EN

018-004/2022 PLINOVODI, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d.o.o.

Številka: 018-004/2022-6
Datum: 10. 2. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba omrežja za prenos podatkov«, v sklopu 2: »Nabava, vgradnja in vzpostavitev delovanja aktivne opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj S&T SLOVENIJA, informacijske rešitve in storitve, d.d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PLINOVODI, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11B, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 2. 2022

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu po postopku s pogajanji z objavo objavil na portalu javnih naročil 27. 7. 2021, pod št. objave JN005142/2021-E01 in v Uradnem listu Evropske unije 28. 7. 2021, pod št. objave 2021/S 144-384020.

Naročnik je 8. 12. 2021 na portalu javnih naročil pod št. objave JN005142/2021-ODL02 objavil »Odločitev o oddaji naročila P/JN/07/2021/TS-SV« z dne 7. 12. 2021, s katero je odločil, da se javno naročilo v sklopu 2 odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku.

Naročnik je 16. 12. 2021 na portalu javnih naročil pod št. objave JN005142/2021-ODL02P1 objavil dokument »Sprememba odločitve o oddaji naročila za sklop 2 P/JN/07/2021/TS-SV« z dne 16. 12. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev), s katero je odločil, da ponudba vlagatelja v sklopu 2 ni dopustna, ker v treh postavkah popisa del (57, 58, 59) ne ustreza naročnikovim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) in predmetno javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku STELKOM - telekomunikacije in storitve d.o.o., Špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper izpodbijano odločitev 28. 12. 2021 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi izpodbijano odločitev, v ponovnem postopku pregledovanja in ocenjevanja prejetih ponudb izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nedopustno, kot najugodnejšo pa izbere vlagateljevo ponudbo. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Podredno predlaga, da mu Državna revizijska komisija zaradi kršitve pravice do vpogleda le-tega omogoči in mu dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je naročnik njegovo ponudbo sprva opredelil kot dopustno, naknadno pa kot nedopustno, čeprav ponujena oprema ustreza ali presega naročnikove zahteve, in sicer:
– oprema, ki jo ponuja v postavki 57, ustreza tudi naročnikovi zahtevi iz Projekta za izvedbo del, projektiranje optičnega omrežja in telekomunikacijskih naprav iz marca 2021 (v nadaljevanju tudi: dokument »PZI«) po velikosti okvirja (9216 bytes), s programsko verzijo Cisco IOS XE 17.1.1 ali novejšo, kar je vključeno v ponudbi in kar je možno preveriti na spletni strani proizvajalca;
– v postavki 58 sicer res ne ponuja samostojnega (ločenega) usmerjevalnika temveč stikalo, ki pa ima poleg funkcije preklapljanja prometa vgrajeno tudi funkcijo usmerjanja prometa in v popolnosti nadomešča samostojni usmerjevalnik, po usmerjevalnih zmogljivostih pa presega zahtevane funkcionalnosti samostojnega usmerjevalnika;
– je naročnik glede opreme, ki jo ponuja pri postavki 59, napačno zaključil, da ne ustreza zahtevi po velikosti okvirja (Jumbo frames 9216 bytes), da število IPv4 unicast/multicast rout ne ustreza zahtevam v dokumentu »PZI« (36.000/4.000), da število IPv6 unicast/multicast rout ne ustreza zahtevam PZI (18.000/2.000) ter, da število VLAN ne ustreza zahtevam v dokumentu »PZI« (Number of VLANs 4.096); vlagatelj glede sporne velikosti okvirja navaja, da velja enako kot pri očitku glede postavke 57; glede unicast/multicast rout vlagatelj navaja, da ima ponujena oprema enako skupno količino ponujenih rout (40.000 in 20.000) in izpolnjuje zahteve iz dokumenta »PZI«, da pa je drugačno le razmerje (porazdelitev) maksimalnega števila unicast in multicast rout, in sicer v skladu z izkušnjami in dobrimi praksami proizvajalca CISCO; ponujena oprema ima uradno podporo za IPv4 32.000/8.000 in IPv6 16.000/4.000, ki so testirane v validiranem okolju in za katere CISCO garantira zanesljivo delovanje v vseh pogojih uporabe; ker so maksimalne zmogljivosti IPv4 in IPv6 rout odvisne predvsem od kapacitet pomnilnika, je skupna količina uporabnih rout merodajen podatek o zmogljivosti stikala; glede VLAN-ov vlagatelj navaja, da JUNIPER podaja celotno število podprtih VLAN-ov (4096), CISCO pa podaja število 4094, ki je uporabno število VLAN-ov in ne šteje po standardu IEEE 802.1Q rezerviranih 2 VLAN-ov (VLAN-a 0 in 4095 nista uporabna za uporabnike oziroma sta rezervirana); ker gre za standard, JUNIPER oprema deluje povsem enako.
Vlagatelj navaja še, da v primeru, če oprema, ki jo sam ponuja v postavki 58, ni usmerjevalnik, tudi oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik v postavki 57 (JUNIPER EX4300-32F), ni usmerjevalnik temveč stikalo in zato tudi njegova ponudba ni tehnično ustrezna. Navaja še, da mu je bila kršena pravica do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je izbranega ponudnika 31. 12. 2021 obvestil o zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z dokumentom »Izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 2 glede vloženega revizijskega zahtevka« z dne 5. 1. 2022. Navaja, da je izpodbijana odločitev pravilna. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 57, navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, da je ponujena prav ta verzija programske opreme, naročnik pa je upošteval podatke, ki izhajajo iz ponudbe, iz katerih pa ni razvidno, da bi ponujena verzija ponujala navedene funkcionalnosti, ne glede na to, kako jo je vlagatelj označil. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 58, izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj ponudil variantno ponudbo in da vlagatelj sam priznava, da gre za izdelek hibrid. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 59, izbrani ponudnik med drugim navaja, da sam vlagatelj priznava, da je razmerje med unicast in multicast routami drugačno od zahtevanega, s tem pa priznava, da ne ustreza zahtevam naročnika. Izbrani ponudnik navaja, da je ponudba vlagatelja evidentno neustrezna tudi v drugih delih, ki pa jih naročnik ni uporabil pri pojasnilu odločitve.

Naročnik je s Sklepom št. OJN/MW/2022-13 z dne 14. 1. 2022 zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, prav tako je zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Uvodoma navaja, da so bile blagovne znamke posameznega blaga navedene v popisu del, ponudniki pa so lahko ponudili blago drugih blagovnih znamk v enakovredni kvaliteti, morali pa so v tem primeru priložiti seznam in specifikacije opreme drugih blagovnih znamk z navedbo sklopa in pozicije, kjer je ponujena. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 57, naročnik navaja, da ponujena oprema nesporno ni enakovredne kvalitete, saj je v dokumentu »Cisco Catalyst 9300 Series Switches«, ki ga je vlagatelj priložil ponudbi, na strani 14 jasno navedeno, da znaša velikost okvirja 9198 bytes, kar je manj od zahtevanih 9216, prav tako pa iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, da ponuja programsko verzijo Cisco IOS XE 17.1.1 ali novejšo, kot navaja v zahtevku za revizijo. Naročnik navaja, da je vlagatelj šele v postopku pravnega varstva predložil dokazila, ki naj bi utemeljevala skladnost ponujenega predmeta z zahtevami iz tehničnih specifikacij, kar pa predstavlja nedopustno spremembo ponujenega izdelka oziroma spremembo ponudbe v delu, vezanem na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019 in 018-161/2020 in navaja, da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 58, naročnik navaja, da ponujena oprema ne dosega niti minimalnih zahtev, izrecno je bil namreč zahtevan usmerjevalnik, vlagatelj pa bi ga moral, če je želel ponuditi stikalo kot zamenjavo usmerjevalniku, prej vprašati na portalu javnih naročil. Usmerjevalnik je namreč bistveno dražji od stikala in morda bi še kdo drug oddal ponudbo, če bi vedel, da lahko ponudi stikalo kot zamenjavo usmerjevalnika. V zvezi z opremo, ki jo vlagatelj ponuja pri postavki 59, naročnik glede velikosti okvirja navaja, da velja enako kot pri očitku glede postavke 57, glede razmerja med unicast/multicast routami navaja, da zahteva ni izpolnjena, glede VLAN-ov pa navaja, da ni zahteval uporabnega števila VLAN-ov, zahteve, ki ni povsem jasna, pa ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Glede vlagateljevega očitka o tehnični neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v postavki 57 ponudil točno tisto napravo, ki jo je naročnik v popisu zahteval (JUNIPER EX4300-32F), zato o dopustnosti izbrane ponudbe ni dvoma. Glede vpogleda naročnik navaja, da vlagatelj do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni upravičen, ker je izvedel popoln pregled vseh ponudb, vlagateljeva ponudba pa je bila spoznana za nedopustno.

Naročnik je 14. 1. 2022 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter predložene listinske dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

I. Glede spremembe odločitve o oddaji naročila

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku uvodoma očita, da je prvotno odločitev o oddaji naročila, s katero je njegovo ponudbo označil kot dopustno, naknadno spremenil v njegovo škodo in jo opredelil kot nedopustno na temelju neformalnih vplivov, ne da bi bil vložen zahtevek za revizijo.

Pravno podlago za spremembo odločitve o oddaji naročila in sprejem nove odločitve predstavlja šesti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve.

Šesti odstavek 90. člena ZJN-3 v osnovi razlikuje med primerom, ko naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila spremeni še pred prejemom zahtevka za revizijo (t.j. na lastno pobudo) in primerom, ko naročnik prvotno odločitev spremeni po prejemu zahtevka za revizijo. Naročnik pri svojem ravnanju ni neomejen, saj mu ZJN-3 v prvem primeru nalaga tri pogoje, in sicer da to napravi do pravnomočnosti prvotne odločitve, z namenom odprave nezakonitosti in po predhodni ugotovitvi utemeljenosti. V drugem primeru pa ZJN-3 naročniku nalaga, da mora najprej odločiti o zahtevku za revizijo, nova odločitev o oddaji naročila pa mora biti skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Da je naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila spremenil na lastno pobudo, med naročnikom in vlagateljem ni sporno. Naročnik je že v sami izpodbijani odločitvi (točka 3.) zapisal: »Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 8. 12. 2021 objavil odločitev o oddaji naročila. V skladu z objavljeno odločitvijo o oddaji naročila je naročnik za Sklop 2: Nabava, vgradnja in vzpostavitev delovanja aktivne opreme izbral najugodnejšega ponudnika S&T Slovenija d.d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Komisija je pri naknadnem pregledu ponudb ugotovila (po objavi odločitve o oddaji naročila z dne 8. 12. 2021), da ponudba za sklop 2, ki jo je oddal ponudnik S&T Slovenija d.d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana za sklop 2 ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato ponudba v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ni dopustna«.

Ker ima naročnik, kot že pojasnjeno, za ravnanje, ki mu ga vlagatelj očita (t.j. sprememba prvotne odločitve o oddaji naročila na lastno pobudo), podlago v določbi šestega odstavka 90. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija očitek vlagatelja, da je naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila spremenil, ne da bi bil prej vložen zahtevek za revizijo, zavrača kot neutemeljen.

II. Glede (ne)dopustnosti ponudbe vlagatelja

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da iz ponudbe vlagatelja ne izhaja, da izpolnjuje tehnične zahteve, ki jih je naročnik določil v dokumentu »PZI«, njegovo ponudbo pa je iz tega razloga označil za nedopustno.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Ponudniki, ki na podlagi opisa predmeta javnega naročila ocenijo, ali zahtevan predmet javnega naročila lahko ponudijo, morajo v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dokazati, da ponujeni predmet izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (prim. deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

Iz izpostavljenih določb izhaja, da je mogoče le ponudbo, ki je skladna z vsemi zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, opredeliti za dopustno ponudbo. In nasprotno, ponudbe, ki ni skladna z (vsemi) naročnikovimi zahtevami, ni mogoče šteti za dopustno ponudbo, pri tem pa ni ključno, ali s ponudbo ni izkazano izpolnjevanje ene ali več naročnikovih zahtev. Za označitev ponudbe za nedopustno (in posledično njeno zavrnitev) tako zadošča, da ponudba ni skladna že z eno naročnikovo zahtevo, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je ponudbo vlagatelja zavrnil iz razloga neizpolnjevanja zahtev pri treh postavkah iz popisa del (57, 58 in 59). Naročnik je v izpodbijani odločitvi (stran 1, točka 4) navedel:

»Ugotovitev: Ponujena oprema ponudnika S&T Slovenija pri:
– postavki 57: Cisco Catalyst 9300 48 GE SFP Ports, modular uplink Switch ni enakovredne kvalitete zahtevani opremi v popisu del in PZI dokumentaciji. Predmetna oprema namreč ne ustreza zahtevi velikosti okvirja oz. minimalnim zahtevam iz PZI dokumentacije (9216 bytes velikost okvirja),
– postavki 58: Cisco Catalyst 9500 24x1/10/25G and 4-port 40/100G, Essential ni enakovredne kvalitete zahtevani opremi v popisu del in PZI dokumentaciji. Predmetna oprema namreč ne ustreza zahtevi, ki je v primarni funkcionalnosti drugačna. V PZI dokumentaciji se namreč zahteva usmerjevalnik/router, ponujena oprema ponudnika S&T Slovenija pa je v osnovni funkcionalnosti stikalo/switch,
– postavki 59: Cisco Catalyst 9300 24-port PoE+, Network Essentials ni enakovredne kvalitete zahtevani opremi v popisu del in PZI dokumentaciji. Predmetna oprema namreč ne ustreza zahtevi velikosti okvirja oz. minimalnim zahtevam iz PZI dokumentacije (Jumbo frames 9216 bytes) , število IPv4 unicast/multicast routah ne ustreza minimalnim zahtevam iz PZI dokumentacije (IPv4 unicast/multicast routes 36.000/4.000), število IPv6 unicast/multicast routah ne ustreza minimalnim zahtevam iz PZI dokumentacije (IPv6 unicast/multicast routes 18.000/2.000), število VLAN ne ustreza minimalnim zahtevam iz PZI dokumentacije (Number of VLANs 4.096).«

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na ugotovitev naročnika glede opreme, ki jo ponuja kot enakovredno opremi, navedeni v postavki 57 popisa del.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno iz razloga, ker ponujena oprema ne ustreza zahtevi velikosti okvirja oziroma minimalnim zahtevam iz dokumenta »PZI« (9216 bytes velikost okvirja). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročniku ponuja opremo Cisco Catalyst 9300 48-48S, ki ustreza tudi zahtevi po velikosti okvirja s programsko verzijo Cisco IOS XE 17.1.1 ali novejšo, kar je vključeno v ponudbi, kar lahko naročnik preveri na spletni strani proizvajalca. Naročnik na drugi strani v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil dokument »Cisco Catalyst 9300 Series Switches«, v katerem je na strani 14 navedeno, da znaša velikost okvirja 9198 bytes, kar je manj od zahtevanih 9216 bytes, ter da iz nobenega dela ponudbene dokumentacije vlagatelja ne izhaja, da je velikost okvirja zahtevanih 9216 bytes, kot tudi ne, da ponuja programsko verzijo Cisco IOS XE 17.1.1 ali novejšo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, med drugim tudi v delu, ki se nanaša na postavko 57 popisa del, določil v excel dokumentu »Popis del ver. II z dne 20.10.2021« (v nadaljevanju: Popis del) in v dokumentu »PZI«. V dokumentu »Popis del« je naročnik podal opis postavke 57: »Usmerjevalnik JUNIPER EX4300-32F, dobava namestitev in konfiguracija in tehnični preizkus delovanja«. V dokumentu »PZI« pa je naročnik na strani 25 v točki 3.8 (USMERJEVALNIK JUNIPER EX4300-32F) zapisal:

»Usmerjevalnik je ključen del TK infrastrukture in se namešča v optične lokacije na optičnih trasah. Zagotavljati mora hrbtenične prenose 10 Gbps, povezave med objekti na stikala s hitrostjo 1 Gbps in povezave za priključevanje opreme v optičnih vozliščih prav tako 1 Gbps. Z uporabo TK protokolov se zagotovi največja možna zanesljivost in konvergenca v primeru izpada primarnih poti: LS, OSPF, IP, VRRP, VLAN. V primeru večjih potreb po prenosu se uporabi tehnologija LAG, ki združuje več fizičnih vmesnikov.

Tehnične lastnosti in specifikacije:
- 32-Port 1000BaseX SFP, 4x10GBaseX SFP+, 2 x 40G QSFP+, 2 x AC PS;
- opcijska nadgradnja, 8-Port 10G SFP+/ 8-Port 1G SFP Uplink Module;
- dimenzije 19", 1U, (44,2 x 4,3 x 41,7 cm);
- napajanje 350 W, AC 230 V;
- podatkovna hitrost 464 Gbps;
- 64000 MAC naslovov, 4093 VLAN-ov, 64000 ARP naslovov, 9216 bytes velikost okvirja.

Temperaturno območje:
– transport in skladiščenje: 0 °C do +45 °C;
– vgradnja: 0 °C do +45 °C;
– uporaba: 0 °C do +45 °C, relativna vlaga 10 % do 85 %.«

Naročnik je dokumentu »Povabilo k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila »Izvedba omrežja za prenos podatkov«« z dne 19. 10. 2021 (v nadaljevanju: Povabilo k oddaji ponudbe), v Prilogi 9 (str. 6) določil: »Popis del je na voljo kot ločena priloga v xls formatu, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije. Ponudnik mora popis del v celoti izpolniti (za sklop/a, za katerega mu je bila priznana sposobnost) in ga v xls formatu predložiti k ponudbeni dokumentaciji. V popisu del so navedene blagovne znamke posameznega blaga. Ponudnik lahko ponudi blago drugih blagovnih znamk v enakovredni kvaliteti. V kolikor bo ponudnik ponudil blago drugih blagovnih znamk v enakovredni kvaliteti, mora ob oddaji ponudbe priložiti seznam in specifikacije opreme drugih blagovnih znamk z navedbo sklopa in pozicije, kjer je ponujena.«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila v postavki 57 določil tako, da je v tehničnih specifikacijah navedel točno določeno blagovno znamko (USMERJEVALNIK JUNIPER EX4300-32F), pri tem pa ponudnikom dopustil, da ponudijo blago drugih blagovnih znamk v enakovredni kvaliteti, z zahtevo, da v tem primeru ob oddaji ponudbe priložijo seznam in specifikacije opreme drugih blagovnih znamk z navedbo sklopa in pozicije, kjer je ponujena.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja izhaja, da je ponudbi priložil izpolnjen obrazec »Popis del« in dokument »Ponujena oprema«, kjer je vezano na postavko 57 v rubriki »Ime datoteke« navedel »C9300 Datasheet«, priložil pa dokument »Cisco Catalyst 9300 Series Switches«.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-009/2017, 018-061/2016, 018-110/2018), je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik. V ta namen ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva trditvena podlaga v delu zahtevka za revizijo, kjer se sklicuje na izpolnjevanje tehničnih zahtev v zvezi s postavko 57 glede zahtevane velikosti okvirja (9216 bytes), pomanjkljiva.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni, iz katerega dela ponudbene dokumentacije izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev v zvezi z velikostjo okvirja (9216 bytes). Njegove navedbe v zahtevku za revizijo so zgolj pavšalne, in sicer, da ponuja opremo Cisco Catalyst 9300 48-48S, ki da ustreza tudi zahtevi po velikosti okvirja s programsko verzijo Cisco IOS XE 17.1.1 ali novejšo, kar naj bi bilo vključeno v ponudbi, vse to pa da lahko naročnik preveri na spletni strani proizvajalca. Med naročnikom in vlagateljem sicer ni sporno, da vlagatelj naročniku kot enakovredno opremo zahtevani ponuja opremo drugega proizvajalca (Cisco), konkretno opremo Cisco Catalyst 9300 48-48S. Prav tako med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi kot dokaz o enakovredni kakovosti ponujene opreme priložil dokument »Cisco Catalyst 9300 Series Switches« (na 68 straneh). Vendar pa to samo po sebi še ne omogoča zaključka, da je naročnik, ki iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije ni razbral, da ponujena oprema izpolnjuje zahtevo glede velikosti okvirja (9216 bytes), ravnal nepravilno. Ponudnik je tisti, ki mora svojo ponudbo ustrezno pripraviti, da jo lahko naročnik ustrezno pregleda in oceni. Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila (prim. npr. odločitev v zadevi št. 018-079/2018), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati še s posebno skrbnostjo.

Še toliko bolj se navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo izkažejo za pomanjkljive v luči navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (do katerih se vlagatelj nenazadnje niti ni opredelil), iz katerih izhaja, da je v dokumentu »Cisco Catalyst 9300 Series Switches na strani 14 izrecno navedeno, da velikost okvirja znaša 9198 bytes ter da iz ponudbe ne izhaja, da ponuja ravno to verzijo programske opreme, kot jo navaja v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo ugotavlja enako kot naročnik - da je v vlagateljevem dokumentu »Cisco Catalyst 9300 Series Switches« v tabeli na strani 14 (Performance specifications) v vrstici Jumbo frames izrecno naveden podatek 9198 bytes (kar je manj od zahtevanih 9216 bytes) ter da iz dokumenta ne izhaja, da vlagatelj res ponuja točno tisto verzijo programske opreme, kot jo navaja v zahtevku za revizijo. Nenazadnje pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni niti povezave med programsko opremo in velikostjo okvirja, temveč se pavšalno sklicuje na spletno stran proizvajalca, s pomočjo katere naj bi bilo mogoče preveriti, da vlagatelj res ponuja verzijo programske opreme, ki zagotavlja ustrezno velikost okvirjev. Vlagateljevo sklicevanje na spletno stran v zahtevku za revizijo je konec koncev tudi prepozno, saj naročnik ob pregledu vlagateljeve ponudbe tega podatka ni imel na razpolago.

Da bi vlagatelj s svojimi navedbami lahko uspel, bi moral določno ter konkretno navesti dejstva in konkretizirano pojasniti, iz katerega dela njegove ponudbe izhaja, da je naročniku ponudil ustrezen predmet za obravnavano javno naročilo, ki je ustrezno tehničnim zahtevam v razpisni dokumentaciji, česar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot pojasnjeno zgoraj, ni zmogel.

Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN in upoštevajoč pravilo trditvenega in dokaznega bremena, je Državna revizijska komisija revizijske navedbe vlagatelja v delu, ki se nanašajo na izpolnjevanje tehničnih pogojev v zvezi s postavko 57, zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

Ker vlagatelj v ponudbi ni izkazal, da bi njegova ponudba ustrezala zahtevani velikosti okvirja in ker v zahtevku za revizijo prav tako ni zmogel trditveno dokaznega bremena v zvezi z zatrjevano kršitvijo naročnika, ko je ugotovil, da zahteve ne izpolnjuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev razpisne dokumentacije in določb ZJN-3.

Državna revizijska komisija navedb o dopustnosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na postavki 58 in 59, vsebinsko ni obravnavala. Morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj (oziroma na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

III. Glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika

Državna revizijska komisija je obravnavala očitek vlagatelja, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Zatrjuje, da naročnik ni opravil popolnega pregleda vseh ponudb ter da se naročnik v odločitvi o oddaji naročila z dne 8. 12. 2021 do ponudbe izbranega ponudnika sploh ni opredelil, zaradi česar bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj v zvezi s tem v podrednem zahtevku Državni revizijski komisiji predlaga, da mu zaradi kršitve pravice do vpogleda le-tega omogoči in mu skladno s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo. Naročnik na drugi strani v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da vlagateljeva ponudba ni dopustna in poudarja, da je izvedel popoln pregled vseh ponudb (saj je ponudbo izbranega ponudnika izbral), zaradi česar vlagatelj do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika, v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3, ni upravičen.

Vlagateljev zahtevek za revizijo temelji na določbi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

V skladu s citirano določbo petega odstavka 31. člena ZPVPJN je torej namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti dejstva in dokaze o kršitvah v zvezi z zakonitostjo odločitve o oddaji naročila, s katerimi bo lahko dopolnil njegov že vloženi zahtevek za revizijo, uperjen zoper odločitev o oddaji naročila (primerjaj npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-026/2017). Vlagateljev interes v postopku pravnega varstva po ZPVPJN po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je namreč primarno v tem, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (primerjaj drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) ter s tem vpliva na svoj pravni položaj v postopku javnega naročanja, ne pa da vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-142/2015, 018-176/2015, 018-111/2016 ter 018-026/2017).

ZPVPJN predvideva, da se po izvedenem naknadnem vpogledu v dokumentacijo, če se pred tem ugotovi kršitev v zvezi z vpogledom, zgolj dopolni oziroma spremeni že vložen zahtevek za revizijo. Nadalje velja pojasniti, da citirana določba petega odstavka 31. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji ne daje podlage, da bi vlagateljem že zgolj na podlagi izkazane aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo omogočila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN omogoči vpogled, je, da je bila vlagatelju kršena pravica do vpogleda v dokumentacijo, ki jo ima ta po določbah ZJN-3. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Naročnik je v obravnavani zadevi prejel dve ponudbi, pri čemer je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno, ponudbo izbranega ponudnika pa je izbral. Naročnik je v izpodbijani odločitvi zapisal, da je po predhodno ugotovljeni nedopustnosti vlagateljeve ponudbe najugodnejšo skupno ponudbeno vrednost v sklopu 2 ponudil izbrani ponudnik (točka 5.), ter da je izbral ponudbo izbranega ponudnika (točka 6.). Iz same vsebine izpodbijane odločitve torej izhaja, da je naročnik opravil popoln pregled, ponudbo izbranega ponudnika presodil kot dopustno in mu naročilo v sklopu 2 tudi oddal. Kot že pojasnjeno, naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena. Ker nova odločitev (v konkretnem primeru izpodbijana odločitev) nadomesti prejšnjo (prvo), pa so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na prvo odločitev, ki je bila z izpodbijano odločitvijo razveljavljena, za rešitev spornega vprašanja nepomembne.

Upoštevaje navedeno, naročnik vlagatelju, skladno z določbo iz prve povedi petega odstavka 35. člena ZJN 3, ni bil dolžan omogočiti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3. Ker naročnik vlagatelju ni kršil pravice do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, Državna revizijska komisija v petem odstavku 31. člena ZPVPJN nima podlage, da bi vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in da bi mu dovolila dopolnitev zahtevka za revizijo, kot to zahteva vlagatelj.

IV. Glede (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika označiti kot tehnično neustrezno in s tem nedopustno iz dveh razlogov: v postavki 57 zato, ker je oprema JNUIPER EX4300-32F stikalo in ne usmerjevalnik, v postavki 59 pa zato, ker oprema JNUPIER EX4300-24P ne izpolnjuje zahtevanega števila VLAN-ov. Naročnik v zvezi z očitkom glede postavke 57 pojasnjuje, da mu je izbrani ponudnik ponudil točno tisto opremo, kot jo je zahteval in je zato njegova ponudba dopustna, glede postavke 59 pa pojasnjuje, da je bila razpisna zahteva nejasna in je zato ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov.

V zvezi z vlagateljevim očitkom glede opreme, ki jo izbrani ponudnik ponuja v postavki 57, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je naročniku v tej postavki ponudil točno tisto opremo, ki jo je naročnik izrecno določil med razpisnimi zahtevami v popisu del (USMERJEVALNIK JUNIPER EX4300-32F) in katere tehnične specifikacije je naročnik določil v dokumentu »PZI« v točki 3.8. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je pri tem zgolj pojmovanje, ali gre za usmerjevalnik ali stikalo, v tem delu za presojo (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika brezpredmetno, ker za ponujeno opremo (ob upoštevanju dejstva, da izbrani ponudnik ponuja identično opremo, kot je bila opisana v razpisni dokumentaciji, ter ob upoštevanju trditvene podlage) ni mogoče ugotoviti, da ne izpolnjuje zahtev naročnika, ki jih je opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Tudi v zvezi z vlagateljevim očitkom glede opreme, ki jo izbrani ponudnik ponuja v postavki 59, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je naročniku ponudil točno tisto opremo, ki jo je naročnik izrecno določil med razpisnimi zahtevami v popisu del (STIKALO POE JUNIPER EX4300-24P) in katere tehnične specifikacije je naročnik določil v dokumentu »PZI« v točki 3.10. Za opremo, ki jo naročniku v tem delu ponuja izbrani ponudnik, zaradi navedenega in ob odsotnosti trditvene podlage ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevala naročnikovih zahtev, kot so bile opredeljene v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku.


V. Ostalo

Vlagatelj v zvezi z opremo, ki jo naročnik zahteva v popisu del v postavki 59 in v dokumentu »PZI« v točki 3.10 (STIKALO POE JUNIPER EX3400-24P) v zahtevku za revizijo navaja, da zahtevano stikalo ne bo opravljalo usmerjanja prometa, zaradi česar so zahteve po količini usmerjanja prometa (rout) irelevantne, zahtevi glede števila IPv4 in IPv6 rout pa da sta v bistvu prepisani iz tehničnih podatkov za stikala JUNIPER in kot taki favorizirata točno določenega proizvajalca. Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je vlagatelj v tem delu prekludiran in da so očitki o smiselnosti zahtev iz razpisne dokumentacije v postopku pravnega varstva zato brezpredmetni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se oba vlagateljeva očitka nanašata na vsebino naročnikove razpisne dokumentacije, pri čemer pa teh domnevnih naročnikovih kršitev v tej fazi postopka ni več mogoče navajati, zato jih vsebinsko ni obravnavala. Tretji odstavek 25. člena ZPVPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije, s tem z (zanj spornimi) naročnikovimi tehničnimi zahtevami glede usmerjanja prometa seznanil pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik je popis del, v katerem je v postavki 59 zapisal »Stikalo POE JUNIPER EX3400-24P, dobava namestitev in konfiguracija in tehnični preizkus delovanja«, javno objavil v okviru razpisne dokumentacije na svoji spletni strani (datoteka »Informativni popis del«), dokument »PZI« pa je bil, kot to izhaja iz točke 2.2, priloga dokumenta »Povabilo k oddaji ponudbe«.

VI. Zaključno

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 10. 2. 2022


Predsednik senata
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti (prek portala eRevizija):
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran