EN

018-198/2021 Zdravstveni dom Litija

Številka: 018-198/2021-6
Datum: 24. 1. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup RTG aparata«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SIEMENS Healthcare, Trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Litija, Partizanska pot 8a, Litija (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 1. 2022

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« z dne 25. 11. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.903,44 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 9. 2021, št. objave JN006423/2021-W01, s popravkom.

Naročnik je dne 17. 11. 2021 sprejel in nato dne 19. 11. 2021 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006423/2021-ODL01) objavil dokument Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku VISARIS d.o.o., Batajnički drum 10-it deo,1b, Beograd, Zemun, Srbija; do dopustnosti ponudbe vlagatelja, ki je bila glede na merilo za izbor ponudb uvrščena na drugo mesto, se naročnik ni opredelil. Navedeno odločitev je nato naročnik z dokumentom Sprememba odločitve z dne 22. 11. 2021, ki ga je isti dan objavil na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006423/2021-ODL01P1), razveljavil. Naročnik je nato dne 25. 11. 2021 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006423/2021-ODL02) tudi objavil dokument Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katerega izhaja, da je javno naročilo ponovno oddal ponudniku VISARIS d.o.o., Beograd, Srbija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik); do dopustnosti ponudbe vlagatelja, ki je bila glede na merilo za izbor ponudb uvrščena na drugo mesto, se tudi v tej odločitvi naročnik ni opredelil (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 2. 12. 2021 preko portala eRevizija pravočasno vložil Revizijski zahtevek (brez datuma; v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi, ker je naročnik ravnal v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub več pomanjkljivostim označil kot dopustno in mu oddal javno naročilo; zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je izbranega ponudnika dne 7. 12. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 10. 12. 2021 (v nadaljevanju: izjasnitev). Navedbam vlagatelja nasprotuje.

Naročnik je dne 20. 12. 2021 sprejel in dne 21. 12. 2021 na portalu eRevizija objavil Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 12. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 12. 2021, ki jo je istega dne vložil na portal eRevizija (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s pomanjkljivostmi ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

a) glede ponujene konfiguracije RTG aparata - moč fokusa

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, kakšna je dejanska tehnična konfiguracija ponujenega aparata v delu, ki se nanaša na moči fokusov rentgenske cevi. Ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi z dne 4. 10. 2021 navedel, da ponuja rentgensko cev z močema fokusov 40 kW in 100 kW, v pojasnilu svoje ponudbe z dne 12. 11. 2021 pa navedel, da ponuja rentgensko cev z močema fokusov 52 kW in 103 kW (Nominal anode input power) oz. 47 kW in 85 kW (Nominal radiographic anode input power). Vlagatelj zatrjuje, da gre za cev drugega proizvajalca (Siemens Healthineers), ki v prvotno oddani ponudbi ni bila nikjer omenjena. Ker je izbrani ponudnik v ponudbi prvotno ponudil rentgensko cev z močema fokusov 40 kW in 100 kW, je ta podatek zavezujoč in ga naknadno ni dopustno spreminjati. Čeprav tudi vrednosti fokusov, ki ju je izbrani ponudnik navedel v svojem pojasnilu ustrezajo naročnikovi zahtevi po moči fokusov, je izbrani ponudnik s pojasnilom po poteku roka za oddajo ponudb spremenil ponujeni predmet. Zatrjevana pomanjkljivost predstavlja neskladje v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi katerega ni mogoče ugotoviti, kakšno moč fokusov izbrani ponudnik dejansko ponuja, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti. S tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-088/2019 in 018-014/2017. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-057/2019, v povezavi z vsebino predložene tehnične dokumentacije, vlagatelj še izpostavlja, da je potrebno v primeru, da naknadno predložene informacije nasprotujejo tistim v prvotno oddani ponudbi oz. da naknadno predložene informacije prvotno predloženih informacij ne potrjujejo, ponudbo ponudnika zavrniti.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da z dodatno razlago ni nikakor spremenil prvotno načrtovane rentgenske cevi, ampak je svojo ponudbo le podrobneje pojasnil in dodatno posredoval tehnične lastnosti rentgenske cevi, ki je bila načrtovana že v prvotno oddani ponudbi. Sporne karakteristike v obeh primerih ustrezajo naročnikovim tehničnim zahtevam glede moči fokusov rentgenske cevi. Navaja, da proizvajalec Siemens v prospektih in oznakah nominalnih moči navaja enake podatke, kot izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji (40 in 80 oz. 100 kW), da pa so pri določenih parametrih moči lahko drugačne, kot jih navaja proizvajalec Siemens.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Odgovarja, da je iz predloženih dokazil izbranega ponudnika jasno razvidno, da v delu moči fokusov dodatna razlaga ponujenih tehničnih karakteristik aparata ni spremenila prvotno načrtovane rentgenske cevi, ampak podrobneje predstavlja v ponudbi že navedene minimalne tehnične karakteristike ponujenega aparata. Pojasnilo se v celoti sklada z navedbami v oddani ponudbi. Dodatno pojasnjeni podatki so objektivno preverljivi na dan oddaje ponudbe, volja izbranega ponudnika pa je jasna in nedvoumna. Karakteristike, podane tako v ponudbi kot v pojasnilu, v celoti izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve naročnika. V tehnični specifikaciji niso bile navedene vse tehnične lastnosti kompleksnega rentgenskega sistema, pač pa le osnovne, bistvene zahteve, ki so bile za naročnika najpomembnejše glede na cilj predmeta javnega naročanja. Izbrani ponudnik ni spreminjal svoje ponudbe niti vgrajene komponente (rentgenske cevi X proizvajalca Siemens), ki je bila že od samega začetka načrtovana v ponujeni rešitvi oz. oddani ponudbi. Proizvajalec rentgenske cevi v prospektih in oznakah navaja nominalni moči (40 in 80 oz. 100 kW), kot ju je izbrani ponudnik navedel v ponudbi.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Predmet zadevnega javnega naročila je nakup RTG aparata, katerega tehnične specifikacije in druge, z njim povezane zahteve je naročnik opredelil v poglavju 3 Minimalne tehnične zahteve v dokumentu Dokumentacija v zvezi z javnim naročanjem. V navedenem poglavju v podpoglavju 1. Zahteve RTG sistema v točki B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev v podtočki 11 je naročnik določil, da mora moč fokusov znašati vsaj 32 kW in 80 kW. V poglavju 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 2.4 Ponudbena dokumentacija je dalje določil, da morajo ponudniki dejanske tehnične specifikacije ponujene opreme po vseh zahtevah natančno opredeliti v obrazcu 7 Izjava o izpolnjevanju kadrovskih in tehničnih pogojev, za ponujeno opremo pa predložiti tudi tehnično specifikacijo z jasno označenimi deli izpolnjevanja minimalnih tehničnih zahtev iz poglavja 3.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotavlja, da je izbrani ponudnik v tabeli, ki jo je naročnik pripravil v obrazcu 7 v točki B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev v podtočki 11 navedel, da ponuja rentgensko cev z močema fokusov 40 kW in 100 kW. Isti podatek izhaja tudi iz dokumenta Tehnična specifikacija (stran 6), na katerega se v obrazcu 7 izbrani ponudnik sklicuje v dokaz izpolnjevanja zgoraj navedene tehnične zahteve. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 10. 11. 2021 »[…] 3. Predložite tehnične podatke o ponujeni rtg cevi.« odzval z dopisom z dne 12. 11. 2021, v katerem je (relevantno za obravnavani očitek) navedel, da je v ponudbi ponudil rentgensko cev X proizvajalca Siemens z močema fokusov 52 kW in 103 kW (Nominal anode input power) oz. 47 kW in 85 kW (Nominal radiographic anode input power). Dopisu je priložil tudi dva tehnična dokumenta rentgenske cevi X proizvajalca Siemens, v katerih je na več mestih označil moči fokusov, ki jih v tem dopisu navaja.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da ponuja rentgensko cev, katere moči fokusov ustrezajo naročnikovi tehnični zahtevi (40 kW in 100 kW), nato pa v dopisu z dne 12. 11. 2021 navedel vrednosti moči fokusov, ki se od v ponudbi navedenih razlikujejo, ampak naročnikovo tehnično zahtevo vseeno izpolnjujejo (52 kW in 103 kW ter 47 kW in 85 kW); je pa med njima sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je kljub predstavljenemu neskladju med podatki o moči fokusov rentgenske cevi štel, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izbrani ponudnik s podanim pojasnilom svojo ponudbo v obravnavanem delu spremenil in da na podlagi podatkov in dokumentov v ponudbi ni mogoče ugotoviti, kakšne moči fokusov rentgenske cevi ponuja.

V zvezi z vprašanjem zahtevanega obsega oz. načina opredelitve predmeta ponudbe Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, katere podatke o posameznih delih ponujenega RTG aparata je potrebno v tabelo v obrazcu 7 vpisati (npr. ime proizvajalca posameznega dela ponujenega RTG aparata, oznako modela ipd.), ampak je določil le, da mora ponudnik v stolpcu Ponujeno natančno navesti dejanske tehnične specifikacije ponujene opreme po vseh zahtevah. Upoštevaje, kako je izbrani ponudnik izpolnil tabelo iz obrazca 7 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v celoti sledil navodilom naročnika in v relevantno vrstico 11 vpisal konkretne tehnične podatke o moči fokusov ponujene rentgenske cevi (40 kW in 100 kW). Čeprav iz tako navedenega opisa neposredno ni mogoče razbrati konkretnejših podatkov o ponujeni rentgenski cevi (npr. proizvajalca, modela cevi), navedeno samo po sebi ni v nasprotju s predstavljenimi določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker je izbrani ponudnik v ponudbi navedel en podatek o ponujeni moči fokusov rentgenske cevi, v pojasnilu ponudbe pa drugega, lahko vlagatelj utemeljeno dvomi, da je izbrani ponudnik ponujeni predmet (oz. njegov del) s pojasnilom ponudbe spremenil. Na očitke vlagatelja, ki jih s tem v zvezi navaja, izbrani ponudnik odgovarja, da je z navedbami v dopisu z dne 12. 11. 2021 in predloženimi dokumenti proizvajalca Siemens rentgensko cev X v dopisu le podrobneje predstavil. Navedel je tudi, da je rentgensko cev X proizvajalca Siemens ponudil že v ponudbi, razhajanja med podatki o moči fokusov pa je pojasnil s tem, da so pri določenih parametrih moči fokusov rentgenske cevi lahko drugačne, kot je navedeno v predloženi tehnični dokumentaciji omenjenega proizvajalca. Naročnik je navedeno obrazložitev izbranega ponudnika v celoti povzel, vendar pa, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, ob tem ni navedel, na podlagi česa je štel, da izbrani ponudnik že ves čas ponuja isto rentgensko cev, torej cev X proizvajalca Siemens, pa tudi ne kateri in kakšni so tisti parametri, ob katerih moči fokusov rentgenske cevi X proizvajalca Siemens dosegajo v ponudbi izbranega ponudnika navedene moči fokusov 40 kW in 100 kW. Ker naročnik teh okoliščin ni pojasnil, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je imel naročnik podlago za zaključek, da je izbrani ponudnik že v ponudbi ponujal rentgensko cev X proizvajalca Siemens z močjo fokusov 40 kW in 100 kW ter da je imel posledično podlago za zaključek, da izbrani ponudnik dela prvotno ponujenega predmeta s pojasnilom z dne 12. 11. 2021 ni (nedovoljeno) spremenil.

b) glede ponujene konfiguracije RTG aparata - toplotna kapaciteta anode

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da zaradi neskladja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, ali ponuja zahtevano rentgensko cev z 800 kHU. Kot ugotavlja, je izbrani ponudnik v dokumentu Tehnična specifikacija navedel, da cev s tako specifikacijo ponuja, v dokumentu Pricelist (cenik rezervnih delov) pa navaja cevi s 300 kHU, 400 kHU in 600 kHU, ne pa tudi cevi z 800 kHU. Vlagatelj meni, da bi bila ta cev v ceniku navedena, v kolikor bi jo izbrani ponudnik ponujal. Zaradi opisanega neskladja meni, da ni jasno razvidno, kaj je dejansko predmet ponudbe izbranega ponudnika. Dodaja, da pomanjkljivost ni očitna in na podlagi 89. člena ZJN-3 tudi ni odpravljiva.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitev cenika rezervnih delov, ni pa določil, kateri rezervni deli morajo biti v njem zajeti. Ker se običajno prilaga cenik najpogosteje zamenljivih delov, ki se pri naročniku koristijo in služijo za načrtovanje servisov in planiranje stroškov, v predloženem univerzalnem ceniku niso zajete vse možne komponente (vijaki, nosilci, izvenserijski detektorji, generatorji itd.), ki jih rentgenske naprave družine Vision izbranega ponudnika obsegajo. Velike rentgenske cevi z 800 kHU se redko uporabljajo in zahteva po njihovi menjavi ni pogosta. Za vse dele oz. komponente, ki niso na ceniku, naročnik lahko pošlje povpraševanje izbranemu ponudniku (zastopniku, distributerju, serviserju) in bo prejel želene informacije. Izbrani ponudnik se sprašuje, ali je cenik rezervnih delov priložil vlagatelj.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Povzema odgovor izbranega ponudnika in dodaja, da je bil zahtevan le (splošen) cenik rezervnih delov in storitev, zgolj kot orientacija za potencialne stroške opreme po izteku garancijske dobe, kot je po večini v praksi. V ponudbi se je izbrani ponudnik jasno zavezal, da bo ves čas trajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila ter celoten čas trajanja garancijskega obdobja zagotavljal servis in vzdrževanje predmeta naročila in zagotavljal nemoteno oskrbno z rezervnimi deli. Zaradi okoliščine, da v splošnem ceniku rezervnih delov ni navedene ene komponente ponujenega aparata, naročnik ni dvomil v voljo izbranega ponudnika in ustreznost tehnične karakteristike ponujenega aparata.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Meni, da splošen cenik rezervnih delov ni povezan niti relevanten za presojo načrtovanja servisov in planiranja stroškov, kot navaja naročnik. Ker je cev bistven in sestavni del aparata, ni primerljiva s podložkami in vijaki ter bi morala biti vključena v seznam najpogosteje zamenljivih delov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik v poglavju 3 Minimalne tehnične zahteve v podpoglavju 1. Zahteve RTG sistema v točki B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev v podtočki 13 določil, da mora toplotna kapaciteta anode znašati najmanj 800 kHU. V poglavju 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 2.4 Ponudbena dokumentacija je dalje določil, da morajo ponudniki dejanske tehnične specifikacije ponujene opreme po vseh zahtevah natančno opredeliti v obrazcu 7 Izjava o izpolnjevanju kadrovskih in tehničnih pogojev, za ponujeno opremo pa predložiti tudi tehnično specifikacijo z jasno označenimi deli izpolnjevanja minimalnih tehničnih zahtev iz poglavja 3.

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotavlja, da je izbrani ponudnik v tabeli, ki jo je naročnik pripravil v obrazcu 7 v točki B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev v podtočki 13 navedel, da ponuja toplotno kapaciteto anode 800 kHU. Isti podatek izhaja tudi iz dokumenta Tehnična specifikacija (stran 6), na katerega se v obrazcu 7 izbrani ponudnik sklicuje v dokaz izpolnjevanja zgoraj navedene tehnične zahteve. Podatek o toplotni kapaciteti anode rentgenske cevi, kot jo je izbrani ponudnik navedel v obrazcu 7, izhaja tudi iz strani 2 dokumenta Tehnična specifikacija.

Kot navaja vlagatelj, je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (dokumenta Tehnična dokumentacija) tudi ugotovil, da izbrani ponudnik v okviru rentgenske cevi ponuja toplotno kapaciteto anode 800 kHU. Ker pa je hkrati ugotovil še, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil cenik rezervnih delov, v katerem ni navedena cev z anodo toplotne kapacitete 800 kHU, ampak (le) cevi s toplotno kapaciteto anode 300 kHU, 400 kHU in 600 kHU, vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi izbranega ponudnika neskladje, zaradi katerega ni mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik v okviru rentgenske cevi ponuja toplotno kapaciteto anode 800 kHU.

Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom o nejasnosti ponujenega predmeta oz. njegovega dela – anode toplotne kapacitete 800 kHU ne more slediti in s tem povezane navedbe vlagatelja zavrača. Iz predhodno predstavljene vsebine ponudbe izbranega ponudnika, v katero je vpogledala Državna revizijska komisija (zlasti iz obrazca 7 in dokumenta Tehnična specifikacija) jasno in nedvoumno izhaja, da izbrani ponudnik ponuja zahtevano rentgensko cev z anodo toplotne kapacitete 800 kHU. Te ugotovitve v konkretnem primeru ne more spremeniti dejstvo, da cevi z anodo take toplotne kapacitete ni navedene na splošnem ceniku rezervnih delov več različnih naprav, katerih proizvajalec je izbrani ponudnik, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (dokument Pricelist). V nasprotju z zatrjevanji vlagatelja namreč, po presoji Državne revizijske komisije, okoliščina, da eden od delov ponujenega RTG aparata ni naveden na ceniku rezervnih delov sama po sebi, ob odsotnosti zahteve po predložitvi cenika rezervnih delov in nadalje še ob odsotnosti izrecne naročnikove zahteve, v skladu s katero bi ponudniki s seznamom oz. cenikom rezervnih delov npr. izkazovali obseg in vsebino ponujenega predmeta, ne more povzročiti nejasnosti glede obsega ponujenega predmeta, ki izhaja iz obrazca 7 in predložene tehnične dokumentacije izbranega ponudnika. Obseg rezervnih delov, kot izhaja iz cenika rezervnih delov tako ne more biti relevanten za presojo, kakšno sestavo predmeta naročila ponuja izbrani ponudnik oz. ali ponujeni predmet naročila zajema vse elemente oz. dele, ki jih je zahteval naročnik, lahko pa bi bil (ob obstoju ustrezne podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) relevanten npr. za presojo vprašanja zagotavljanja oskrbe z rezervnimi deli in s tem povezanim vzdrževanjem in servisiranjem že dobavljenega predmeta naročila. S tem povezanih pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj ne zatrjuje, prav tako ne zatrjuje pomanjkljivosti oz. neskladja samega cenika z (morebitnimi) zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak s sklicevanjem na cenik rezervnih delov utemeljuje le svoj očitek, da zaradi vsebine cenika ni jasno, ali izbrani ponudnik dejansko ponuja cev s toplotno kapaciteto anode 800 kHU. Četudi bi bilo vlagateljevo navedbo iz opredelitve do navedb naročnika o potrebni vključenosti navedene cevi v cenik rezervnih delov vseeno potrebno razumeti na tak način, je Državna revizijska komisija vsebinsko ne bi obravnavala, ker je vlagatelj z njo prepozen. Vlagatelj, ki se skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, v svoji opredelitvi namreč ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, tega pa v obravnavanem primeru vlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazal.

c) glede dovoljenj priglašenega podizvajalca

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da priglašeni podizvajalec izbranega ponudnika (družba Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica) ne izpolnjuje vseh razpisnih in zakonsko določenih pogojev, glede na primarno dejavnost, ki jo družba opravlja. Ob sklicevanju na zahtevo naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s katero lahko ponudbo odda vsaka oseba, ki je registrirana za opravljanje zahtevane dejavnosti in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja zatrjuje, da mora vsaka družba, ki opravlja storitev servisiranja in vzdrževanja (med drugim) rentgenskih naprav, s strani pristojnega organa, Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. V kolikor priglašeni podizvajalec zakonsko zahtevanih pogojev ne izpolnjuje, je oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku v nasprotju z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki zagotavljajo servis s sedežem v Sloveniji ali drugi državi Evropske Unije, zato izbrani ponudnik za izvajanje servisiranja in vzdrževanja nujno potrebuje pomoč drugega subjekta, ki mora biti vključen v ponudbo. Vlagatelj poziva naročnika, da se prepriča, ali ima izbrani ponudnik oz. njegovi podizvajalci vsa predpisana dovoljenja za opravljanje zahtevane dejavnosti. Da bi se navedeno ugotovilo, predlaga tudi imenovanje izvedenca za varstvo pred sevanji in vpogled v uradne evidence Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji oz. v register dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da ima vsa potrebna dovoljenja in izobražene strokovnjake za opravljanje storitev, tako v Srbiji, kot tudi v Sloveniji in okoliških državah. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji mu je leta 2017 izdala dovoljenje št. X, s čemer zadosti zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je priglašeni podizvajalec aktiven in specializiran na področju robotizacije in avtomatizacije, z dobrimi referencami (navaja projekte in večje število družb, s katerimi sodeluje).

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Povzema navedbe izbranega ponudnika glede dovoljenja izbranega ponudnika in usposobljenosti priglašenega podizvajalca. Poudarja, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede usposobljenosti in pooblaščenosti servisa ter lokacije servisne službe.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Navaja, da naročnik nedovoljeno spreminja določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da od jasno določenih pogojev ni upravičen odstopati, jih omiljevati ali spreminjati. Četudi izbrani ponudnik sporno dovoljenje ima, to ni relevantno, ker ne izpolnjuje pogoja glede lokacije organiziranosti servisa. Bistveno je, da subjekt, ki je dejansko nominiran za servisiranje, tega dovoljenja nima, navedbe o njegovih referencah in usposobljenosti pa so zato nerelevantne.

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Dalje ZJN-3 v drugem odstavku 76. člena določa, da lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. V četrtem odstavku istega člena določa še, da lahko naročnik, če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 2.1 Splošno določil, da ponudbo lahko odda »vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja.«. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti je naročnik v točki 2.5 Pogoji za sodelovanje v podtočki 2.5.2 Pogoji za sodelovanje določil le, da mora biti ponudnik vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici Evropske Unije, v kateri ima ponudnik sedež, kar izkazuje z izpolnjenim obrazcem ESPD. Da bi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo ponudniki oz. gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, razpolagati z dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti (in to na določen način tudi dokazati) Državna revizijska komisija ni ugotovila, s tem povezane določbe pa ne izpostavlja niti vlagatelj.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da priglašeni podizvajalec izbranega ponudnika, ki bo izvajal servisiranje ponujenega RTG aparata, ne razpolaga z dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti, ki ga izvaja iz splošne zahteve naročnika po razpolaganju z dovoljenji, potrebnimi za opravljanje dejavnosti Državna revizijska komisija opozarja na že večkrat zapisano stališče, da iz splošne naročnikove zahteve, da morajo imeti ponudniki vsa predpisana dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ni mogoče izpeljevati konkretnih zahtev po razpolaganju z različnimi dovoljenji. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so zahteve, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določeni, tako da lahko vsi razumno obveščeni in skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali ponudbe izpolnjujejo zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo. Namen zahteve po transparentnosti je, da za vse ponudnike veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot tudi v času, ko naročnik te ponudbe presoja, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi pravil postopka za oddajo javnega naročila je posledično (tudi) zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila.

Pri pregledu ponudb oz. pri presoji, ali je ponudba skladna z naročnikovimi pogoji in zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je relevantno, katere pogoje, zahteve in izključitvene razloge je naročnik vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz predhodno predstavljene pravne podlage za določanje pogojev za sodelovanje izhaja, da ZJN-3 natančnejših določb v zvezi s priznavanjem poklicne sposobnosti ne vsebuje, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki mora ob upoštevanju specifičnosti predmeta naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila natančno določiti, katere zahteve mora izpolniti ponudnik oz. s katerimi dovoljenji mora razpolagati, da mu bo v konkretnem primeru priznal sposobnost za izvedbo naročila. Če naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila posamezne zahteve, ki bi sicer glede na predmet naročila sodila v okvir priznanja sposobnosti, ne določi (vnaprej ne konkretizira na način, ki omogoča jasno identifikacijo vsebine zahteve in način dokazovanja), mora ponudniku priznati usposobljenost ne glede na njeno izpolnjevanje in nima podlage, da dopustnost ponudbe presoja z vidika nezapisane zahteve.

V konkretnem primeru je naročnik zahtevo glede razpolaganja z dovoljenji opredelil v okviru splošnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in navedel, da mora imeti ponudnik »za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja«. V nadaljevanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni na nobenem mestu določil konkretne zahteve, da bi morali gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, razpolagati z določenimi dovoljenji oz. še natančneje, da bi morali razpolagati z dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti, ki ga izpostavlja vlagatelj. Prav tako ni nikjer določil, na kakšen način oz. s čem naj bi gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, razpolaganje z dovoljenji izkazali. Ker naročnik niti za ponudnike niti za podizvajalce ni zahteval razpolaganja in predložitve dovoljenja, ki naj bi bilo potrebno za izvajanje sevalne dejavnosti, zgolj na podlagi splošne določbe, da mora imeti ponudnik »za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja« pa, kot že zapisano, tudi ni mogoče naknadno določati posameznih nezapisanih pogojev za sodelovanje oz. zahtev, ki se nanašajo na razpolaganje s konkretnimi dovoljenji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve navedbe, da priglašeni podizvajalec izbranega ponudnika, ki bo izvajal servisiranje ponujenega RTG aparata, za izvajanje take dejavnosti nima ustreznega (zakonsko predvidenega) dovoljenja, za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja pri oceni dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika niso relevantne in jih zato zavrača. Posledično sta nerelevantna tudi s temi navedbami vlagatelja povezana dokazna predloga z imenovanjem izvedenca za varstvo pred sevanji in vpogledom v uradne evidence oz. register, zato ju Državna revizijska komisija ni izvedla.

Državna revizijska komisija še enkrat poudarja, da je v predmetnem postopku pravnega varstva možna le presoja, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve naročnika, kot so bile določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more pa biti predmet presoje, ali izbrani ponudnik oz. njegov podizvajalec dejansko izpolnjuje zahteve, ki jih za izvedbo določenih delov naročila določa področna zakonodaja, če le-te hkrati niso bile izrecno specificirane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. To sicer ne pomeni, da lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvede, ne da bi pri tem upošteval vsa določila relevantne zakonodaje, pač pa, da naročnik v takem primeru prevzema tveganje, da izbrani ponudnik v fazi izvedbe naročila teh delov naročila (morda) ne bo mogel izvesti.

d) glede certifikatov serviserjev priglašenega podizvajalca

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se mu poraja dvom v ustreznost certifikatov serviserjev priglašenega podizvajalca izbranega ponudnika. Certifikati so datirani (šele) na dan 1. 10. 2021, kar je pet dni pred potekom roka za prejem ponudb, čeprav iz pogodbe, predložene v ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da priglašeni podizvajalec že od marca 2019 sodeluje pri servisiranju naprav izbranega ponudnika. Ker je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da šolanja prej zaradi epidemije COVID-19 niso uspeli zagotoviti, prvi primer virusa pa se je pojavil marca leta 2020, tj. eno leto po podpisani pogodbi, se vlagatelju poraja dvom v kredibilnost izjav in dokumentov izbranega ponudnika. Ker je predložitev neresnične izjave prekršek, vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razišče verodostojnost predloženih dokumentov in v primeru ugotovitve prekrška tudi ukrepa. Vlagatelj svoj sum utemeljuje še s sklicevanjem na objavo na spletni strani izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da je konec meseca septembra leta 2021 na njegovem sedežu v Beogradu potekalo usposabljanje serviserjev iz štirih držav, med katerimi pa ni navedena Slovenija. Malo verjetno je po mnenju vlagatelja, da bi serviserje iz Slovenije, ki naj bi bili v istem terminu prisotni na izobraževanju, izbrani ponudnik iz članka, opisa in fotografij izpustil.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da se je zadnje usposabljanje serviserjev izvajalo v obdobju od 20. 9. do 1. 10. 2021 (in ne 2020 - očitna tipkarska napaka glede na datume v predloženih certifikatih in v spletni objavi, op. Državne revizijske komisije) v prostorih izbranega ponudnika, po njegovih protokolih in standardih. Po zaključku so bila udeležencem izdana potrdila/certifikati, tudi J. B. in U. L. iz Slovenije. Izbrani ponudnik ima več kot 70 certificiranih serviserjev za svoje naprave po vsem svetu, od tega štiri v Sloveniji, zato bi v ponudbi lahko navedel še dva druga strokovnjaka, ki ju je priglasil v javnem naročilu drugega naročnika iz leta 2019. Objava na spletu je le ena od novic, ki izraža pripravljenost izbranega ponudnika, da v težkih razmerah zaradi COVID-19 organizira usposabljanje za svoje partnerje. Ob sklicevanju na odgovor naročniku z dne 1. 12. 2021 izbrani ponudnik navaja, da serviserji iz Slovenije in priglašeni podizvajalec v objavi niso bili navedeni zaradi menjav zaposlitev, ki so se v tistem času pri njih odvijale in ustanavljanja družbe izbranega ponudnika v Sloveniji, ki bo postopoma prevzela tudi servisiranje rentgenskih naprav v Sloveniji in okoliških državah.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Povzema navedbe izbranega ponudnika glede usposabljanj in certificiranja strokovnjakov ter razloge za ne-vključitev slovenskih strokovnjakov v izpostavljeni objavi na spletni strani izbranega ponudnika. Dodaja, da je izbrani ponudnik zadostil zahtevam in v ponudbi navedel kader, ki je usposobljen za izvajanje predmetnega naročila. Zatrjuje, da marketinške poteze in objave na spletni strani ne morejo biti zadosten in tehten dokaz o (ne)usposobljenosti imenovanih serviserjev.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Izhajajoč iz navedb izbranega ponudnika o štirih strokovnjakih iz Slovenije navaja, da izbrani ponudnik ni ustrezno priglasil vseh podizvajalcev, saj je v ponudbi predložil certifikate le za dva strokovnjaka. S tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-200/2019. Vlagatelj zatrjuje tudi, da v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika podatek o menjavi zaposlitve enega od strokovnjakov, na katero se le-ta sklicuje, ni bil naveden, iz česar izpeljuje, da izbrani ponudnik dopolnjuje ponudbo po poteku roka za prejem ponudb. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija izjave naročnika preveri v uradnih evidencah.

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v poglavju 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 2.5 Pogoji za priznanje sposobnosti v podtočki 2.5.2 Pogoji za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti med drugim določil, da mora ponudnik zagotavljati »ustrezne tehnične in kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila […]« (točka 11), kar izkaže s podpisom obrazca 7. Dalje je naročnik v poglavju 3 Minimalne tehnične zahteve v podpoglavju 5. Vzdrževanje in servisiranje v točki 5. določil, da mora biti »ponudnik s strani proizvajalca pooblaščen« oz. mora imeti »z njim urejen pogodbeni odnos za prodajo in vzdrževanje predmetnega blaga – ponudnik mora navesti podatke o serviserju in priložiti dokazilo, da je serviser usposobljen in pooblaščen s strani proizvajalca aparata izvajati servis«.

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotavlja, da je le-ta v dokumentu Potrdilo o servisni službi v Sloveniji z dne 4. 10. 2021 med drugim navedel, da je družba Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica (priglašeni podizvajalec izbranega ponudnika) s strani družbe Visaris d.o.o., Beograd (izbrani ponudnik) pooblaščena za izvajanje servisnih storitev, prodajo, vzdrževanje in zagotavljanje rezervnih delov ter da sta dve osebi, J. B. in U. L. iz družbe Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica, pri proizvajalcu Visaris d.o.o. obiskovali in zaključili izobraževanje za vgradnjo in vzdrževanje njegove radiološke opreme. Navedenemu dokumentu (kasneje pa še enkrat tudi dopisu z dne 1. 12. 2021) je izbrani ponudnik priložil certifikat za vsakega od navedenih dveh udeležencev, ki je bil izdan (kot izhaja iz njegove vsebine) po zaključenem usposabljanju za uporabo, vgradnjo in servisiranje naprav izbranega ponudnika, ki je potekalo od 20. 9. 2021 do 1. 10. 2021 pri izbranem ponudniku v Beogradu, in sicer za J. B. Certificate No. 70/21 z dne 1. 10. 2021 in za U. L. Certificate No. 71/21 z dne 1. 10. 2021.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo servisiranje ponujenega RTG aparata prevzel v izvajanje njegov podizvajalec, prav tako ni sporno, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahajata certifikata dveh serviserjev priglašenega podizvajalca; je pa sporno, ali sta navedena certifikata verodostojna.

Kot izhaja iz predhodno navedenega, vlagatelj svoj dvom v verodostojnost predloženih certifikatov utemeljuje s sklicevanjem na spletno objavo izbranega ponudnika o izvedenem usposabljanju v septembru 2021 ter s sklicevanjem na okoliščino, da so certifikati datirani le nekaj dni pred potekom roka za prejem ponudb, vendar po presoji Državne revizijske komisije s tem ne more uspeti. Čeprav po vpogledu v spletno objavo proizvajalca (izbranega ponudnika) o usposabljanju, izvedenem v septembru 2021, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje res izhaja, kot zatrjuje vlagatelj, da so se usposabljanja udeležili strokovnjaki iz štirih držav in da med njimi ni navedene Slovenije, pa dalje pojasnjuje, da lahko spletna objava dokazuje le to, o čemer je sam izbrani ponudnik v njej pisal, ne more pa vlagatelj s sklicevanjem nanjo oz. na njeno vsebino izkazati, da predložena certifikata (slovenskih) strokovnjakov priglašenega podizvajalca nista verodostojna. Nerelevantne so zato navedbe izbranega ponudnika o tem, zakaj slovenski strokovnjaki v sporni objavi niso navedeni (menjave zaposlitev), posledično pa so nerelevantne tudi s tem povezane nasprotne navedbe vlagatelja in z njimi povezani dokazni predlogi (preverbe zaposlitvenih statusov v uradnih evidencah). Zaključka, da predložena certifikata nista verodostojna prav tako ni mogoče napraviti ob upoštevanju ugotovljene časovne razlike med sklenitvijo pogodbe med priglašenim podizvajalcem in izbranim ponudnikom ter izpostavljenim usposabljanjem, saj je odločitev (na eni strani) izbranega ponudnika, kot proizvajalca, kdaj bo izvajal svoja usposabljanja in (na drugi strani) priglašenega podizvajalca, kdaj in katere svoje zaposlene bo napotil na usposabljanje, stvar poslovne odločitve enega in drugega, pa tudi ne na podlagi dejstva, da sta bila certifikata izdana nekaj dni pred potekom roka za oddajo ponudb, tj. 1. 10. 2021, saj na podlagi tega datuma ni v ničemer mogoče sklepati na to, da vsebina, ki iz njiju izhaja, ni resnična.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi navedbo vlagatelja iz opredelitve do navedb naročnika, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel (priglasil) vseh štirih serviserjev, pač pa le dva in jo zavrača kot neutemeljeno. Vlagatelj namreč svoj očitek o nezadostnem številu v ponudbi navedenih strokovnjakov izvaja iz navedbe izbranega ponudnika glede »dodatnih« dveh strokovnjakov, priglašenih v drugem postopku oddaje javnega naročila, ki jo razlaga na način, ki iz nje ne izhaja – iz sporne navedbe izbranega ponudnika namreč ne izhaja, da bosta servisiranje RTG aparata, poleg v ponudbi že navedenih dveh strokovnjakov priglašenega podizvajalca, izvajala še (dodatna) dva strokovnjaka, pač pa iz nje izhaja pojasnilo izbranega ponudnika, da bi servis lahko izvajala tudi dva druga slovenska strokovnjaka, ki sta usposabljanje opravila že leta 2019, s katerim je zavrnil očitke o izdaji certifikatov tik pred potekom roka za prejem ponudb z namenom izkazati izpolnjevanje naročnikovih zahtev.

e) glede lastnih pogojev izbranega ponudnika

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ceniku rezervnih delov navedel lastne splošne pogoje prodaje v zvezi z INCOTERMS klavzulami, plačilnimi pogoji in garancijski pogoji, ki so v izrecnem nasprotju z naročnikovimi pogoji za servis, vzdrževanje in menjavo rezervnih delov v obdobju garancije in po njenem izteku, kot so opredeljeni v minimalnih tehničnih zahtevah in v osnutku pogodbe. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-031/2021 vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi ne more in ne sme postavljati svojih pogojev, vsebina dokumentov (četudi predloženih samoiniciativno) pa mora biti skladna z naročnikovimi zahtevami. V kolikor ni, gre za vsebinsko napako ponudbe, ki je ni mogoče odpravljati s pojasnjevanjem.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da v spornem delu njegove ponudbe ni nobene napake. Predloženi cenik, ki sicer predstavlja splošen cenik rezervnih delov z običajnimi dobavnimi roki, plačilnimi pogoji in dolžino garancijskega roka, v zaključku določa, da vsako vprašanje naročila urejajo Splošni prodajni pogoji (Visaris's general Terms of sale). V nadaljevanju izbrani ponudnik citira izvleček iz teh splošnih prodajnih pogojev in zatrjuje, da se za vsako konkretno nabavo uporabljajo določila/pogoji iz pogodbe in/ali ponudbe, kar pomeni, da vedno veljajo pogoji in cene, ki so definirani s konkretno ponudbo in/ali pogodbo.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene in v celoti povzema navedbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da vlagateljeva volja glede sprejemanja izpostavljenih naročnikovih pogojev ni jasna, zato naročnik ne more biti gotov, pod kakšnimi pogoji mu izbrani ponudnik dejansko ponuja predmet naročila.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik v poglavju 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v podpoglavju 2.5. Pogoji za priznanje sposobnosti v točki 2.5.2 določil »(9) Ponudnik sprejema plačilo trideseti (30.) dan od prejema pravilno izstavljenega računa«, kar ponudnik dokaže z izjavo v obrazcu ESPD; v poglavju 3 Minimalne tehnične zahteve v podpoglavju 1. Zahteve RTG sistema v točki H. Vgradnja novega RTG aparata in odstranitev starega z ureditvijo prostora je določil, da se nov RTG aparat vgrajuje na lokaciji starega RTG aparata (torej na lokaciji naročnika), kar so ponudniki potrdili s podpisom obrazca 7 (»bomo zagotovili dobavo opreme […] prostori naročnika razloženo in nameščeno […]«), v podpoglavju 4. Ostale zahteve naročnika, vezane na predmet naročila in v podpoglavju 5. Vzdrževanje in servisiranje pa je določil minimalen 24 mesečni garancijski rok za napravo in zahtevo po zagotavljanju pogarancijskega vzdrževanja še 36 mesecev po preteku garancijske dobe, kar so ponudniki prav tako potrdili s podpisom obrazca 7 (»zagotavljamo garancijski rok za ponujeno opremo vsaj štiriindvajset (24) mesecev od dneva prevzema opreme« in »[…] pogarancijsko vzdrževanje v obdobju treh (3) let«).

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil oba zahtevana dokumenta (obrazec ESPD in obrazec 7), v katerih se je strinjal z zgoraj opisanimi pogoji naročnika glede lokacije dobave, plačila in garancije. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi cenik rezervnih delov (dokument Pricelist), v katerem so navedeni pogoji glede lokacije dobave (»Incoterm: EXW Belgrade«, kar pomeni, da mora za prevzem blaga poskrbeti kupec sam), garancije (»Warranty: 12 months«; garancija 12 mesecev) in plačila (»Payment terms: payment in advance of shipment«; plačilo pred odpremo blaga).

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik na več mestih svoje ponudbe potrdil, da soglaša z naročnikovimi pogoji glede lokacije dobave, plačila in garancije in tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil cenik rezervnih delov s pogoji, ki niso enaki naročnikovim; je pa sporno, ali ugotovljeno neskladje predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno. V nasprotju z vlagateljem namreč izbrani ponudnik in naročnik zatrjujeta, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da sprejema naročnikove pogoje in (smiselno) da pogojev iz cenika rezervnih delov ne gre upoštevati - izpostavljata namreč, da iz cenika rezervnih delov (dokument Pricelist) izhaja, da vsa vprašanja glede naročila urejajo Splošni prodajni pogoji (Visaris's general Terms of sale) in ob nadaljnjem sklicevanju na izsek iz teh splošnih prodajnih pogojev (točki 1. in 2.1) zatrjujeta, da so v primeru, ko se pogoji glede garancijskih rokov, rokov dobave, dostave itd. v ponudbi razlikujejo od splošnih prodajnih pogojev, za posamezno naročilo relevantni le tisti pogoji, ki so definirani s konkretno ponudbo in/ali pogodbo. Ali so njune navedbe utemeljene, Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni presojala. Ugotavlja namreč, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje na izsek iz Splošnih prodajnih pogojev, ki ga je izbrani ponudnik predstavil v svoji izjasnitvi, pri tem pa niti iz navedb naročnika niti iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi bil naročnik z vsebino Splošnih prodajnih pogojev seznanjen že prej, tj. v trenutku oddaje naročila izbranemu ponudniku. Ker iz navedenega izhaja, da se naročnik v utemeljitev navedb o pravilnosti ravnanja pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v obravnavanem delu sklicuje na podatke, s katerimi v trenutku sprejema izpodbijane odločitve o oddaji naročila še ni razpolagal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je njegov zaključek o tem, da izbrani ponudnik sprejema pogoje glede lokacije dobave, plačila in garancije, kot so določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, (vsaj) preuranjen.

f) glede ponudbenega predračuna

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da cene, ki jih je v obrazcu 1 Specifikacija ponudbenega predračuna navedel izbrani ponudnik, med seboj niso skladne. Ker je izbrani ponudnik navedel, da 15 ur vzdrževanja rentgenskega aparata na poziv preko oddaljenega dostopa ponuja po ceni 50,00 EUR/EM, v skupni vrednosti 600,00 EUR, ni mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, po kakšni ceni izbrani ponudnik ponuja navedeno storitev – po ceni 50,00 EUR/EM, zaradi česar bi skupna vrednost postavke morala znašati 750 EUR ali po skupni ceni 600 EUR, zaradi česar bi cena na enoto vzdrževanja morala znašati 40,00 EUR. Taka pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika ni očitna napaka, saj prava volja izbranega ponudnika iz ponudbe ni razvidna, niti ni računska napaka, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, saj ne gre za napako v matematičnih operacijah. Ker pri pripravi ponudbe izbrani ponudnik ni ravnal dovolj skrbno, vlagatelj zatrjuje, da mora posledice takega ravnanja nositi sam.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je napaka v ponudbenem predračunu očitna in da je ponujena cena 40,00 EUR. Cena delovne ure ne vpliva na končno ceno in se tudi posebej ne ocenjuje. Odločujoč kriterij je skupna ponudbena cena.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Odgovarja, da je za razjasnitev nejasnosti potrebno upoštevati navodila iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer 14. člen dokumentacije, v katerem je določil, da bo najugodnejšega ponudnika izbral na podlagi merila »najnižja cena v EUR (brez DDV)«; 15. člen, v katerem je določil, da mora ponudbena cena vsebovati vse stroške, popust in rabate, da je ponudbena cena fiksna in nespremenljiva do konca izvedbe naročila; 5. člen osnutka pogodbe, v katerem je določil, da so v pogodbeni vrednosti zajeti vsi stroški dobavitelja, potrebni za izvedbo predmeta naročila, med drugim tudi vzdrževanje RTG aparata v obsegu pet ur letno za obdobje treh let po izteku garancijske dobe in da je pogodbena cena fiksna in nespremenljiva. Pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določeno, da bi se obračun izvedenih storitev vršil po ceni na enoto mere oz. na podlagi dejansko izvedenih ur, ampak se poravna skupaj s primopredajo aparata. Cena na enoto mere tako pri izvedbi naročila ni pomembna, saj bo naročnik v skupnem delu kupnine poravnal 600,00 EUR kot del stroškov vzdrževanja za relevantno obdobje in nič več. Naročnik ne bo koristil več ur servisiranja letno, kot je predvidel. Iz navedenega tako očitane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika po mnenju naročnika ni mogoče razumeti kot računsko napako ali nejasnost, saj je merodajna le skupna ponudbena vrednost (merilo).

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da je cena bistven del javnega naročila in mora biti kot taka jasna, nedvoumna in enotno določena. Zahtevo po določitvi cene servisne ure, kot enoto mere je določil naročnik sam. Vlagatelj se sprašuje, na podlagi česa je naročnik zaključil, da ne bo koristil več ur servisiranja letno, kot je določil, saj tega ne more jamčiti nihče. Proizvajalci naprav lahko povprečje potrebnih ur za servisiranje določijo glede na statistiko aparatov, ki so že v uporabi, vendar ni nobene garancije, da bo potrebno dejansko le toliko ur, kolikor je statistično predvideno.

Kot zapisano že v uvodnem delu te obrazložitve, naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Preden odda javno naročilo mora skladno z drugim odstavkom istega člena preveriti tudi obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V kolikor naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu 1 Specifikacija ponudbenega predračuna pripravil tabelo, v katero so morali ponudniki vnesti ceno na enoto brez DDV (»Cena/EM brez DDV«) in skupno vrednost postavke brez DDV, upoštevaje s strani naročnika že vnaprej vpisano količino (»Vrednost za kol. Skupaj brez DDV«) za naslednje postavke:
- 1. RTG aparat in priprava prostora […];EM: KOS; Kol.: 1
- 2. Redni letni servis […]; EM: 1 servis letno; Kol.: 3
- 3. Vzdrževanje RTG aparata na poziv v obsegu 10 ur letno; EM: 1 ura; Kol.: 30
- 4. Vzdrževanje RTG aparata na poziv preko oddaljenega dostopa v obsegu 5 ur letno; EM: 1 ura; Kol.: 15«.
Matematičnih formul za izračun skupne vrednosti posamezne postavke in končne ponudbene cene naročnik ni določil, pač pa so morali izračune napraviti ponudniki sami.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil tabelo v obrazcu 1 in pri postavki »4. Vzdrževanje RTG aparata na poziv preko oddaljenega dostopa v obsegu 5 ur letno« navedel, da 15 ur (5 ur x 3 leta) zadevnega vzdrževanja ponuja po ceni »50,00« EUR brez DDV, za skupno ceno »600,00« EUR brez DDV. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj upravičeno opozarja, da predstavljeni izračun ni točen oz. da je pri vpisu cen za postavko »4. Vzdrževanje RTG aparata na poziv preko oddaljenega dostopa v obsegu 5 ur letno« prišlo do napake. Da v ponudbenem predračunu obstaja napaka, v izjasnitvi priznava tudi izbrani ponudnik sam. Ker niti iz odločitve o oddaji naročila niti in odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik zgoraj ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbenem predračunu ugotovil že sam pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, še manj pa izhaja, da bi se do obstoja te pomanjkljivosti, vrste (ali je napaka npr. računska ali je vzrok zanjo potrebno iskati drugje) in njenega vpliva na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika opredelil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pred oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ni preveril vsebine njegove ponudbe (ponudbenega predračuna), oceno o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika pa posledično sprejel (najmanj) preuranjeno.

Ugotovljenega ne spremeni naročnikovo zatrjevanje, da je na več mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kaj mora ponudbena cena vsebovati in da je le-ta fiksna ter nespremenljiva (poglavje 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe podpoglavje 2.6 Merila za izbor, 5. člen vzorca pogodbe), zaradi česar bi bila relevantna le končna skupna ponudbena cena, ne pa tudi cena na enoto posamezne postavke ponudbenega predračuna. Stališča, da cene na enoto niso relevantne, ni mogoče sprejeti že zaradi naročnikove zahteve, da ponudniki v tabeli v obrazcu 1 vpišejo ceno na enoto za vsako od štirih postavk ponudbenega predračuna, ki (lahko) preko skupne vrednosti postavke vpliva na končno ponudbeno ceno in (morebiti tudi na) razvrstitev ponudb glede na merilo za izbor najugodnejše ponudbe, pa tudi ne zaradi strogih pravil glede posegov v ponudbo, ki jih v povezavi s podatki iz ponudbenega predračuna vsebuje ZJN-3.

g) glede obrazca ESPD

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v več delih, ki se nanašajo na vrsto sodelovanja izbranega ponudnika z drugimi subjekti, nejasna in nasprotujoča. V obrazcu 4 je namreč navedel, da ponudbo oddaja s podizvajalci, medtem ko je v obrazcu EPSD, oddelek A označil, da pri postopku oddaje naročila sodeluje z drugimi subjekti, kar glede na navodila o izpolnjevanju obrazca ESPD in pojasnila Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za javno upravo pomeni, da oddaja skupno ponudbo s partnerji. Le-teh ni imenoval, temveč se je v nadaljevanju obrazca zopet skliceval na subjekt, ki ga je v obrazcu 4 navajal kot podizvajalca. Izpostavljena pomanjkljivost predstavlja bistveno napako, ki je z dopolnjevanjem ponudbe ni mogoče odpraviti. Nasprotje se pojavlja tudi v obrazcu ESPD priglašenega podizvajalca, iz katerega jasno ne izhaja, ali v postopku sodeluje kot podizvajalec izbranega ponudnika ali kot njegov partner. Ker je v ponudbi izbranega ponudnika predložena dokumentacija za podizvajalce, ni jasno, v kakšni vlogi družba dejansko nastopa oz. kakšna je narava odnosov sodelujočih družb.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je v ponudbi jasno in nedvoumno navedel, da nastopa s podizvajalcem, družbo Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Navaja, da tudi če bi se postavili na stališče, da iz obrazca ESPD ni jasno razvidno, na kakšen način je družba Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica udeležena v ponudbi izbranega ponudnika, to nedvoumno izhaja iz preostale vsebine predložene ponudbe, in sicer: obrazca 0 Rekapitulacija ponudbe, obrazca 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom in pdf izpisa obrazca ESPD družbe Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica (del II, točka A podtočka a).

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik predložitev obrazca EPSD zahteval od vseh gospodarskih subjektov, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi, tj. od ponudnikov, sodelujočih ponudnikov v primeru skupne ponudbe, gospodarskih subjektov, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalcev (poglavje 2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe podpoglavje 2.4 Ponudbena dokumentacija). Za primer, da ponudnik ponudbo oddaja s partnerji v skupnem nastopu, je naročnik predvidel predložitev obrazca 3 Podatki o partnerju v skupni ponudbi, za primer sodelovanja s podizvajalci pa tudi obrazec 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se v njej nahajata dva obrazca ESPD in obrazec 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom. V obrazcu ESPD izbranega ponudnika (družbe Visaris d.o.o., Beograd) je navedeno, da ta subjekt nastopa kot »Ponudnik« (a) točka oddelka A dela II obrazca ESPD) in da poleg njega v postopku oddaje javnega naročila sodeluje še »Be-mont d.o.o. (podizvajalec)« (b) točka oddelka A dela II obrazca ESPD). Iz obrazca ESPD družbe Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica izhaja, da nastopa kot »podizvajalec« (a) točka oddelka A dela II obrazca ESPD). Ista družba je kot podizvajalec navedena tudi v obrazcu 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom, v katerem so ponudniki predstavili podizvajalce, s katerimi nameravajo izvesti javno naročilo.

Iz izpostavljenih delov ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da je družba Visaris d.o.o., Beograd oddala samostojno ponudbo, v kateri nastopa en podizvajalec. Ob upoštevanju, da je vpis podatkov v tem delu obrazca ESPD (tj. a) in b) točka oddelka A dela II obrazca ESPD) namenjen predstavitvi subjektov, ki so si pri javnem naročilu prirejeni, ne pa podrejeni, torej predstavitvi partnerjev in ne podizvajalcev (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-128/2018, 018-084/2020), bi iz obrazca ESPD družbe Visaris d.o.o., Beograd sicer res izhajalo, da je ta oddala skupno prijavo z družbo Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica, vendar je ob upoštevanju, da je v ESPD obrazcih za navedeno družbo izrecno navedeno, da nastopa kot podizvajalec, navedeno pa izhaja tudi iz obrazca 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom, povsem nedvoumno, da je družba Visaris d.o.o., Beograd oddala samostojno ponudbo, v kateri družba Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica nastopa kot njen podizvajalec. Vloge posameznih gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v ponudbi izbranega ponudnika, so jasno in nedvoumno opredeljene, in le-ti v zadevni ponudbi, v nasprotju z navedbami vlagatelja, ne nastopajo v različnih svojstvih. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je obrazec ESPD izbranega ponudnika izpolnjen v nasprotju z Navodili za izpolnitev obrazca ESPD, gre pojasniti, da samo dejstvo, da je ponudnik v b) točki oddelka A dela II obrazca ESPD predstavil podizvajalca, ne more pripeljati do zaključka o nedopustnosti njegove ponudbe. Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 je pod določenimi pogoji omogočeno popravljanje, dopolnjevanje, spreminjanje oz. pojasnjevanje podatkov v predloženi ponudbi, vendar pa naročnik, skladno z drugo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3, zahteva popravo ponudbe oz. prijave le, če določenega dejstva ne more preveriti sam. V obravnavanem primeru je naročnik lahko, ob upoštevanju predloženih obrazcev ESPD in obrazca 4 Seznam podizvajalcev s pooblastilom nedvoumno zaključil, da je družba Visaris d.o.o., Beograd oddala samostojno ponudbo, v kateri družba Be-mont d.o.o., Zgornja Besnica nastopa kot njen podizvajalec, zato poprava ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni potrebna. Državna revizijska komisija vlagateljeve revizijske očitke, povezane z izpolnitvijo ESPD obrazcev ter nejasnimi vlogami gospodarskih subjektov v ponudbi izbranega ponudnika zavrača kot neutemeljene.

h) glede dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik po poteku roka za prejem ponudb svojo ponudbo nedopustno in v nasprotju z 89. členom ZJN-3 dopolnil v delu, ki se veže na tehnične specifikacije glede zagotavljanja prenosa demografskih podatkov iz INFONETa na konzolo aparata in v delu, ki se veže na določene tehnične specifikacije glede ponujene rentgenske cevi iz točke B minimalnih tehničnih zahtev. Ponudnik je v prvotni ponudbi ponudil opremo z določeno specifikacijo, naknadno pa v dopolnitvi ponudbe specifikacijo ponujene opreme samovoljno spremenil in s tem dejansko predlagal novo ponudbo. Da ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije ni dopustno dopolnjevati, vlagatelj zatrjuje tudi ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-156/2021.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da imajo vsi svetovni proizvajalci svoje tehnično/tehnološke rešitve in na različne načine izpolnjujejo različne tehnične zahteve. Naročnik ne potrebuje vseh znanj, podatkov, specifik o tehnoloških postopkih, pač pa potrebuje dobro delujočo tehnično rešitev. Naročnik je zahteval obrazložitev specifične rešitve, procesa. Izbrani ponudnik navaja, da mu je podal dodatno razlago ponujene rešitve. pri tem pa ni prišlo do nobenih popravkov tehnične dokumentacije.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbam vlagatelja nasprotuje. Izpostavlja, da izbranega ponudnika ni pozival, da predloži dokazila za posamezne tehnične karakteristike, ki ne bi izhajale že iz vsebine predložene ponudbe. Ena od zahtev naročnika je bila tudi, da morajo ponudniki v ponudbi vključiti vse stroške za vzpostavitev prenosa demografskih podatkov pacientov iz obstoječega sistema naročnika na rentgenski aparat. Ker za to ni bil predviden noben poseben obrazec oz. izjava, je naročnik od ponudnika želel pojasnilo, ali je zahtevano vključil v ponudbeno ceno. Ponudnik je pojasnil rešitev prenosa in predložene ponudbe ni z ničemer spreminjal.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-009/2017, 018-110/2018, 018-032/2021), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora torej kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost (trditveno breme), ter predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo po poteku roka na poziv naročnika nedopustno dopolnjeval v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije. S tem v zvezi izpostavlja, da je izbrani ponudnik (nedopustno) dopolnjeval ponudbo v delu, ki se veže na določene tehnične specifikacije glede ponujene rentgenske cevi iz poglavja 3 Minimalne tehnične zahteve podpoglavja 1. Zahteve RTG sistema točke B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev in v delu, ki se veže na tehnične specifikacije glede zagotavljanja prenosa demografskih podatkov iz INFONETa na konzolo aparata (poglavje 3 Minimalne tehnične zahteve in odgovor naročnika na Portalu javnih naročil z dne 29. 9. 2021 ob16:21). Ker vlagatelj v obravnavanem očitku le splošno zatrjuje, da je ponudnik v prvotni ponudbi ponudil opremo z »določeno specifikacijo«, ki naj bi jo v dopolnitvi ponudbe »samovoljno spremenil«, brez da bi (a) konkretiziral v zvezi s katero izmed trinajstih zahtev iz poglavja 3 Minimalne tehnične zahteve podpoglavja 1. Zahteve RTG sistema točke B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev zatrjuje nedopustno dopolnjevanje in (b) pojasnil in konkretiziral, v čem je bila ponudba bodisi v zvezi z zahtevo glede rentgenske cevi bodisi v zvezi z zahtevo glede prenosa podatkov nedopustno dopolnjena, po presoji Državne revizijske komisije ni zmogel potrebnega trditvenega bremena, saj s svojimi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb sicer predlagal vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in naročnikov poziv k predložitvi dokazil in dodatnemu pojasnilu ponudbe, vendar gre poudariti, da zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza z vpogledom v navedeno dokumentacijo. Izvedba dokazov namreč služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.

V kolikor bi bilo potrebno vlagateljeve navedbe v zvezi z dopolnjevanem ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije ponujene rentgenske cevi obravnavati skupaj z očitki, povezanimi z zahtevo glede moči fokusov in toplotno kapaciteto anode (poglavje 3 Minimalne tehnične zahteve podpoglavje 1. Zahteve RTG sistema točka B. Stropni (teleskopski) nosilec rentgenske cevi in rentgenska cev, zahtevi 11 in 13) Državna revizijska komisije pojasnjuje, da je s tema dvema zahtevama povezane konkretizirane očitke obravnavala v točkah a) in b) te obrazložitve.

Ker vlagatelj v obravnavanem delu ni navedel (pravno relevantnih) dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče (če bi se v postopku dokazovanja izkazala za resnična) sprejeti zaključke o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3, je Državna revizijska komisija na podlagi 7. člena ter 212. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena ter na podlagi slednjega vlagateljeve revizijske očitke, povezane z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

i) Zaključek

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, v zvezi s ponudbo katerega je, upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije v delih, ki se nanašajo na ponujeno moč fokusov rentgenske cevi (točka a) te obrazložitve), plačilne pogoje, lokacijo dobave in garancijske pogoje (točka e) te obrazložitve) in ponudbeni predračun (točka f) te obrazložitve), (vsaj) preuranjeno zaključil, da je dopustna. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil določbi prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zaradi česar je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« z dne 25. 11. 2021.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, naj v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ugotovljena neskladja in pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika presodi z vidika petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer strošek plačane takse za zahtevek za revizijo, strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini petine zneska, ki bi mu pripadel, v kolikor bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku in materialne stroške.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskem, revizijskem in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben najprej priznala strošek takse v višini 3.723,44 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo).

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-069/2018, 018-054/2020, 018-085/2020) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Ker bi bilo v konkretnem postopku pravnega varstva potrebno vlagatelju, v kolikor bi nastopal z odvetnikom, upoštevaje vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV, prvo točko tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem.) in vrednost točke, priznati stroške za sestavo zahtevka za revizijo v znesku 900,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju – v skladu z omenjeno prakso – kot potrebne stroške priznala stroške dela v višini petine navedenega zneska, to je 180,00 EUR.

Priglašeni presežek nad priznanim stroškom za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj upoštevajoč priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih materialnih stroškov, saj vlagatelj omenjenih stroškov (ki jih ni mogoče šteti za stroške dela) ni ustrezno opredelil (stroškov ni ustrezno specificiral, obrazložil, utemeljil in izkazal).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.903,44 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, 24. 1. 2022



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS, MJU,
- izbrani ponudnik.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran