018-017/2022 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava LED svetilk javne razsvetljave - ponovitev postopka«, v zvezi s predlogom družbe Le-Tehnika, podjetje za proizvodnjo in trgovino z elektrotehničnimi izdelki d.o.o., Šuceva ulica 27, Kranj, ki jo zastopa odvetnica Tina Škorja, Cesta Borisa Kidriča 3, Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 2. 2022

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22. 12. 2021, pod št. objave JN008631/2021-W01.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 4102-1007/2021-50 z dne 3. 2. 2022, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Sloluks d.o.o., Miklavška cesta 75, Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), preostali dve prejeti ponudbi je naročnik zavrnil kot nedopustni. Vlagateljeva ponudba je bila izločena zaradi tehnične neustreznosti ponujene svetilke. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 14. 2. 2022.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 18. 2. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je naročniku predlagal izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je predlog za zadržanje postopka dne 23. 2. 2022 odstopil Državni revizijski komisiji. Naročnik meni, da je vlagateljev predlog brezpredmeten, saj je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vloženega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (druga alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da so očitane kršitve takšne narave, da so bistveno vplivale na postopek oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija pa ni ugotovila razlogov, ki bi narekovali izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Opozoriti gre na določbo prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, ki določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Iz omenjene določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi zavrnitev vseh ponudb zaradi okoliščin na njegovi strani, ustavitev postopka javnega naročanja ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

Upoštevaje, da je bil v obravnavanem primeru zahtevek za revizijo vložen po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, to pomeni, da bi naročnik lahko postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN). Z drugimi besedami: vlagatelj bi lahko s predlogom za zadržanje postopka praviloma dosegel le zadržanje sklenitve pogodbe. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, je vlagatelj pravno posledico (tj. preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila) dosegel že s pravočasno vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

V Ljubljani, 25. 2. 2022


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– pooblaščenec vlagatelja,
– izbrani ponudnik,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran