EN

018-193/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Številka: 018-193/2021-12
Datum sprejema: 25. 1. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri izvedbi projektnega natečaja »Javni natečaj za novo sodno stavbo Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Scapelab IN, d.o.o., Levstikov trg 4A, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 1. 2022

odločila:

1. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov tako, da mu jih da na vpogled.

Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v izpostavljenem delu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Nad obsegom vpogleda, kot se vlagatelju dovoli na podlagi tega sklepa Državne revizijske komisije, se zahtevek za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo zavrne.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27. 7. 2021, pod št. objave JN005155/2021, in v Uradnem listu EU dne 28. 7. 2021, pod št. objave 2021/S 144-383789. Naročnik predmetni projektni natečaj izvaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica).

Naročnik je dne 12. 11. 2021 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Obvestilo o izidu in zaključno poročilo«, ki vsebuje zaključno poročilo žirije o prejetih elaboratih in naročnikovo odločitev o rezultatih natečaja. Iz omenjenega dokumenta izhaja, da je vseh osem prejetih elaboratov prestalo predhodni preizkus, posledično so bili vsi pripuščeni v nadaljnjo obravnavo. Naročnik je v skladu z zaključnim poročilom žirije in po ugotoviti, da nagrajene »ponudbe/natečajni elaborati« izpolnjujejo vse zahteve in pogoje iz natečajnega gradiva (oz. dokumentacije v zvezi z natečajem), odločil:
– prvo nagrado prejme elaborat udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana,
– (prvo) drugo nagrado prejme elaborat udeleženca Biro Space society, d.o.o., Zagreb,
– (drugo) drugo nagrado prejme elaborat udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje,
– tretjo nagrado prejme elaborat udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana,
– priznanje prejme elaborat udeleženca s šifro 13597,
– ostali trije elaborati prejmejo odškodnino.

Vlagatelj je dne 24. 11. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev obvestila o izidu, podredno pa, da se mu dovoli vpogled in dopolnitev oz. sprememba zahtevka za revizijo. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da nagrajeni elaborati ne bi smeli biti pripuščeni k ocenjevanju, da naročnik ni odgovoril na njegova vprašanja, vezana na projektni natečaj, da med člani žirije in avtorji prvonagrajenega in tretjenagrajenega elaborata obstaja več povezav ter da mu naročnik neupravičeno ni omogočil vpogleda v elaborat, kateremu je bilo dodeljeno priznanje, in v DWG datoteke nagrajenih elaboratov. V zvezi s slednjim očitkom vlagatelj navaja, da se naročnik neutemeljeno sklicuje na varstvo avtorske pravice, saj Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) kot varovane podatke opredeljuje le poslovne skrivnosti, osebne podatke in tajne podatke. Nagrajeni elaborati ne sodijo v nobeno izmed navedenih kategorij, ker udeleženci rešitev niso označili za poslovno skrivnost. Udeleženci so morali oddati dokumentacijo v obliki DWG, ki je izvorna oblika programa za računalniško podprto načrtovanje AutoCAD in omogoča preverjanje izpolnjevanja natečajnih zahtev. Podatki v obliki DWG omogočajo merjenje dejansko doseženih površin prostorov – v ta namen so bile datoteke uporabljene v fazi pregleda elaboratov. Očitna odstopanja od naročnikovih zahtev je mogoče opaziti s prostim očesom, za druga odstopanja pa je potrebna preverba izvornih datotek v DWG formatu.

Udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ter dva soavtorja prvonagrajenega elaborata (v nadaljevanju: udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana), ki jih vse v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Čeč - Gruden in Starec, o.p., d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 2. 12. 2021, s katero so se opredelili do revizijskih navedb, predlagajo zavrnitev zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov pravnega varstva. V zvezi z očitki o kršitvi 35. člena ZJN-3 udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, opozarja, da je vlagatelj zahtevo za vpogled vložil mimo portala eRevizija. Omenjeni udeleženec navaja, da odprte datoteke (.dwg) risb in načrtov, skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 s sprem.; v nadaljevanju: ZASP), štejejo za avtorsko delo. Vlagateljeva zahteva za izročitev odprtih DWG datotek ne predstavlja posredovanja elektronskega zapisa zahtevane informacije v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3, pač pa zahtevo za prenos materialne avtorske pravice reproduciranja avtorskega dela, pri čemer ta materialna avtorska pravica ni v naročnikovi sferi. Pojmovno je izključeno, da bi moral udeleženec, z namenom preprečitve reproduciranja izvirnika dela in shranitve v elektronski obliki, označiti izvirnik avtorskega dela za svojo poslovno skrivnost. ZJN-3 ne vsebuje določb o prenosu materialne avtorske pravice, zato v zvezi s tem veljajo določbe ZASP. Tudi Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s sprem.) določa, da se glede varovanja avtorskih pravic v zvezi z natečajnimi elaborati uporabljajo določbe ZASP. Elaboratov v odprtih DWG datotekah žirija ni obravnavala, ampak so jih pregledali le poročevalci in izvedenci kot izpolnitveni pomočniki naročnika. Vlagatelj nima interesa za uveljavljanje podrednega pravovarstvenega zahtevka, saj so mu bili izročeni .pdf dokumenti (vektorske slike), ki mu omogočajo kontrolo izmer in zatrjevanje domnevnih pomanjkljivosti elaboratov, zato ni jasno, zakaj zahteva izročitev avtorskega dela v odprtih datotekah, ki omogočajo predelavo. V nadaljevanju omenjeni udeleženec zavrača tudi ostale revizijske navedbe kot neutemeljene.

Udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 2. 12. 2021, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrača očitke, povezane z njegovim elaboratom, in navedbe glede povezav med člani žirije in avtorji. Do revizijskih očitkov glede kršitve pravice do vpogleda se omenjeni udeleženec ni opredelil.

Naročnik je dne 9. 12. 2021 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je (1) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, (2) zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, (3) zavrnil zahtevo za povračilo stroškov udeleženca Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje, in (4) vlagatelju naložil povračilo stroškov Zbornice v predrevizijskem postopku. Naročnik uvodoma navaja, da vlagatelj ni oddal elaborata (nasprotnega vlagatelj tudi ni dokazal), zato ni izkazal aktivne legitimacije. Dokument Ponudba, iz katerega je razviden gospodarski subjekt, ki je oddal ponudbo za elaborat s šifro SB747, ni bil odprt. Vlagatelj si z izpodbijanjem obvestila o izidu natečaja ne more izboljšati položaja, saj ne izpodbija zaključnega poročila v delu, ki se nanaša na njegov elaborat. Vlagatelj ni eden izmed zmagovalcev projektnega natečaja, s katerimi bo naročnik, upoštevaje vrstni red, izvedel javno naročilo izbire izdelovalca projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik očitke o kršitvi pravice do vpogleda zavrača z enako argumentacijo kot udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in dodaja, da so bile DWG datoteke zahtevane zgolj iz razloga, da ima žirija lažje delo, te datoteke pa ne vsebujejo podatkov, s katerimi se vlagatelj ni seznanil. Naročnik nadalje navaja razloge, zaradi katerih vlagatelju ni omogočil vpogleda v naročnikovo dokumentacijo. V nadaljevanju naročnik tudi ostale revizijske navedbe zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15.12. 2021 odstopil dokumentacijo, vezano na izvedeni projektni natečaj, in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. Glede kršitve pravice do vpogleda vlagatelj navaja, da avtorska pravica na načrtu arhitekture ne izhaja iz obličnosti tega dela, Načrt v tiskani obliki ima enak status avtorskega dela kot načrt v elektronski obliki .pdf ali .dwg. Elektronska oblika .dwg nima nič bolj statusa izvirnika kot elektronska oblika v formatu .pdf. Naročnik je z izročitvijo načrtov v .pdf obliki že distribuiral kopijo avtorskega dela arhitekturnega načrta. Ker je bila vlagatelju priznana pravica do vpogleda, bi mu moral biti omogočen vpogled tudi v datoteke DWG. Argumentacija naročnika, da ne more predati avtorskega dela v drugačni (elektronski) obliki, je neskladna z ZASP, ZJN-3 in je nična. DWG datoteke velikokrat vsebujejo interno znanje posameznih ponudnikov. Mogoče je domnevati, da želi naročnik zaradi tega znanja zakriti DWG datoteke in tako preprečiti prenos znanja in veščin med konkurenčnimi ponudniki, vendar udeleženci elaboratov niso označili za poslovno skrivnost. Vlagatelj nadalje navaja, da mnenja izvedencev predstavljajo podlago za vrednotenje prispelih elaboratov po merilih, zato so skladno s 35. členom ZJN-3 javna. Na podlagi zaključnega poročila je mogoče sklepati o razhajanjih med mnenjem izvedenca za investicijo in poročevalca, ki ni strokovnjak za investicije.

Vlagatelj je dne 17. 12. 2021 vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev, da je vlagatelj Zbornici dolžan povrniti stroške.

Državna revizijska komisija je vlagatelju posredovala vlogo udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in vlogo udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana. Do omenjenih vlog se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 3. 1. 2022, v kateri vztraja pri navedbah in opozarja, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo očitno prevzel (napačna) stališča drugih udeležencev kot svoja.

Naročnik je dne 5. 1. 2022 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do vlagateljeve pritožbe in do navedb vlagatelja v vlogi z dne 17. 12. 2021 in vlogi z dne 3. 1. 2022.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, udeleženca ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana, in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kljub temu, da zahtevka za revizijo vlagatelja ni zavrgel, temveč ga je vsebinsko obravnaval in odločil na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, izrazil pomisleke o vlagateljevi aktivni legitimaciji iz dveh razlogov, prvič, ker iz Obvestila o izidu (in Zaključnega poročila) ne izhaja, da bi vlagatelj, tj. družba Scapelab IN, d.o.o., Ljubljana, predložil elaborat; vlagatelj, na katerem je dokazno breme, pa predložitve elaborata tudi ni dokazal, in drugič, ker si vlagatelj, upoštevaje, da ne izpodbija odločitve naročnika, ki se nanaša na njegov natečajni elaborat (po navedbah naročnika je to elaborat s šifro SB747), položaja v tem postopku ne more izboljšati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izvaja projektni natečaj. Slednji pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik izvede projektni natečaj v skladu s petim poglavjem ZJN-3 in pri tem uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam ZJN-3 (prvi odstavek 102. člena ZJN-3).

Naročnik s predmetnim projektnim natečajem želi pridobiti (najprimernejšo) rešitev oz. projekt za novo sodno stavbo Ljubljana. Naročnik je preko Portala javnih naročil objavil dokumentacijo, ki je sestavljena iz naslednjih dokumentov: (1) Natečajni pogoji, (2) Natečajna naloga, (3) Natečajne podlage in (4) Natečajne priloge. Iz omenjene dokumentacije in iz obvestila o natečaju je razvidno, da je naročnik organiziral projektni natečaj z nagradami oz. plačili udeležencem (glej točki IV.3.1 in IV.3.1 obvestila o natečaju) po odprtem postopku (glej točko IV.1.1 obvestila o natečaju). Naročnik je predvidel, da bo podelil tri nagrade, tri priznanja in 11 odškodnin, pri čemer si je pridržal možnost, da spremeni število podeljenih nagrad, priznanj in odškodnin (4.16. točka Natečajnih pogojev). Prejemniki nagrad so zmagovalci projektnega natečaja (3. točka Natečajnih pogojev). Naročnik namerava (po pravnomočnosti o obvestila o izidu) oddati javno naročilo izdelave projektne dokumentacije po postopku s pogajanji brez predhodne objave (točka b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3), v katerega bo povabil zmagovalce projektnega natečaja, upoštevaje njihov vrstni red glede na obvestilo o izidu.

Naročnik je v 3. točki Natečajnih pogojev opredelil posamezne pojme, ki jih (je) uporablja(l) tekom izvedbe projektnega natečaja. Naročnik je tako pojasnil, da so natečajniki pravne ali fizične osebe, ki se udeležijo natečaja s svojimi natečajnimi elaborati, gospodarski subjekt v sestavi natečajnika je tisti, ki predloži spremljajočo ponudbeno dokumentacijo in je tisti, ki nastopa kot kandidat, projektant pa je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izdeluje projektno dokumentacijo in ves čas trajanja pogodbenega razmerja izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, in nastopa kot gospodarski subjekt.

Iz 3., 4.8. in 6.2. točke Natečajnih pogojev izhaja naročnikova zahteva, da udeleženci predložijo »natečajno ponudbeno dokumentacijo«, ki je sestavljena iz:
– natečajnega elaborata, ki ga predloži natečajnik in ki je sestavljen iz gradiva, s katerim natečajnik predstavi svojo natečajno rešitev (npr. mapa, plakati, maketa, elektronski nosilec ipd.), in
– »spremljajoče ponudbene dokumentacije«, ki jo predloži gospodarski subjekt in ki je sestavljena iz:
o kuverte »Kontakt«, katere vsebina je izpolnjena priloga Kontakt,
o kuverte »Avtor«, katere vsebina je izpolnjena priloga Avtor – v tej prilogi so (tam predstavljeni) avtorji podali soglasje, da se v primeru dodelitve nagrade znesek izplača gospodarskemu subjektu, v primeru dodelitve priznanja ali odškodnine pa se znesek izplača (tam navedenemu) izbranemu poslovnemu subjektu in
o kuverte »Naknadni preizkus«, katere vsebina je priloga Ponudba – v omenjeni prilogi so udeleženci vpisali gospodarski subjekt – projektanta, ki bo (po uspešno izvedenem postopku s pogajani brez predhodne objave) izdelal projektno dokumentacijo.
Na tem mestu gre še pojasniti, da je naročnik zahteval, da so vsi deli »natečajno ponudbene dokumentacije« označenimi z enako šifro, ki so jo oblikovali udeleženci sami (6.3. točka Natečajnih pogojev).

Glede odpiranja (posameznih delov) »natečajno ponudbene dokumentacije« je naročnik v točki 4.14 Natečajnih pogojev določil, da bo žirija (za katero naročnik uporablja izraz ocenjevalna komisija) izvedla predhodni preizkus »natečajno ponudbene dokumentacije« (ali je pravočasna, ali je spoštovana zahtevana anonimnost in ali ima vse zahtevane sestavne dele). Po pregledu natečajnih elaboratov in njihovi ocenitvi po merilih za ocenjevanje ter zaključnega poročila z vrstnim redom prejemnikov nagrad in priznanj, se izvede identificiranje avtorjev vseh elaboratov, pripuščenih k ocenjevanju, z odpiranjem kuverte »Avtor«. Za prejemnike nagrad (zmagovalce projektnega natečaja) pa se odpre tudi kuverta »Naknadni preizkus«.

Kot že navedeno, naročnik najprej vlagatelju odreka aktivno legitimacijo, ki je procesna predpostavka, katero (naročnik in) Državna revizijska komisija presoja(ta) po uradni dolžnosti pred vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev. Vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V okviru projektnega natečaja se ne dodeli javno naročilo v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je namen projektnega natečaja pridobitev ustreznega načrta ali projekta. V postopkih oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija vlagateljem po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila redoma priznava interes za dodelitev javnega naročila na podlagi dejstva, da so v postopku oddaje javnega naročila sodelovali s predložitvijo pravočasne ponudbe. To stališče je smiselno uporabljivo tudi pri projektnih natečajih, zato je za obstoj prvega elementa aktivne legitimacije (tj. interes za dodelitev javnega naročila) treba ugotoviti, ali je vlagatelj v okviru projektnega natečaja sodeloval s predložitvijo »natečajno ponudbene dokumentacije«.

Naročnik odreka vlagatelju aktivno legitimacijo iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi predložil elaborata oz. ni dokazal, da je predložil elaborat. Pritrditi gre naročniku, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljeval aktivno legitimacijo z navedbami, da je pravočasno oddal (natečajni) elaborat – takšne vlagateljeve navedbe gre razumeti na način, da vlagatelj zatrjuje, da je sodeloval v projektnem natečaju. Glede naročnikovih navedb o vlagateljem trditvenem in dokaznem bremenu gre ponoviti, da skladno s 26. členom oz. 31. členom ZPVPJN naročnik oz. Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti ugotavlja (ne)obstoj procesnih predpostavk, kar pomeni, da se lahko izvedejo tudi dokazi, ki jih nobena od strank ni predlagala. Zato v konkretnem primeru tudi ni mogoče odreči aktivne legitimacije vlagatelju zgolj iz razloga, ker ni dokazoval, da je predložil elaborat oz. da je sodeloval v projektnem natečaju, sploh upoštevaje, da se v projektnem natečaju predložena »natečajno ponudbena dokumentacija« nahaja v sferi naročnika, naročnik pa je v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo dolžan Državni revizijski komisiji odstopiti tudi to dokumentacijo (glej tretji odstavek 29. člena ZPVPJN).

Pritrditi gre naročniku, da iz Obvestila o izidu in zaključnega poročila žirije ne izhaja, da bi vlagatelj, tj. družba Scapelab IN, d.o.o., Ljubljana, predložil elaborat. Navedeno tudi ne izhaja iz nobenega izmed odstopljenih prilog Avtor, ki so jih udeleženci priložili v okviru »spremljajoče ponudbene dokumentacije« in v kateri so navedeni avtorji elaboratov. Upoštevaje navedeno gre tako ugotoviti, da vlagatelja ni mogoče šteti za avtorja elaborata. Vendar upoštevaje, da je naročnik predvidel, da je »natečajno ponudbena dokumentacija« sestavljena iz elaborata (ki ga izdelajo avtorji) in »spremljajoče ponudbene dokumentacije«, v obravnavani zadevi ni relevantno le, kateri subjekt je naveden kot avtor elaborata (oz. kateri subjekt je predložil oz. izdelal elaborat), pač pa je relevantno tudi, kateri subjekt je predložil »spremljajočo ponudbeno dokumentacijo«. Dejstvo, da vlagatelj ni naveden kot avtor elaborata, tako še ne pomeni, da ni predložil »spremljajoče ponudbene dokumentacije« in s tem »natečajne ponudbene dokumentacije«. Enako je treba ugotoviti tudi, če bi bilo potrebno naročnikove navedbe razumeti na način, da vlagatelj ni natečajnik v smislu 3. točke Natečajnih pogojev, ker vlagatelj ni subjekt, ki bi predložil (izdelal) elaborat. Čeprav je naročnik pojem natečajnik opredelil kot subjekt, ki predloži natečajni elaborat, pa je naročnik tudi predvidel, da v sestavi natečajnika nastopa gospodarski subjekt, ki predloži »spremljajočo ponudbeno dokumentacijo«. Zato glede vprašanja, kdo je natečajnik, ni relevantno le, kateri subjekt je predložil (izdelal) elaborat, temveč tudi, kateri gospodarski subjekt je predložil »spremljajočo ponudbeno dokumentacijo«.

Pritrditi gre naročniku, da je gospodarski subjekt, ki je »oddal ponudbo za elaborat« oz. gospodarski subjekt, ki je oddal »spremljajočo ponudbeno dokumentacijo«, razviden iz priloge Ponudba oz. iz kuverte »Naknadni preizkus«. Prav tako gre pritrditi naročniku, da v okviru projektnega natečaja vse kuverte »Naknadni preizkus« niso bile odprte, saj je naročnik predvidel le odpiranje kuvert »Naknadni preizkus« nagrajenih elaboratov. Vendar dejstva, da naročnik, v skladu z vnaprej določenimi pravili projektnega natečaja, ni odprl vseh kuvert »Naknadni preizkus«, iz katerih je razviden gospodarski subjekt, ki je preložil »spremljajočo ponudbeno dokumentacijo«, ni mogoče šteti v škodo vlagatelju in iz tega razloga zaključiti, da vlagatelj ni sodeloval v projektnem natečaju ter vlagatelju odvzeti aktivno legitimacijo.

Ugotoviti gre, da je kot avtor nenagrajenega elaborata s šifro SB747 naveden B. M., ki je (kar je med strankama nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v AJPES) zakoniti zastopnik vlagatelja. Poleg tega vlagatelj pravilno opozarja, da je v prilogi »Avtor«, ki se nanaša na omenjeni elaborat, vlagatelj naveden kot izbrani poslovni subjekt, kateremu so nakaže denarni znesek odškodnine oz. priznanja. Pritrditi gre sicer naročniku, da so lahko avtorji kot izbrani poslovni subjekt navedli tudi subjekt, ki ni gospodarski subjekt – projektant (tj. subjekt, ki bi bil v primeru dodelitve nagrade povabljen v postopek s pogajanji brez predhodne objave), vendar pa v obravnavanem primeru ni najti okoliščin, ki bi omogočala sklepanja, da izbrani poslovni subjekt (torej vlagatelj) ne nastopa tudi v vlogi gospodarskega subjekta – projektanta. V kolikor je naročnik dvomil, da je vlagatelj predložil »natečajno ponudbeno dokumentacijo«, bi lahko ta dvom odpravil (na način, da bi sporno kuverto odprl), saj sporna neodprta kuverta »Naknadni preizkus« nahaja v njegovi sferi. Pri tem Državna revizijska komisija sicer razume naročnika, da bi bilo odpiranje kuvert »Naknadni preizkus« v nasprotju z vnaprej določenimi pravili projektnega natečaja, vendar bi bila kuverta s šifro SB747 odprta za namene postopka pravnega varstva. Naročnikovo ravnanje, ko ni odprl vseh prejetih kuvert in nato iz tega razloga zatrjuje neobstoj aktivne legitimacije, gospodarskim subjektom, ki so sicer sodelovali v projektnem natečaju, njihove kuverte pa niso bile odprte, onemogoča uveljavljanje (učinkovitega) pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo avtorjem elaborata mogoče priznati aktivno legitimacijo (naročnik namreč zatrjuje, da bi v konkretnem primeru moral predmetni zahtevek za revizijo vložiti eden izmed avtorjev, ki so fizične osebe, elaborata s šifro SB747), saj to glede na konkretne okoliščine zadeve ni relevantno, saj je relevantno le, ali je mogoče vlagatelju priznati aktivno legitimacijo. Upoštevaje, da je zakoniti zastopnik vlagatelja (ki je tudi podpisal pooblastilo pooblaščenki za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo) avtor nenagrajenega elaborata in da je kot prejemnik denarnega zneska odškodnine oz. priznanja v prilogi »Avtor« naveden vlagatelj, in ob umanjkanju okoliščin, ki bi kazale, da vlagatelj ni sodeloval v projektnem natečaju s predložitvijo »natečajno ponudbene dokumentacij«, Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izkazal prvega elementa aktivne legitimacije.

Glede drugega razloga, zaradi katerega naročnik vlagatelju odreka aktivno legitimacijo, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ne izpodbija uvrstitve njegovega elaborata (tj. elaborata s šifro SB747) in tudi ne zatrjuje naročnikovih kršitev pri ocenjevanju njegovega elaborat in tako ne zatrjuje, da bi njegov elaborat moral biti nagrajen. Vendar tudi če se vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne zavzema, da bi bil njegov elaborat nagrajen in bi vlagatelj posledično štel za zmagovalca, s čimer bi pridobil možnost povabila v postopek s pogajanji brez predhodne objave za oddajo naročila izdelave projektne dokumentacije, vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za izpodbijanje naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju nagrajenih elaboratov. Če bi se revizijske navedbe o tem, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju (namesto, da bi jih izločil), izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti naročnikovo odločitev o zmagovalcih projektnega natečaja, s tem pa bi tudi odpadla podlaga za začetek postopka s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena ZJN-3. S tem bi vlagatelj pridobil vsaj hipotetično možnost, da za naročnika izdela projektno dokumentacijo za sodno stavbo v Ljubljani. Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi vlagatelju zaradi zatrjevanih (domnevnih) naročnikovih kršitev lahko nastala škoda, ki bi se kazala v nepridobitvi naročila za izdelavo projektne dokumentacije za sodno stavbo v Ljubljani.

Vlagatelju pa ni mogoče priznati aktivne legitimacije za presojo revizijskih navedb, povezanih z elaboratom, kateremu je bilo dodeljeno priznanje. V bodoči postopek s pogajanji brez predhodne objave za izdelavo projektne dokumentacije bodo (upoštevaje vrstni red) povabljeni le zmagovalci projektnega natečaja, to so udeleženci z nagrajenimi elaborati. Ker prejemnika priznanja ni mogoče šteti za zmagovalca natečaja (ker mu ni bila dodeljena nagrada), posledično pa prejemnik priznanja nima nobenih možnosti, da bi bil povabljen v postopek s pogajanji brez predhodne objave, naročnikovo ravnanje pri pregledu tega elaborata ne vpliva na vlagateljev pravni položaj. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da, če naročnik ne bi storil v zahtevku za zatrjevanih kršitev (vlagatelj sicer očitkov, ki se nanašajo na elaborat s priznanjem ni navedel), bi bilo lahko priznanje dodeljeno njemu, posledično pa bi lahko prejel višje denarno izplačilo. Pojasniti gre, da vlagatelj, upoštevaje 14. člen ZPVPJN, z možnostjo prejema višjega denarnega zneska (v primeru podelitve priznanja je naročnik namreč predvidel višji denarni znesek kot v primeru odškodnine) ne more utemeljiti aktivne legitimacije, saj je njegov interes v dodelitvi javnega naročila oz. ima interes za izdelavo projektne dokumentacije za sodno stavbo, ne pa v prejemu višjega denarnega izplačila. Poleg tega priznanje predstavlja priznanje natečajnikom oz. kandidatom, ki so predložili ožje uvrščene natečajne elaborate oz. elaborate, ki zaradi svoje izvirnosti ali odličnosti posameznih elementov rešitve pomenijo pomemben doprinos k razvoju stroke (3. točka Natečajnih pogojev). Naročnik si je izrecno pridržal pravico, da posameznih nagrad oz. priznanj ne podeli in da spremeni število predvidenih nagrad, priznanj in odškodnin (4.16. točka Natečajnih pogojev). Naročnik je predvidel podelitev treh priznanj (2.3. in 4.6. točki Natečajnih pogojev), podelil pa je zgolj eno priznanje, kar pomeni, da v kolikor bi naročnik ocenjeval, da vlagateljev elaborat po izvirnosti ali odličnosti posameznih elementov rešitve pomeni pomemben doprinos k razvoju stroke, bi mu lahko podelil priznanje, saj je že vnaprej predvidel dodelitev več priznanj kot jih je z Obvestilom o izidu podelil. Pri tem gre ponoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja očitkov, usmerjenih v naročnikovo ravnanje pri pregledu in ocenjevanju njegovega elaborata, in tako ne zatrjuje, da njegov elaborat po izvirnosti ali odličnosti posameznih elementov rešitve pomeni pomemben doprinos k razvoju stroke in da bi mu posledično naročnik moral dodeliti priznanje.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju (razen v delu, ki se nanaša na ravnanje naročnika pri pregledu in ocenjevanju elaborata z dodeljenim priznanjem) ni mogoče odreči aktivne legitimacije, zahtevek za revizijo pa izpolnjuje tudi druge pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko presojala revizijske navedbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri pregledu in ocenjevanju nagrajenih elaboratov in kršitev pravice do vpogleda. Čeprav vlagatelj podredno predlaga, da se mu omogoči vpogled in čeprav ima vlagatelj v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), in ne, da vpogleda v dokumentacijo, je Državna revizijska komisija najprej presojala revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda. Če so namreč ti revizijski očitki utemeljeni, je potrebno vlagatelju dovoliti vpogled, vlagatelj pa bo imel možnost že podane revizijske navedbe dopolniti oz. spremeniti, zato ni mogoče zaključiti, da je vlagateljeva trditvena podlaga že oblikovana.

Revizijske navedbe vlagatelja glede kršitve pravice do vpogleda je potrebno presojati (upoštevaje prvi odstavek 102. člena ZJN-3) z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Vprašanje varstva podatkov in vpogleda v dokumentacijo konkurenčnih subjektov specifično ureja 35. člen ZJN-3, ki v petem odstavku določa, da če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Namen pravice do vpogleda, ki se opravi v postopku javnega naročanja, je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da če vlagatelj dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, v zahtevku za revizijo ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Vpogled je torej namenjen zagotavljanju učinkovitega pravega varstva, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila (prim. 14. člen ZPVPJN). Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da 35. člen ZJN-3 ne določa, da bi moral vlagatelj utemeljiti namen vpogleda v dokumentacijo, gre zavrniti navedbe udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, o vlagateljevem umanjkanju interesa za zatrjevanje kršitve pravice do vpogleda. Ne glede na navedeno gre še dodati, da je vlagatelj vsaj glede DWG datotek pojasnil razloge, zaradi katerih želi vpogled, saj je pojasnil, da je zgolj očitna odstopanja od naročnikovih zahtev mogoče ugotoviti s »prostim očesom«, torej na podlagi posredovanih (.pdf) dokumentov, medtem ko je izpolnjevanje zahtev glede doseganja zahtevanih površin prostorov mogoče ugotoviti le z izvornimi DWG datotekami.

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno, da je vlagatelj z dopisom z dne 15. 11. 2021 zahteval vpogled v »natečajno dokumentacijo« vseh udeležencev oz. podredno »natečajno dokumentacijo« prejemnikov nagrad in priznanja, v poročilo izvedenca za oceno investicije in v poročilo izvedenca za urbanizem ter da se mu (zahtevana) dokumentacija posreduje tudi po elektronski pošti. Med strankama je nesporno, da je vlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 17. 11. 2021 (tj. pred izvedbo vpogleda) izrecno zahteval »digitalne kopije oddanih materialov, tj. […] DWG datoteke […], katere bi želel prenesti na lasten USB ključek«.

Na tem mestu gre zavrniti navedbe udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da je vlagateljeva zahteva za vpogled »neobstoječa«, ker je vlagatelj ni vložil prek portala eRevizija. Prek portala eRevizija poteka izmenjava informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (13a. člen ZPVPJN), vlagatelj pa je vložil zahtevo za vpogled pred začetkom predrevizijskega postopka, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo (tega je vlagatelj vložil prek portala eRevizija). Ker vlagateljeva zahteva za vpogled, v nasprotju z mnenjem udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, ni bila vložena tekom predrevizijskega postopka, je vlagatelj ni bil dolžan posredovati prek portala eRevizija. Posredovanje zahteve za vpogled prek portala eRevizija pred začetkom predrevizijskega postopka, glede na namen tega portala, tudi ne bi bilo primerno.

Med strankama je nesporno, da je naročnik vlagatelju omogočil delni vpogled v nagrajene elaborate in da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v »digitalne dele ponudbene dokumentacije v formatu DWG« nagrajenih elaboratov, v »natečajno ponudbeno dokumentacijo« ostalih udeležencev (v elaborat z dodeljenim priznanjem in v elaborate, ki so prejeli odškodnino), v Poročilo izvedenca za oceno investicije in Poročilo izvedenca za urbanizem.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročnikove kršitve zaradi onemogočenega vpogleda v DWG datoteke nagrajenih elaboratov (tj. »digitalni deli ponudbene dokumentacije v formatu DWG« nagrajenih elaboratov) in v elaborat, kateremu je bilo dodeljeno priznanje, medtem ko vlagatelj ne zatrjuje naročnikove kršitve zaradi onemogočenega vpogleda v Poročilo izvedenca za oceno investicije in Poročilo izvedenca za urbanizem. V zvezi z omenjenima poročiloma je vlagatelj v I. točki zahtevka za revizijo z naslovom »Postopek oddaje javnega naročila«, v kateri je vlagatelj opisal potek projektnega natečaja, zgolj navedel, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v Poročilo izvedenca za oceno investicije in Poročilo izvedenca za urbanizem, ni pa navedel oz. zatrjeval naročnikovih kršitev. Naročnikove kršitve je vlagatelj navedel od V. točke zahtevka za revizijo dalje, vendar tudi v tem delu vlagatelj ni zatrjeval naročnikovih kršitev zaradi onemogočenega vpogleda v omenjeni poročili. Vlagatelj je šele v vlogi z dne 17. 12. 2021, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, zatrjeval naročnikove kršitve v tem delu, kar pa je, skladno s šestim odstavkom 29 člena ZPVPJN (ki določa, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku), prepozno. Navedenega ne spreminja vlagateljevo zatrjevanje, da se z vlogo z dne 17. 12. 2021 zgolj opredeljuje do naročnikovih navedb, ki v Obvestilu o izidu niso bile zapisane, in da se je vlagatelj z določenimi razlogi seznanil šele s sprejemom odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je bil že ob vložitvi zahtevka za revizijo seznanjen z dejstvom, da mu naročnik v omenjeni poročili ni omogočil vpogleda, zato bi lahko (in moral) že v zahtevku za revizijo zatrjevati naročnikove kršitve v tej smeri. Navedenega ne spreminja dejstvo, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnjeval razloge za zavrnitev vpogleda v omenjeni poročili, saj so takšne naročnikove navedbe, upoštevaje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo očitkov v tej smeri ni podal, nerelevantne in kot takšne ne morejo vplivati na vprašanje pravočasnost vlagateljevih navedb. Vlagatelj tudi z obširnim utemeljevanjem razlogov za podajo zahteve za vpogled v omenjeni poročili v vlogi z dne 17. 12. 2021 ne more izkazati, da domnevnih naročnikovih kršitev, povezanih z onemogočenim vpogledom v omenjeni poročili, brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti že v zahtevku za revizijo.

Ker torej vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval naročnikovih kršitev zaradi onemogočenega vpogleda v Poročilo izvedenca za oceno investicije in Poročilo izvedenca za urbanizem, in ker takšne navedbe vlagatelja v vlogi z dne 17. 12. 2021, upoštevaje, da vlagatelj ni dokazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, niso pravočasne, se Državna revizijska komisija ni vsebinsko opredeljevala do s tem povezanih navedb vlagatelja in naročnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev pravice do vpogleda, ker mu ni omogočil vpogleda v elaborat s priznanjem. Kot že pojasnjeno, vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije za presojo domnevnih naročnikovih kršitev, povezanih s pregledom in ocenjevanjem elaborata z dodeljenim priznanjem. Upoštevaje navedeno in upoštevaje namen vpogleda v dokumentacijo (tj. da se lahko vlagatelj seznani z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj) vlagatelj tudi nima interesa za vpogled v elaborat z dodeljenim priznanjem. Poleg tega so vlagateljeve navedbe v tem delu tudi neutemeljene. Kot že pojasnjeno, elaborat z dodeljenim priznanjem ni nagrajeni elaborat; udeleženec, ki je predložil elaborat z dodeljenim priznanjem pa ne šteje za zmagovalca projektnega natečaja in posledično tudi ne bo povabljen v postopek s pogajanji brez predhodne objave. Elaborata z dodeljenim priznanjem zato ni mogoče šteti za »ponudbo izbranega ponudnika« v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3. Kot že navedeno, skladno z omenjeno določbo je naročnik dolžan omogočiti vpogled le v »ponudbo izbranega ponudnika«. Ker je vlagatelj na podlagi 35. člena ZJN-3 upravičen le do vpogleda v nagrajene elaborate, ne pa tudi v elaborat z dodeljenim priznanjem (ali v elaborate, ki so prejeli odškodnino), naročniku ni mogoče očitati kršitev pravice do vpogleda zaradi onemogočenega vpogleda v elaborat z dodeljenim priznanjem.

Glede revizijskih očitkov o onemogočenem vpogledu v DWG datoteke nagrajenih elaboratov gre najprej pojasniti, da je naročnik v 6.1. točki Natečajnih pogojev zahteval, da udeleženci v okviru elaborata predložijo plakate, maketo, mapo in DVD (ali drug elektronski nosilec) in da slednji (poleg plakatov v .pdf, mape v .pdf, tlorisa v .pdf in tabele v .xls) vsebuje »digitalne risbe: ureditvena situacija, tlorisi, prerezi idr. v .dwg v verziji autocad 2010 ali .dxf., zbrane v eni oz. čim manjšem številu skupnih datotek«. DWG datoteke, v katere vlagatelju vpogled ni bil omogočen, so torej del elaboratov. V zvezi z navedbami naročnika in udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da skladno s 4.15. točko Natečajnih pogojev žirija ni vpogledala v DWG datoteke, ampak so jih pregledali poročevalci in izvedenci, gre pojasniti, da ravnanja žirije, poročevalcev in izvedencev v projektnem natečaju štejejo za ravnanje naročnika, zato ni relevantno, kateri subjekt je v okviru ocenjevanja pregledal omenjene datoteke.

Tretja poved petega odstavka 35. člena ZJN-3 določa, v katerem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (torej v nagrajene elaborate), in sicer naročnik dovoli vpogled v vse dele, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.

Pritrditi gre vlagatelju, da iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da naročnik varuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, osebne podatke ali tajne podatke, pri čemer naročnik varuje te podatke na način, da drugim subjektom onemogoči seznanitev s temi podatki. V obravnavanem primeru podatkov na DWG datotekah ni mogoče šteti za osebne podatke ali tajne podatke, kot tudi ne za poslovno skrivnost. V zvezi s slednjim gre ugotoviti, da je med strankama nesporno, temu pa smiselno pritrjuje tudi udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana (ki zatrjuje, da je upoštevaje varstvo avtorske pravice že pojmovno izključeno, da bi moral te podatke označiti za poslovno skrivnost), da udeleženci z nagrajenimi elaborati podatkov v DWG datotekah niso označili za poslovno skrivnost. Brezpredmetne so zato naročnikove obširne navedbe v vlogi z dne 4. 1. 2022, vezane na poslovno skrivnost. Res je sicer vlagatelj v vlogi z dne 17. 12. 2021 navedel, da lahko DWG datoteke vsebujejo »interno znanje posameznih ponudnikov« in da namen vpogleda ni v pridobivanju »internega znanja posameznih ponudnikov«, vendar pa je naročnik onemogočil vpogled v te datoteke sklicujoč se na avtorsko pravico in ne sklicujoč se na poslovno skrivnost. Ne glede na odgovor na vprašanje, ali sporne DWG datoteke vsebujejo »interno znanje posameznih ponudnikov«, gre še pojasniti, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) glede poslovne skrivnosti napotuje na Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS), ki, za razliko od veljavnega ZGD-1 pred sprejemom ZPosS, ne predvideva t.i. objektivne poslovne skrivnost in za poslovno skrivnost ne šteje več podatkov, za katere je ne glede na sklep družbe očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Sedanja ureditev poslovne skrivnosti za opredelitev podatka za poslovno skrivnost nalaga imetniku poslovne skrivnosti aktivno ravnanje – npr. z določitvijo informacije za poslovno skrivnost v pisni obliki (glej prvi in drugi odstavek 2. člena ZPosS). Ker v obravnavanem primeru udeleženci podatkov v DWG datotekah niso označili za poslovno skrivnost, naročnik pa tudi ne pojasni, na podlagi katerih okoliščin bi bilo mogoče šteti, da so imetniki poslovne skrivnosti razumno ukrepali, da te podatke ohranijo kot skrivnost, naročnik v vlogi z dne 4. 1. 2022 ne more upravičiti onemogočenega vpogleda v te podatke s sklicevanjem na varovanje poslovne skrivnosti.

V obravnavanem primeru naročnik vlagatelju vpogleda v podatke v DWG datotekah ni omogočil sklicujoč se na varovanje avtorske pravice. V zvezi z navedbami vlagatelja, da ZJN-3 ne varuje avtorske pravice (oz. pravic, ki izhajajo iz avtorskega dela), gre pojasniti, da četudi ZJN-3 izrecno ne napotuje na določbe, ki urejajo varstvo avtorske pravice, to ne pomeni, da jih naročnikom v postopku javnega naročanja ni treba upoštevati. Naročnik je (tako kot vsi subjekti) namreč dolžan ravnati v skladu z veljavnim pravom, katerega del je tudi avtorsko pravo.

Avtorska dela, pravice, ki iz teh del izhajajo, njihovo zaščito in prenos, ureja ZASP. Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z ZASP drugače določeno, pri čemer ZASP med varovana avtorska dela uvršča tudi arhitekturna dela, kot na primer skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske krajine (9. točka drugega odstavka 5. člena ZASP). Naročnik in vlagatelj sta si enotna, temu pa pritrjuje tudi udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da podatki v DWG datotekah predstavljajo avtorsko delo. Slednjemu pritrjuje tudi Državna revizijska komisija, saj podatki v DWG datotekah predstavljajo digitalne risbe (glej 6.1. točko Natečajnih pogojev) oz. skice in načrte s področja arhitekture.

Avtorska pravica pripada avtorju (torej fizični osebi, ki je ustvarila avtorsko delo) na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP) in je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja) (15. člen ZASP). Ena izmed materialnih avtorskih pravic je pravica reproduciranja, ki je izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki (prvi odstavek 23. odstavka ZASP). Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki (drugi odstavek 23. člena ZASP).

Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Uporaba avtorskega dela je dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP). Materialno avtorsko pravico, torej tudi pravico reproduciranja avtorskega dela, lahko avtor prenese na druge s pogodbo ali drugim pravnim poslom, če ni z zakonom določeno drugače (70. člen ZASP).

Upoštevaje predstavljene določbe ZASP gre pritrditi udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, in naročniku, da bi naročnikovo posredovanje podatkov v DWG datotekah na USB ključ oz. po elektronski pošti (kot je to zahteval vlagatelj z dopisom z dne 15. 11. 2021 in z elektronskim sporočilom z dne 17. 11. 2021) predstavljalo reproduciranje avtorskega dela. Pravica reproduciranja se namreč nanaša na izdelavo telesnih primerkov avtorskega dela, poenostavljeno – gre za razmnoževanje oz. kopije avtorskega dela (prim. M. Trampuž in drugi: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 1997, str. 93). Pri reproduciranju avtorskega dela gre za vsakršno (tudi enkratno) razmnoževanje avtorskega dela (prim. sodbo UPRS I U 57/2016-21). Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi shranitev podatkov v elektronski obliki (na vlagateljev USB ključ), skladno z drugim odstavkom 23. člena ZASP, predstavljalo (telesno) reproduciranje avtorskega dela, prav tako bi posredovanje teh podatkov po elektronski pošti predstavljalo razmnoževanje avtorskega dela.

Da bi imel naročnik pravico reproduciranja avtorskega dela, bi morala biti nanj prenesena ta materialna avtorska pravica. V zvezi s prenosom materialnih avtorskih pravic na naročnika, naročnik in udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, pravilno opozarjata na prilogo »Avtor«, s podpisom katere se avtorji izjavili: »pisno izključno in neomejeno prenašamo na gospodarski subjekt (podpisnik ponudbe) vse svoje materialne avtorske pravice iz 22. člena ZASP, pod pogojem sklenitve pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije med naročnikom in gospodarskim subjektom, ter ob tem gospodarskemu subjektu podajamo dovoljenje za nadaljnji prenos pravic na naročnika v obsegu, ki gospodarskemu subjektu omogoča izpolnitev obveznosti po 21. členu priloge VZOREC POGODBE O IZDELAVI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE - Lastništvo in avtorstvo projektne dokumentacije«.

Iz citirane izjave izhaja, da je dana pod odložnim pogojem (da bo sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije med naročnikom in gospodarskim subjektom, ki bo posledica izvedenega postopka s pogajanji brez predhodne objave). Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se ta izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve (prvi in drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika – Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.) Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Če se pogoj ne izpolni, pogodba nima učinka za nobeno stranko. Dokler se odložni pogoj ne izpolni, je pravni posel viseč: obveznost, ki je bila sprejeta pod odložnim pogojem, do izpolnitve pogoja ne more nastati.

V obravnavanem primeru, ko so avtorji pod odložnim pogojem prenesli materialno avtorsko pravico (torej tudi pravico reproduciranja) na gospodarski subjekt-projektanta, ki ima dovoljenje za nadaljnji prenos na naročnika, to pomeni, da bo prenos materialnih avtorskih pravic na naročnika učinkoval šele, ko in če bo na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave med naročnikom in gospodarskim subjektom sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije. Ker do izpolnitve odložnega pogoja še ni prišlo, avtorji na naročnika še niso prenesli materialnih avtorskih pravic. Povedano drugače: šele (in če) bo sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije med naročnikom in gospodarskim subjektom, bodo na naročnika prenesene materialne avtorske pravice, vključno s pravico reproduciranja. Upoštevaje navedeno gre zato pritrditi naročniku in udeležencu Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana, da avtorji na naročnika niso prenesli materialne avtorske pravice reproduciranja, posledično pa naročnik nima podlage za reproduciranje podatkov v DWG datotekah oz. razmnoževanje DWG datotek.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da posredovanje USB ključa s spornimi datotekami oz. posredovanje spornih datotek preko elektronskega sporočila, ne predstavlja reproduciranja, prav tako vlagatelj ne ugovarja naročnikovim navedbam, da nanj ni bila prenesena omenjena materialna avtorska pravica. Pač pa vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik že posredoval dokumente v .pdf obliki, ki prav tako kot DWG datoteke predstavljajo avtorsko delo, zato se naročnik ne more sklicevati na avtorsko pravico. V zvezi z izpostavljenimi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da tudi če dokumenti v .pdf obliki, ki so bili posredovani vlagatelju, predstavljajo avtorsko delo, in tudi če bi bili dokumenti v .pdf obliki zgolj posledica podatkov v DWG datoteke (oz. da so bili podatki v .dwg pretvorjeni v format .pdf), to ne vpliva na presojo naročnikovega ravnanja pri (ne)posredovanju DWG datotek. Če je namreč naročnik del avtorskega dela reproduciral brez ustrezne podlage, to ne pomeni, da je naročnik dolžan brez ustrezne pravne podlage reproducirati tudi drug del avtorskega dela. Morebitna neutemeljeno reproduciranje dela avtorskega dela tudi ni vplivalo na vlagatelja (kvečjemu mu je bilo v korist), ampak je lahko relevantno v razmerju med naročnikom in avtorji.

Vendar dejstvo, da naročnik v trenutku vpogleda (ta je bil izveden dne 18. 11. 2021) ni razpolagal z materialno avtorsko pravico reproduciranja, pomeni le, da naročnik vlagatelja s podatki v WG datotekah nagrajenih elaboratov ni mogel seznaniti na način, ki ga je vlagatelj izrecno opredelil z dopisom z dne 15. 11. 2021 (tj. preko elektronske pošte) in elektronskim sporočilom z dne 17. 11. 2021 (tj. z zapisom na vlagateljevem USB ključu). Vlagatelj se lahko z zahtevanimi podatki seznani na različne načine, kar je razvidno iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da je vpogled je brezplačen in da lahko naročnik za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije ponudniku zaračuna materialne stroške. Zahteva za posredovanje spornih podatkov na USB ključu oz. preko elektronske pošte že sama v sebi vsebuje zahtevo, da se sporne podatke da na vpogled – torej, da se omogoči fizičen vpogled v podatke. Poleg tega je vlagatelj z zahtevo z dne 15. 11. 2021 izrecno zahteval vpogled (v natečajno ponudbeno dokumentacijo), v nadaljevanju pa je zahteval posredovanje dokumentacije tudi po elektronski pošti, kar gre razumeti na način, da je vlagatelj zahteval tako, da mu naročnik da na vpogled sporne podatke, kot tudi, da mu naročnik sporne podatke posreduje.

Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve zaradi »onemogočenega vpogleda« v DWG datoteke, je treba še presoditi, ali je naročniku mogoče očitati kršitve, ker vlagatelja ni seznanil s podatki v DWG datotekah na način, da bi mu jih dal na vpogled. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZASP določb, ki bi varovale avtorsko delo oz. avtorsko pravico na način, da bi onemogočale seznanitev z avtorskim delom, ne vsebuje. Da zaradi varstva avtorske pravice ne bi bil mogoč zgolj vpogled v DWG datoteke oz. v avtorsko delo, v postopku pravnega varstva ne zatrjuje niti naročnik niti udeleženec Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku sicer ni mogoče očitati kršitev, ker vlagatelju ni posredoval USB ključa z DWG datotekami nagrajenih elaboratov oz. ker mu DWG datotek nagrajenih elaboratov ni posredoval preko elektronskega sporočila, vendar pa je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda s tem, ko mu seznanitve s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov ni omogočil tako, da bi mu jih dal na vpogled.

Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da v kolikor bi bilo treba šteti, da ima vlagatelj, upoštevaje 35. člen ZJN-3, pravico do izbire načina izvedbe vpogleda oz. do izbire načina seznanitve s podatki, bi bilo treba tudi upoštevati, da nasproti te pravice stoji avtorska pravica, zato bi bilo potrebno obe pravici uravnovesiti upoštevaje konkretne okoliščine posamezne zadeve. Ponoviti gre, da je namen pravice do vpogleda dokumentacijo, ki se opravi v postopku javnega naročanja, ta, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj (prim. 14. člen ZPVPJN). Ta namen oz. cilj, ki ga zasleduje vlagatelj z zahtevo za vpogled, je mogoče doseči že na način, da se da vlagatelju podatke na vpogled, ne da bi za dosego tega namena bilo potrebno tudi posredovanje podatkov v DWG datotekah. Takšen način, ki je tudi primerljiv z ureditvijo na področju dostopa do informacij javnega značaja (prim. 25. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s sprem.), ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da se mu jo da zgolj na vpogled), omogoča vlagatelju seznanitev s podatki, avtorju pa varovanje njegovih avtorskih pravic.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ter druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v izpostavljenem delu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov tako, da mu jih da na vpogled. Predstavljeni način odprave kršitve obenem predstavlja tudi napotek Državne revizijske komisije naročniku za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je bila ugotovljena kršitev naročnika (primerjaj drugo poved tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).

V zvezi s predlogom naročnika, da Državna revizijska komisija sama vpogleda v sporne podatke, gre pojasniti, da je predlagano ravnanje Državne revizijske komisije namenjeno zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva oz. zagotavljanju ustreznega ravnovesja med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov. V obravnavanem primeru pa glede dela dokumentacije, v katero je vlagatelju dovoljen vpogled, ni obstajala oz. ne obstaja pravica do varovanja zaupnosti podatkov.

Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

V preostalem delu se zahtevek za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda zavrne.

Državna revizijska komisija se ni izrekala o preostalih vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka oziroma o njih (še) ni meritorno odločala. Te navedbe bo namreč Državna revizijska komisija – skupaj z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami zahtevka za revizijo – po vsebini obravnavala po tem, ko bo imel vlagatelj možnost zahtevek za revizijo dopolniti ali spremeniti z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je na podlagi 70. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega ter četrtega odstavka 165. člena Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških postopka pravnega varstva, posledično pa tudi odločitev o vlagateljevi pritožbi z dne 17. 12. 2021, pridržita do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je upravni spor dovoljen v okviru tožbe zoper končno odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.


V Ljubljani, 25. 1. 2022


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- pooblaščenec udeleženca Bevk Perović arhitekti, d.o.o., Ljubljana,
- udeleženec Biro Space society, d.o.o., Zagreb,
- udeleženec Arhitekti Počivašek Petranovič, d.o.o., Celje,
- udeleženec ARK Arhitektura Krušec, d.o.o., Ljubljana,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran