljenim nagibom svetilke od 0 ͦ do maksimalno +/- 15 ͦ , medtem ko naj bi ponujena svetilka ne omogočala montaže v določenih razponih, saj naj bi bila pritrditvena širina svetilke 42-62 mm. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev strokovno neargumentirana, poleg tega tudi ni pojasnil, na podlagi katere listine je prišel do takšne ugotovitve. Vlagatelj opozarja na točko 3.2 razpisne dokumentacije (Dopustne dopolnitve ponudbe) in navaja, da ga naročnik v zvezi z izpolnjevanjem zahteve, ki se nanaša na pritrditveno širino ponujene svetilke, ni pozval k predložitvi dodatne dokumentacije, dokazil, pojasnil ali stvarnih dokazov. Navaja še, da je iz razloga, ker je šele naknadno izvedel, da bo naročnik pritrditveno širino svetilke štel kot pomanjkljivost, naročniku dne 9. 2. 2022 posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je še dodatno pojasnil, da se ponujeno svetilko lahko montira na kandelabre do premera 76 mm, torej da ponujena svetilka oziroma njeno ohišje omogoča montažo (horizontalno in vertikalno) na vse drogove FI 76 mm (kar vključuje tudi drogove FI 42 mm in FI 60 mm). Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je edini izmed ponudnikov svetilko predložil tudi na vpogled, pri čemer naročnik ob pregledu v zvezi s pritrditveno širino svetilke ni izrazil nobenih zadržkov, na predstavitvi pa je bilo jasno vidno, da se svetilka lahko montira na drogove FI 42, FI 60 mm in FI 76 mm. Poleg tega je naročnik očitno spregledal, da ima ponujena svetilka v paketu nosilec, ki omogoča montažo svetilke na drog premera 76 mm, naročniku pa je bila posredovana tudi fotografija dveh tipskih nosilcev FI 60 mm in FI 76 mm (FI 42 mm pa pokrije nosilec FI 60 mm), vendar se naročnik do elektronskega sporočila s posredovanimi dodatnimi dokazili ni opredelil. Vlagatelj še poudarja, da je nosilec 76 mm za ponujeno svetilko potrdil tudi akreditirani laboratorij. Vlagatelj citira določilo 285. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP), ki se, kot navaja (ob upoštevanju določbe 13. člena ZPVPJN), uporablja tudi v konkretnem primeru, ter opozarja, da citirano določilo naročniku nalaga dolžnost postavljati vprašanja in na drug primeren način skrbeti, da se v postopku navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe ter ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločitev. Naročnik je bil tako dolžan opozoriti vlagatelja, da je trditvena oziroma dokazna podlaga v zvezi s tehnično ustreznostjo ponujenih svetilk pomanjkljiva, česar pa ni storil. Celo več - naročnik je navkljub predloženi listinski dokumentaciji o izpolnjevanju razpisnih pogojev ugotovil nepopolno in zmotno dejansko stanje. Poleg tega bi moral naročnik, v kolikor je ocenil, da je ponujena svetilka tehnično neustrezna, njegovo ponudbo izločiti, ne pa, da ga je pozval na dopolnitve in ga celo povabil na pogajanja ter mu na pogajanjih zatrdil, da je najugodnejši ponudnik, pri čemer ni niti nakazal, da naj bi bila ponujena svetilka kakorkoli neustrezna. Ker naročnik dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, je bila kršena tudi njegova pravica do izjave, ki ni zagotovljena le z določili ZPP, pač pa tudi z 22. členom Ustave Republike Slovenije. S pomanjkljivo obrazložitvijo, še zatrjuje vlagatelj, so bile kršene njegove ustavno varovane pravice, in sicer pravica do enakosti pred zakonom, pravica do enakega varstva pravic, pravica do sodnega varstva ter pravica do pravnega sredstva (14., 22., 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije). Obrazložitev izpodbijane odločitve ne ponuja prepričljivega zaključka, zakaj je ponudba nedopustna. Naročnikova obrazložitev je pavšalna in neutemeljena, iz nje niso razvidni razlogi, pač pa le povzema posamezne navedbe brez dokazne ocene, zato je ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj še navaja, da je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar je naročnik njegovo zahtevo zavrnil, ker naj bi bila posredovana na napačen elektronski naslov ter tudi zato, ker njegova ponudba ni dopustna. Vlagatelj zatrjuje, da je ob upoštevanju njegovih navedb jasno, da je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, poleg tega je bila zahteva poslana na naslov kontaktne osebe, ki je bil uradno objavljen na Portalu javnih naročil, naročnik pa je zahtevo prejel tudi s fizično pošto. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-063/03, v kateri je navedeno, da je vlagatelju potrebno dovoliti vpogled takrat, ko potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo. Opozarja tudi na odločitev št. 018-049/2017, kjer je je navedeno, da je (v skladu z določbami petega odstavka 31. člena ZPVPJN) namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti dejstva in dokaze o kršitvah v zvezi z zakonitostjo odločitve o oddaji naročila, s katerimi bo lahko dopolnil njegov že vloženi zahtevek za revizijo, uperjen zoper odločitev o oddaji naročila. Navaja še, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) ne določa načina oziroma posebnosti v zvezi z načinom vpogleda v ponudbo najugodnejšega ponudnika po uveljavitvi elektronskega javnega naročanja. Zato je jasno, da bi mu moral naročnik vpogled omogočiti ali ga vsaj opozoriti na pravilen elektronski naslov. Naročnik je z navedenim kršil zakonska določila in temeljna načela javnega naročanja, vlagatelj pa ni bil postavljen v enakopraven položaj, čeprav je sodeloval s tehnično ustrezno in najugodnejšo ponudbo.

Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom št. 4102-1007/2021-56 z dne 28. 2. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik najprej zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na vpogled. Zatrjuje, da iz vlagateljeve zahteve ni bilo mogoče razbrati, ali je bila poslana na podlagi 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03) ali na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3. Navaja, da je v točki 3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal, na kakšen način mora biti vložena zahteva za vpogled. Navaja, da bi kot ustrezno prejeto zahtevo za vpogled upošteval vlagateljevo zahtevo, ki jo je prejel po pošti, ker pa jo je prejel šele tretji delovni dan od dneva objave izpodbijane odločitve, jo je zavrnil. Opozarja še, da četudi bi bila zahteva za vpogled pravočasna, bi jo zavrnil, saj vlagateljeva ponudba ni bila dopustna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na obrazložitev. Zatrjuje, da je v obrazložitvi jasno navedel, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da imajo ponujene svetilke pritrditveno širino svetilke FI 42-62 mm in ne FI 42-60-76 mm, kot je bilo zahtevano v »Minimalnih tehničnih zahtevah in lastnostih za svetilke z LED tehnologijo«. Navaja, da je izpodbijano odločitev obrazložil povsem zadostno, jasno in nedvoumno. Vlagatelj se je tako lahko seznanil, v katerem delu in zakaj njegova ponudba ne izpolnjuje naročnikovih minimalnih tehničnih zahtev in lastnosti, zaradi česar je bila njegova ponudba označena kot nedopustna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je z vidika tehnične ustreznosti zahteval najosnovnejšo obliko svetilke, pri čemer opozarja, da je dolžnost ponudnika, da bi takšno svetilko tudi ponudil. Opozarja, da sta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega ponudnika. Še toliko bolj velja posebno skrbnost nameniti tistemu delu ponudbene dokumentacije, v katerem ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe. Naročnik citira 8. alinejo točke 2.2 »Minimalnih tehničnih zahtev in lastnosti za svetilke z LED tehnologijo«. Navaja, da je vlagatelj ponudil svetilko z oznako LO1T12G70V, za katero je predložil tudi tehnično dokumentacijo. Eden izmed v ponudbi predloženih tehničnih dokumentov je tudi dokument »Tehnična specifikacija LO1T12G70V«, kjer je v 20. alineji navedeno »Pritrditvena širina 42 - 62 mm«. Vlagatelj je v ponudbi predložil tudi dokument »Navodila za montažo«, v katerem je zapisano: »Standardni nosilec za svetilko je primeren za premer droga od 42 mm do 60 mm. Če je svetilka opremljena s širšim nosilcem (črka W na koncu kode izdelka) je primerna za premer droga od 61 mm do 76 mm.« Iz vlagateljeve ponudbe tako nesporno izhaja, da je ponudil svetilko z oznako LO1T12G70V (brez končnice W), navodila za montažo pa je predložil tako za svetilko LO1T12G70V, kakor tudi za svetilko LO1T12G70W. Za ponujeno svetilko je predložil listinska dokazila o lastnostih svetilke, iz katerih jasno izhaja, da svetilka ne izpolnjuje zahtev v delu, ki se nanašajo na montaže na drog/krak, saj znaša njena pritrditvena širina 42 - 62 mm. Naročnik še poudarja, da za presojo tehnične ustreznosti ponujenega blaga šteje le predložena listinska dokumentacija in ne morebitne vizualne ugotovitve ob predložitvi vzorca, saj naročnikov namen na samih pogajanjih ni bil v ugotavljanju tehnične ustreznosti svetilke, pač pa zgolj v seznanitvi z njenim izgledom. Zato predložitev svetilke ni bila izrecno zahtevana, ampak zgolj željena. Naročnik še navaja, da možnost dopolnitve in pojasnitve ponudbe ureja ZJN-3. Citira točko 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila in ponovno poudarja, da tip svetilke LO1T12G70V, ki jo ponuja vlagatelj, ne omogoča horizontalne in vertikalne montaže na drog/krak FI 42-60-76 mm. Ker v tem delu ne gre za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, je moral vlagateljevo ponudbo zavrniti kot nedopustno, saj ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v tehničnih specifikacijah.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj je ponujena svetilka skladna z vsemi tehničnimi zahtevami. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je obrazložitev izpodbijane odločitve pavšalna in je ni mogoče preizkusiti. Zatrjuje tudi, da mu je naročnik neupravičeno odrekel vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na obrazložitev izpodbijane odločitve. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo navaja, da je obrazložitev odločitve pavšalna in ne ponuja prepričljivega zaključka o tem, zakaj je njegova ponudba nedopustna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna ter da preostali dve ponudbi (vključno z vlagateljevo ponudbo) nista dopustni, ker ponujeni svetilki nista izpolnili vseh minimalni tehničnih zahtev. Naročnik je dovolj natančno navedel, katere tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije (iz dokumenta »Minimalne tehnične zahteve in lastnosti za svetilke z LED tehnologijo«) svetilki nista izpolnili, s čimer je izpolnil zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve v zvezi z vlagateljevo ponudbo zapisal:

»Pri ponudniku je naročnik ugotovil, da izpolnjuje v dokumentaciji postavljene pogoje in pri njem ne obstojijo razlogi za izključitev, vendar ponujena svetilka ne izpolnjuje vseh minimalnih tehničnih zahtev. Naročnik je v dokumentu »Minimalne tehnične zahteve in lastnosti za svetilke z LED tehnologijo« zahteval, da mora ohišje svetilke omogočati horizontalno in vertikalno montažo na drog/krak FI 42-60-76 mm na z nastavljivim nagibom svetilke od 0 ͦ do maksimalno +/- 15 ͦ . Ponujena svetilka pa ne omogoča montaže v določenih razponih, saj iz tehnične dokumentacije, ki jo je vlagatelj priložil v ponudbi, izhaja, da je pritrditvena širina svetilke 42 - 62 mm.«

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnik je navedel, da je vlagatelj sicer izpolnil pogoje za sodelovanje in da pri njem ne obstojijo razlogi za izključitev, vendar pa ponujena svetilka ni izpolnila vseh minimalnih tehničnih zahtev. Kot je zapisal naročnik, je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ohišje svetilke omogočati horizontalno in vertikalno montažo na drog/krak FI 42-60-76 mm, pritrditvena širina svetilke, ki jo je ponudil vlagatelj, pa je 42 - 62 mm. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Vlagateljevi očitki o tem, da naročnik ni pojasnil, na podlagi katere listine je prišel do ugotovitve, da je njegova ponudba nedopustna, zato ne vzdržijo revizijske presoje. Naročnik je v obravnavanem primeru (kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve) zahteve, ki se nanašajo na tehnične karakteristike razpisanih svetilk, postavil jasno in nedvoumno, poleg tega vlagatelj pozna svojo ponudbo, zato je lahko sam ugotovil, iz katerih listin je razvidno, da ponujena svetilka ni izpolnila vseh naročnikovih tehničnih zahtev.

V obravnavanem primeru je naročnikova odločitev obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da izpodbijana odločitev ne dosega potrebnega standarda obrazloženosti ter da so bile posledično kršene njegove ustavno varovane pravice (pravica do enakosti pred zakonom, pravica do enakega varstva pravic, pravica do sodnega varstva ter pravica do pravnega sredstva - 14., 22., 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije), ni mogoče slediti.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na (ne)dopustnost njegove ponudbe. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna oziroma, da se lahko ponujeno svetilko montira tudi na drogove do premera 76 mm, kar vključuje tudi drogove FI 42 mm in FI 60 mm.

29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, le-te naj bi izražale naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oziroma točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati (tudi) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup 1120 LED svetilk za javno razsvetljavo. Naročnik je tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati razpisane LED svetilke, navedel v dokumentu »Minimalne tehnične zahteve in lastnosti za svetilke z LED tehnologijo«. V točki 2.2 (Ohišje svetilke) točke 2 (Zahtevane lastnosti LED svetilke) je v osmi alineji postavil naslednjo zahtevo:

»horizontalna in vertikalna montaža na drog/krak FI 42-60-76 mm na z nastavljivim nagibom svetilke od 0 ͦ do maksimalno +/- 15 ͦ «

Naročnik je v navedenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov tudi zahteval, da za ponujeno svetilko predložijo tehnične liste in navodilo za montažo v slovenskem jeziku.

Zgoraj citirana zahteva je v delu, ki se nanaša na pritrditveno širino jasna in nedvoumna. Ponudniki so morali ponuditi svetilko, ki jo je mogoče horizontalno in vertikalno pritrditi na drog/krak FI 42-60-76 mm. V zvezi s pritrditveno širino tudi ni bilo postavljeno nobeno vprašanje. Ker so bili ponudniki vnaprej seznanjeni s pritrditveno širino, ki jo mora omogočati ponujeno svetilo (poleg tega je naročnik v točki 3.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno zapisal, da bo izločil ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem zahtevam iz tehnične specifikacije), Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da je šele naknadno izvedel, da bo naročnik pritrditveno širino svetilke štel kot pomanjkljivost, ni mogla slediti.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je ponudil svetilko z oznako LO1T12G70V, za katero je predložil tudi tehnično dokumentacijo (Tehnična specifikacija Luxtella LO1T12G70V). Iz navedenega dela ponudbe izhajajo tehnične karakteristike ponujene svetilke, med drugim je v 20. alineji navedeno »Pritrditvena širina 42-62 mm«. Vlagatelj je v ponudbi predložil tudi Navodila za montažo, v katerih je (v četrti alineji rubrike »Splošno«) navedeno: »Standardni nosilec za svetilko je primeren za premer droga od 42 mm do 60 mm. Če je svetilka opremljena s širšim nosilcem (črka W na koncu kode izdelka) je primerna za premer droga od 61 mm do 76 mm. Po želji lahko dobavimo adapter za premer drogov manjši od 42 mm.«

Iz vlagateljeve ponudbe oziroma iz predloženih navodil za montažo je sicer res razvidno, da črka W na koncu kode izdelka pomeni, da je v tem primeru svetilka opremljena s širšim nosilcem in kot takšna primerna za premer droga od 61 mm do 76 mm, a ponujena svetilka na koncu kode izdelka nima črke W (pač pa črko V). Iz tehnične specifikacije za ponujeno svetilko z oznako LO1T12G70V, pa (kot že izhaja iz te obrazložitve) izhaja, da znaša njena pritrditvena širina le 42 - 62 mm. Naročnik zato utemeljeno opozarja, da navedene nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi ni mogoče preprosto spregledati niti je uvrstiti med očitne napake (v smislu zgoraj citiranega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Kot že navedeno, gre v konkretnem primeru za pomanjkljivost, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujenega predmeta, v katere ni dovoljeno posegati.

Vlagatelj sicer pravilno navaja, da ga je naročnik, kljub navedeni (nepopravljivi) pomanjkljivosti, pozval k drugim (sicer dopustnim) dopolnitvam ponudbe ter ga povabil tudi na pogajanja. A naročnik je na ta način ravnal le v skladu z lastno razpisno dokumentacijo, kjer je v točki 1.12 (Izvedba pogajanj) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno navedel, da si pridržuje pravico, da bo pogajanja izvedel še pred pregledom ponudb oziroma da bo pregled in ocenjevanje ponudb opravil šele po izvedenih pogajanjih.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik je v obravnavanem primeru prejel tri ponudbe, vse tri ponudbe je tudi pregledal, vendar dveh ponudb (vključno z vlagateljevo) ni označil kot dopustnih. Ker je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna, mu naročnik ni bil dolžan omogočiti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, poleg tega vlagatelj naročnikovega zaključka o nedopustnosti njegove ponudbe v tem postopku pravnega varstva iz zgoraj navedenih razlogov ni uspel izpodbiti. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je določilo petega odstavka 35. člena ZJN-3 (pre)strogo ter da lahko privede do položajev, ki so nepravični do določenih ponudnikov, vendar Državna revizijska komisija ne more presojati posameznih določil ZJN-3, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju presoditi, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in določil razpisne dokumentacije. V kolikor se v revizijskem postopku ugotovi, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, mora Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja zavrniti kot neutemeljenega. Vlagatelj v zvezi s tem opozarja tudi na odločitev Državne revizijske komisije iz leta 2003 (odločitev št. 018-063/03), v katerem je veljal še Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 63/03), ki sta ga je nato nadomestila Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06), ki sta prenehala veljati z uveljavitvijo trenutno veljavnega ZJN-3, nobeden izmed njih pa instituta vpogleda ni urejal na naveden način. V odločitvi št. 018-049/2017, na katero prav tako opozarja vlagatelj, pa se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z možnostjo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, pač pa z vprašanjem, ali je kršitev do vpogleda mogoče uveljavljati kot samostojen zahtevek za revizijo ali le kot del zahtevka za revizijo, ki je vložen zoper odločitev o oddaji naročila. V takratnem revizijskem postopku je bilo ugotovljeno, da kršitev pravice do vpogleda ne more biti predmet samostojnega zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija (takratni) zahtevek za revizijo zavrgla.

Čeprav navedeno v tem odstavku ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da zahteva za vpogled, ki je bila poslana po elektronski pošti, ni bila posredovana na pravilen elektronski naslov iz točke 3.6 (Vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Vlagateljeva zahteva za vpogled, ki je bila poslana po pošti s priporočeno pošiljko (naročnik je v točki 3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da lahko ponudnik zahtevo za vpogled poda tudi s priporočeno pošiljko na naročnikov naslov Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor), je bila sicer pravočasna (naročnik je izpodbijano odločitev na Portalu javnih naročil objavil dne 14. 2. 2022, zahteva za vpogled pa je bila na pošti oddana dne 15. 2. 2022), a navedeno ne spremeni dejstva, da vlagatelj do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (iz zgoraj navedenih razlogov) ni bil upravičen.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 23. 3. 2022





Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.






Natisni stran