018-022/2022 Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Upravljanje in vzdrževanje objektov, garaže, vgrajenih sistemov in naprav ter urejanje funkcionalnega zemljišča in garaže na objektih naročnika« v zvezi s predlogom naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo vlagatelja SPL, d. d., Frankopanska ulica 18a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), dovoli sklenitev pogodbe, 16. 3. 2022

odločila:

1. Predlogu za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.

2. Odločitev o stroških, ki jih je vlagatelj priglasil v vlogi z dne 7. 3. 2022, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 22. 11. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007934/2021-B01, in 23. 11. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 227-597826) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, ki je bil objavljen 7. 1. 2022 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007934/2021-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Iskra, d. o. o., Stegne 21, Ljubljana. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-20/2021/57 z dne 19. 1. 2022, ki je bil objavljen 19. 1. 2022 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007934/2021-ODL01P1, obvestil ponudnike, da razveljavi že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je nato z dokumentom »Nova odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-20/2021/63 z dne 10. 2. 2022, ki je bil 14. 2. 2022 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007934/2021-ODL03, obvestil ponudnike, da je znova izbral ponudbo ponudnika Iskra, d. o. o., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 23. 3. 2022 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2022 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in da je naročnik z njeno izbiro kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Naročnik je 4. 3. 2022 na portalu eRevizija vložil dokument št. 430-20/2021/75 z dne 4. 3. 2022, s katerim je Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, s katerim bi mu dovolila skleniti pogodbo. Naročnik je navedel, da:
˗ je za nemoteno delovanje zunanje politike Republike Slovenije treba konstantno zagotavljati brezhibno funkcionalnost objektov oziroma poslovnih prostorov Ministrstva za zunanje zadeve (objekti Mladika, Licej in Šubičeva v Ljubljani, grad Jable ter del poslovnih prostorov na naslovih Gregorčičeva ulica 25 a in 27 v Ljubljani),
˗ se funkcionalnost teh objektov in poslovnih prostorov zagotavlja z rednim in interventnim vzdrževanjem (24/7), pri čemer je treba vzdrževati in zagotavljati brezhibnost protokolarnega dela objekta za sprejem tujih delegacij in diplomatov na najvišjem nivoju, brezhibno delovanje kompleksnega ogrevalno-hladilnega sistema, ki zagotavlja 24/7 ogrevanje prostorov in istočasno hlajenje sistemskih prostorov oziroma varnostnih območij, kjer so nameščeni sistemi informacijskih telekomunikacij (v nadaljevanju: ITK), tako za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko-konzularnih predstavništev kot tudi schengenskega sistema,
˗ bi nedelovanje ali moteno delovanje sistemov ITK lahko ogrozilo delovanje in varnost Ministrstva za zunanje zadeve, vključno s stalno komunikacijo in povezavami z njegovimi diplomatskimi predstavništvi in konzulati v tujini oziroma izvajanje zunanje politike Republike Slovenije,
˗ daljša prekinitev električnega napajanja lahko povzroči resne posledice za zagotavljanje varnosti na objektih Ministrstva za zunanje zadeve v Republiki Sloveniji, kjer so umeščena tudi varnostna območja, v katerih se obravnavajo in hranijo tudi dokumenti z oznako tajnosti,
˗ Ministrstvo za zunanje zadeve v teh prostorih upravlja tudi s sistemom VIZIS, ki je informacijski sistem za vodenje vizumskih postopkov na vseh diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini, uporablja pa ga tudi Policija, in sicer za izdajanje vizumov na mejnih prehodih in za preverjanje vizumov ob vstopu tujcev v državo, s tem pa na schengensko območje,
˗ se v vizumskem informacijskem sistemu, ki je del komunikacijsko-informacijskega sistema Ministrstva za zunanje zadeve, torej izvajajo informacijske storitve, ki so nujne za nemoteno delovanje državne uprave z varnostnega, migracijskega in upravnega vidika poslovanja,
˗ mora Republika Slovenija kot schengenska država zagotavljati stalno informacijsko podporo pri izdaji schengenskih vizumov,
˗ je v sistem VIZIS vključen tudi sistem predhodnih konzultacij v vizumskih postopkih, ki zahteva stalno dostopnost sistema po drugih schengenskih državah oziroma diplomatskih predstavništvih in konzulatih schengenskih držav po celem svetu, pri čemer se prek sistema predhodnih konzultacij med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in centralnimi organi schengenskih držav izmenjujejo pomembne informacije o konkretnih vizumskih postopkih, ki so z varnostnega vidika izjemnega pomena.
Naročnik je priložil sklep št. 38600-9/2020/3 z dne 5. 11. 2020, s katerim je Vlada Republike Slovenije določila, da je naročnik eden izmed »organ[ov] državne uprave, ki upravljajo z informacijskimi sistemi in deli omrežja oziroma izvajajo informacijske storitve, nujne za nemoteno delovanje države ali za zagotavljanje nacionalne varnosti«.

Vlagatelj je 7. 3. 2022 na portalu eRevizija vložil vlogo z dne 7. 3. 2022, s katero je utemeljeval, zakaj naj Državna revizijska komisija ne ugodi predlogu za izdajo sklepa, s katerim bi naročniku dovolila skleniti pogodbo. Vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov. Vlagatelj je opisal, kako in na podlagi česa se sedaj pri naročniku izvajajo dela, in navedel, da:
˗ so naročnikove navedbe pavšalne, naročnik pa tudi ni predlagal nobenega dokaza in na to ne vpliva sklep št. 38600-9/2020/3 z dne 5. 11. 2020,
˗ na podlagi naročnikovih navedb ni mogoče oceniti, kakšne konkretne škodljive posledice (če sploh kakšne) bi bilo treba preprečiti z dovolitvijo takojšnje sklenitve pogodbe,
˗ ne predlaga razveljavitve postopka oddaje javnega naročila, temveč le odločitve o oddaji javnega naročila, saj je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dopolnitev ponudbe v delu, v katerega po poteku roka za prejem ponudb ni več dopustno posegati, oziroma se v ponudbi izbranega ponudnika nahajata dva različna obrazca »Specifikacija« in ni mogoče ugotoviti prave volje izbranega ponudnika, pri čemer je bil nov obrazec podpisan po roku za prejem ponudb,
˗ naročnik ni izkazal nujnosti za sklenitev pogodbe, saj se dela, ki so predmet javnega naročila, že izvajajo.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Četrti odstavek 20. člena ZPVPJN med drugim določa, da Državna revizijska komisija ne glede na določbe 17. člena ZPVPJN predlogu naročnika (za sklenitev pogodbe) iz (prve alinee) prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predlog utemeljuje tako, da je sklep Državne revizijske komisije po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN potreben za sklenitev pogodbe, da bi lahko še naprej nemoteno izvajal delovanje zunanje politike Republike Slovenije in torej izvajal svoje pristojnosti, za to pa potrebuje tudi storitve, ki so predmet javnega naročila. S tem naročnik po vsebini utemeljuje obstoj javnega interesa. Vendar zgolj obstoj javnega interesa še ne zadošča za to, da bi Državna revizijska komisija ugodila temu predlogu, saj mora pri tehtanju upoštevati še druge elemente. Pri svojem odločanju po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija namreč uporabiti izjemo od pravila, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe, zato je na naročniku breme, da dokazano predstavi argumente, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom. Zgolj ugotovitev obstoja javnega interesa še ne bi bila odločilna oziroma zadostna za izdajo predlaganega sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, saj bi v nasprotnem primeru pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe, ne imelo nobenega smisla.

Četudi Državna revizijska komisija zanemari skromnost naročnikovih navedb, ki bi se konkretno nanašale na upravljanje in vzdrževanje garaž ter urejanje funkcionalnih zemljišč, saj je v zvezi s tem naročnik le splošno uveljavljal zagotavljanje brezhibne funkcionalnosti oziroma brezhibnost tudi teh nepremičnin, in glede na pristojnost naročnika kot razumne upošteva navedbe o sprejemu tujih delegacij in diplomatov na najvišjem nivoju ter upošteva navedbe, ki se nanašajo na brezhibno delovanje ogrevalno-hladilnega sistema, ki zagotavlja nepretrgano (tj. 24/7) ogrevanje prostorov in hkrati hlajenje sistemskih prostorov oziroma varnostnih območij, v katerih so nameščeni sistemi ITK, pa tudi navedbe, ki so povezane s sistemom VIZIS, iz dokumenta št. 430-20/2021/75 z dne 4. 3. 2022 ni razvidno, da bi naročnik prvič pridobival storitve, ki so predmet javnega naročila, ker jih pred tem ni imel, niti ni naročnik navedel, da se ob vložitvi dokumenta št. 430-20/2021/75 z dne 4. 3. 2022 oziroma pred tem ali kasneje (in sicer neodvisno od tega, na kateri pravni podlagi) ne bi izvajale storitve, ki so take, kot je predmet javnega naročila. Naročnik tako sploh ni uveljavljal, da brez sklenitve pogodbe po tem postopku javnega naročila nima na razpolago storitev, kot so storitve, ki so predmet javnega naročila. Iz naročnikovih navedb tako ni mogoče zaključiti, da je zaradi nesklenitve pogodbe za predmet tega javnega naročila dejansko podana nezmožnost nemotenega izvajanja delovanja zunanje politike Republike Slovenije. Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti, da je njena intervencija v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN sploh potrebna. Državna revizijska komisija že zato predlogu za izdajo sklepa, s katerim bi naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovolila sklenitev pogodbe, ni ugodila (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v vlogi z dne 7. 3. 2022 priglasil stroške za pripravo mnenja o predlogu naročnika za dovolitev sklenitve pogodbe. Ker je naročnikov predlog, s tem pa tudi vlagateljeva možnost, da v zvezi z njim poda svoje mnenje, neposredno povezan z vloženim zahtevkom za revizijo, je tudi odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem predlogom, podvržena načelu uspeha zahtevka za revizijo (prim. zadevo št. 018-016/2021). Ker je torej povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, o katerem pa v konkretnem primeru še ni bilo odločeno, je Državna revizijska komisija odločitev o stroških vlagatelja, priglašenih v vlogi z dne 7. 3. 2022, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo [smiselno prim. šesti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena in s 70. členom ZPVPJN; prim. zadevo št. 018-016/2021].

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran