EN

018-182/2021 Javni zavod Šport Ljubljana

Številka: 018-182/2021-9
Datum: 23. 12. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Tadeje Pušnar in Andraža Žvana kot članice in člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za storitve varovanja za potrebe Javnega zavoda Šport Ljubljana za 4 leta« na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila gospodarska subjekta VARNOST VIČ varovanje premoženja d.d., Koprska ulica 94, Ljubljana in PROLINE VAROVANJE, družba za varovanje ljudi in premoženja, d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ju zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Šport Ljubljana, Celovška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 12. 2021

odločila:



1. Predlog za začetek revizijskega postopka, ki ga je vlagatelj podal v vlogi, vloženi dne 30. 11. 2021, se zavrže.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje , kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 430-1292/2021/37 z dne 13. 10. 2021.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Zahteva kandidata s priznano sposobnostjo za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 22. 7. 2021 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005054/2021-B01, in dne 23. 7. 2021 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 141-374551. Naročnik izvaja konkurenčni postopek s pogajanji.

Naročnik je dne 13. 10. 2021 sprejel »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 430-1292/2021-37 (v nadaljevanju: Odločitev), objavljeno na Portalu javnih naročil 14. 10. 2021 (pod št. objave JN005054/2021-ODL02), s katero je priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila vsem kandidatom, in sicer subjektom:
- VARNOST VIČ varovanje premoženja d.d., Koprska ulica 94, Ljubljana in PROLINE VAROVANJE, družba za varovanje ljudi in premoženja, d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana (ki sta oddala skupno prijavo),
- VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje in
- VALINA VAROVANJE, družba za varovanje, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana.
Naročnik je navedel, da so vse tri prejete prijave skladne z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da za nobenega od subjektov ne obstajajo izključitveni razlogi.

Vlagatelj je dne 26. 10. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se razveljavi naročnikova Odločitev v delu, v katerem je bila priznana sposobnost kandidatu VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje (v nadaljevanju: kandidat s priznano sposobnostjo), zahteva pa tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Izpostavlja dve naročnikovi kršitvi: (1) da je Odločitev v delu priznanja sposobnosti kandidatu s priznano sposobnostjo nezakonita, saj njegova prijava ni bila dopustna iz razloga (ne)izpolnjevanja pogojev za sodelovanje na dan, ko je potekel rok za oddajo prijav in (2) da pogojev za sodelovanje ni preveril skladno z lastno zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) in je tako posledično kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). V nadaljevanju podrobneje pojasni, da kandidat s priznano sposobnostjo ni uspel izkazati, da njegov podizvajalec Protect infra varnostni inženirinig d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: nominirani podizvajalec) zagotavlja nadomestni varnostno nadzorni center (v nadaljevanju: VNC) skladno z naročnikovo zahtevo, ki je pogoj za pridobitev zahtevanega certifikata (izkazuje skladnost delovanja s standardom EN 50518), naročnik pa, kot že navedeno njegovega obstoja ni preveril na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Navaja, da dejstva, ki jih je kandidat s priznano sposobnostjo navedel v svoji prijavi (na podlagi poziva naročnika k dopolnitvi ponudbe potrdil z naknadno predložitvijo certifikata družbe Prosignal d.o.o.) ne držijo. Iz izjave družbe Prosignal d.o.o. z dne 23. 9. 2021 in iz vsebine predloženega elektronskega sporočila izhaja, da je nominirani podizvajalec dne 23. 6. 2021 s trimesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel dne 26. 9. 2021, odpovedal predmetno pogodbo o zagotavljanju nadomestnega VNC, dne 16. 8. 2021 pa je odstranil vso strojno in programsko opremo, v posledici česar je prenehala funkcija nadomestnega VNC. Vlagatelj zaključi, da z dnem 16. 8. 2021 nadomestni VNC (predmet pogodbe) ni obstajal več, ne glede na dejstvo, da je bila pogodba odpovedana, pa odpovedni rok še ni potekel, zato je predmetna pogodba na relevantni dan še veljala. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik kandidata s priznano sposobnostjo pozval na pojasnilo, pri čemer je ta v odgovoru navedel, da je nominirani podizvajalec dne 4. 8. 2021 sklenil pogodbo za zagotavljanje nadomestnega VNC z novim gospodarskim subjektom in dne 17. 8. 2021 pri njem namestil odstranjeno strojno in programsko opremo. Navedeno, kot navaja kandidat, pa naj ne bi pomenilo, da do izteka pogodbenega roka ni imel zagotovljenega nadomestnega VNC pri družbi Prosignal d.o.o. oz. naj bi imel v obdobju od 4. 8. 2021 do 23. 9. 2021 dva nadomestna VNC-ja. V nadaljevanju vlagatelj predlaga postavitev izvedenca za področje fizičnega in tehničnega varovanja, z namenom ugotovitve, da je pogoj za delovanje nadomestnega VNC nameščena strojna oprema imetnika primarnega (glavnega) VNC, saj brez te opreme nadomestni VNC ne more funkcionirati, in da je posledično treba hkrati ugotoviti še, da zgolj veljavna pogodba ne more nadomestiti/zagotoviti tudi dejanske izpolnitve razpisnega pogoja – zagotavljanje nadomestnega VNC. Vlagatelj tako zaključi, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in ZJN-3, s tem ko je kandidatu priznal sposobnost, ker glede na že navedeno ni uspel izkazati pogoja za sodelovanje, določenega v razpisni dokumentaciji, saj je pogodba med nominiranim podizvajalcem in podjetjem Prosignal d.o.o., s katero je nominirani podizvajalec zagotavljal zahtevani nadomestni VNC, z dejanjem odstranitve strojne in programske opreme v prostorih podjetja Prosignal d.o.o. z dne 16. 8. 2021, kljub veljavnosti pogodbe v času teka odpovednega roka (kar med strankama niti ni sporno), glede obveznosti zagotavljanja nadomestnega VNC, »de facto« prenehala. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v predloženem obrazcu zahteval izjavo gospodarskih subjektov o zagotavljanju primarnega in nadomestnega VNC, ter da je s tem, ko je upošteval zgolj pojasnilo, in pred sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti ni preveril resničnosti ponudnikove izjave, čeprav je razpolagal z nasprotujočo si izjavo družbe Prosignal d.o.o., kršil določbe ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije. Glede navedbe ponudnika, da je imel na dan poteka roka za oddajo ponudb, to je 17. 8. 2021, dva nadomestna VNC, pa vlagatelj navaja, da je ostala na ravni pavšalnega zatrjevanja, saj zanjo ni predložil nobenega dokaza.

Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN še preostalima kandidatoma, ki jima je bila priznana sposobnost v prvi fazi postopka, posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel izjasnitev kandidata s priznano sposobnostjo, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana, z dne 3. 11. 2021. Kandidat nasprotuje vsem navedbam vlagatelja, še dodatno pa pojasnjuje, da je bilo edino relevantno dejstvo za presojo dopustnosti njegove prijave, da nominirani podizvajalec in podjetje Prosignal d.o.o. razpolagata z in sta tudi predložila vsa zahtevana dokazila. Navaja še, da je kandidat s priznano sposobnostjo s predložitvijo veljavnega certifikata za nominiranega podizvajalca hkrati tudi izkazal, da ima nadomestni VNC zagotovljen, saj je navedeno dejstvo tudi pogoj za pridobitev zahtevanega certifikata. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je s Sklepom št. 430-1292/2021-48 z dne 15. 11. 2021 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja in kandidata s priznano sposobnostjo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je navedbe kandidata s priznano sposobnostjo pregledal na način, kot je to določil v razpisni dokumentaciji, in v skladu z ZJN-3. Naročnik pojasnjuje, da je preveril ustreznost predloženih dokazil kandidata s priznano sposobnostjo in ocenil, da je kandidat s priznano sposobnostjo izpolnil pogoj za sodelovanje. Naročnik v odgovor na vlagateljeve navedbe še dodatno poudarja, da za izpolnjevanje predmetnega pogoja za sodelovanje ni zahteval predložitve pogodbe o zagotavljanju nadomestnega VNC, kot tudi ni določil preverjanja delovanja oziroma zagotavljanja funkcije nadomestnega VNC glede na namestitev strojne opreme imetnika glavnega VNC. Naročnik nadalje pojasnjuje, da omenjeno ni predmet konkretnega postopka, zato so predmetne navedbe skupaj z danim predlogom postavitve izvedenca povsem irelevantne. V nadaljevanju pojasnjuje še, da je brezpredmetno razpravljanje o odnosu med nominiranem podizvajalcem in gospodarskim subjektom Prosignal d.o.o., saj kot je določil naročnik v pogoju za sodelovanje v poglavju III. 5. 3. razpisne dokumentacije, v primeru pogodbeno zagotovljenega nadomestnega (back-up) VNC, imetnika le-tega ni bilo potrebno prijaviti kot podizvajalca ali skupnega ponudnika in zato naročnik ni bil dolžan preverjati poslovnih odnosov med podizvajalcem in njegovim poslovnim partnerjem, saj je bila njegova zahteva, da oba imetnika licence za upravljanje z VNC dejansko tudi razpolagata z njo, in da oba VNC delujeta v skladu z SIST EN 50518, pogoj za pridobitev slednjega pa je, da ima gospodarski subjekt zagotovljen nadomestni VNC. Obstoj slednjega, kot navaja naročnik, je kandidat s priznano sposobnostjo izkazal s predložitvijo zahtevanega certifikata za nominiranega podizvajalca z veljavnostjo do 5. 2. 2022. Naročnik na koncu v dokaz izkazane zadostne skrbnosti pri preveritvi podatkov iz prijave še enkrat poudari, da je po prejemu informacij, ki so merile na drugačno dejansko stanje, kandidata s priznano sposobnostjo pozval še k dodatnemu pojasnilu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 17. 11. 2021 v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je dne 18. 11. 2021 s prvo pripravljalno vlogo opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; odločitev naročnika prereka ter vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in jih še dodatno utemeljuje. Uvodoma izpostavlja dejstvo, da o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik Javni zavod Šport Ljubljana, Celovška cesta 25, Ljubljana skladno z določbami ZPVPJN, temveč za to pooblaščeni naročnik Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana, ki ga je naročnik pooblastil s pooblastilom z dne 19. 7. 2021, ki je bilo dano, kot navaja vlagatelj, na podlagi 66. člena ZJN-3. Iz predmetnega člena namreč izhaja, da je mogoče pooblastiti drugega naročnika le v postopku oddaje javnega naročila in ne tudi za postopek pravnega varstva, kar posledično pomeni, da mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo sprejeti sam. Sklep pooblaščenega naročnika (Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana), s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, je po mnenju vlagatelja v celoti nezakonit, saj ga ni sprejel naročnik Javni zavod Šport Ljubljana, Celovška cesta 25, Ljubljana.

Vlagatelj nato navaja, da ne drži obrazložitev naročnika, da je kandidat s priznano sposobnostjo izpolnil pogoj za sodelovanje že, ko je predložil zahtevana dokazila (obe licenci in certifikat), saj je bila zahteva naročnika poleg navedenih dokazil še izpolnitev predloženega obrazca Izjava z navedbo tistega gospodarskega subjekta, ki bo dejansko zagotavljal nadomestni VNC. Vlagatelj navaja, da je kandidat s priznano sposobnostjo navedel gospodarski subjekt Protect Infra d.o.o., ki naj bi imel na relevanten dan, 17. 8. 2021, ko je potekel rok za oddajo prijav, zagotovljen nadomestni VNC pri družbi Prosignal d.o.o., česar pa po mnenju vlagatelja kandidatu s priznano sposobnostjo ni uspelo izkazati, saj je bila tehnična oprema demontirana dan prej, in sicer dne 16. 8. 2021, na podlagi česar je »de facto« prenehala pogodba o zagotavljanju nadomestnega VNC med gospodarskima subjektoma Protect Infra d.o.o. in Prosignal d.o.o. Vlagatelj na tem mestu kot napačno označuje tolmačenje kandidata s priznano sposobnostjo, da odstranitev tehnične opreme iz prostorov gospodarskega subjekta Prosignal d.o.o. na obstoj nadomestnega VNC nima vpliva. V nadaljevanju še dodatno pojasni, da je VNC družbe Prosignal d.o.o. deloval na podlagi lastne opreme kot primarni VNC, vendar pa zaradi odstranjene tehnične opreme s strani nominiranega podizvajalca ni mogel izvajati funkcije nadomestnega VNC za primarni VNC nominiranega podizvajalca. Vlagatelj zaključi, da je naročnik, glede na že navedeno, preveril prijavo kandidata s priznano sposobnostjo glede predložitve ustreznih dokazil, ni pa preveril resničnosti zahtevane izjave gospodarskega subjekta glede zagotavljanja nadomestnega VNC, in sicer v zvezi z dejanskim obstojem nadomestnega VNC, in s tem ni izpolnil dolžnosti, ki mu jo nalaga drugi odstavek 89. člena ZJN-3. V zvezi z danim dokaznim predlogom pa vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji njegovo izvedbo. Vlagatelj v zvezi z naročnikovim sklicevanjem na naknadno pridobljeno elektronsko sporočilo vodje oddelka za certificiranje certifikacijske družbe, še dodatno pojasnjuje, da iz navedenega sporočila izhaja, da je očitno prišlo do premika nadomestnega VNC, ne pa tudi, kje naj bi ta nadomestni VNC bil lociran na relevantni dan 17. 8. 2021.

Vlagatelj je dne 30. 11. 2021 vložil vlogo, s katero je podal predlog za začetek revizijskega postopka na podlagi molka naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN). Navaja, da v roku 20 dni od vročitve zahtevka za revizijo ni prejel odločitve naročnika, zato vlaga predmetno vlogo v zakonskem roku 25 dni od vloženega popolnega zahtevka za revizijo pri naročniku s predlogom začetka postopka pred Državno revizijsko komisijo. Na razlog, iz katerega je vlagatelj vložil predmetno vlogo, je, kot navaja vlagatelj, opozoril že v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2021, in sicer, da o zahtevku za revizijo ni odločil »pristojen« naročnik, ki bi v skladu z ZPVPJN bil dolžan odločiti v postopku pravnega varstva, zaradi česar je prišlo do molka naročnika. Vlagatelj je dne 2. 12. 2021 vložil vlogo »Pojasnilo v zvezi z vloženim predlogom za začetek revizijskega postopka, ki sta ga dne 30. 12. 2021 predložila vlagatelja revizijskega zahtevka«, s katero je zgolj podrobneje pojasnil namen vložitve predhodne vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in kandidata s priznano sposobnostjo je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 30. 11. 2021 podal predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, in sicer zato, ker bi bilo treba po njegovem mnenju šteti, da naročnik ni sprejel odločitve o zahtevku za revizijo v roku, ki je določen v ZPVPJN, saj je o zahtevku odločil pooblaščeni naročnik, ki tega ne bi smel storiti.

V skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZPVPJN lahko vlagatelj v primeru, če v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN (ko torej pride do molka naročnika), začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da iz določb ZPVPJN-ja, kjer je določena vloga naročnika v postopku pravnega varstva (v 14., 15., 25., 26. in 28. členu), izhaja, da ima naročnik v predrevizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo (in sicer ga lahko bodisi zavrže bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila). Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik torej nastopa na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila, in ne kot enakopravna pogodbena stranka. Naročnik tako sprva (v predrevizijskem postopku) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o pravici vlagatelja, položaj stranke pa pridobi v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo ne more prenesti na drugo osebo (npr. na odvetnika, prim. odločitev 018-205/2017), vendar pa gre ugotoviti, da naročnik v obravnavanem primeru pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo ni prenesel na drug subjekt ali organ, kot to zatrjuje vlagatelj. Če naročnik skladno s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 za izvedbo oz. za odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti drugega naročnika, je potrebno kot naročnika v smislu ZPVPJN šteti tisti subjekt, ki je skladno s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 dejansko izvedel postopek oddaje javnega naročila, tj. pooblaščenega naročnika. Pooblastilo za odločanje o zahtevku za revizijo je torej že po samem zakonu podeljeno tistemu naročniku, ki izvaja postopek oddaje javnega naročila, to pa je bodisi naročnik, če ga izvaja sam, bodisi pooblaščeni naročnik, če ga izvaja na podlagi pooblastila (drugi odstavek 3. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru je o zahtevku za revizijo odločil subjekt Mestna občina Ljubljana (navedeni subjekt gre skladno z b) točko prvega odstavka 9. člena ZJN-3 šteti za javnega naročnika), katerega je naročnik pooblastil za izvedbo postopka javnega naročanja (št. dokumenta 430-1292/2021-1 z dne 19. 7. 2021). V obravnavanem primeru naročnik tako za odločanje o zahtevku za revizijo ni pooblastil drugega subjekta, tj. pooblaščenega naročnika Mestna občina Ljubljana, saj je pooblaščeni naročnik Mestna občina Ljubljana, upoštevaje, da je izvajal postopek oddaje javnega naročila, s sprejemom odločitve o zahtevku za revizijo nastopal kot naročnik v smislu ZPVPJN.

Glede na navedeno je treba pojasniti, da v predmetnem postopku pravnega varstva ni prišlo do molka naročnika, saj je pooblaščeni naročnik v skladu z določbami ZPVPJN pravočasno odločil o zahtevku za revizijo. Procesnega vprašanja glede načina sprejema odločitve o zahtevku za revizijo, in sicer po pooblaščenem naročniku, ni mogoče enačiti s položajem, ko naročnik sploh ne odloči o zahtevku za revizijo. Do molka naročnika namreč glede na določbo četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN pride le v primeru, če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. Do takega položaja pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni prišlo, saj je vlagatelj dne 15. 11. 2021, pred iztekom 20 dnevnega roka, prejel odločitev o zahtevku za revizijo, saj je slednjo v skladu z določbami ZPVPJN pravočasno sprejel pooblaščeni naročnik.

V obravnavanem primeru je (pooblaščeni) naročnik Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 17. 11. 2021 prek portala eRevizija dne 17. 11. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje tega naročila. Zahtevek za revizijo in preostalo dokumentacijo je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 13.a člena (skladno s katerim se dokument šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija) ZPVPJN prejela istega dne. Ker se glede na določbo 30. člena ZPVPJN revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo, je treba ugotoviti, da se je revizijski postopek, katerega začetek predlaga vlagatelj v vlogi z dne 30. 11. 2021, začel že dne 17. 11. 2021, ko je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dokumentacijo. To pomeni, da se je tistega dne (17.11. 2021) na podlagi 30. člena ZPVPJN začel revizijski postopek in da je zato vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika brezpredmeten. Bistveno je, da je (pooblaščeni) naročnik v skladu z ZPVPJN odločil o zahtevku za revizijo, da je dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji in da se je posledično revizijski postopek že začel, kar pomeni, da bo vlagatelju pravno varstvo zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN.

Ker vlagatelj v konkretnem primeru nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev predloga za (ponoven) začetek revizijskega postopka, ki se je že začel, je Državna revizijska komisija, na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, predlog za začetek revizijskega postopka zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je ta vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali kandidat s priznano sposobnostjo izpolnjuje pogoje za sodelovanje, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji, in ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in razpisno dokumentacijo, ko je prijavo kandidata s priznano sposobnostjo označil kot dopustno ter mu priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da kandidat s priznano sposobnostjo ni uspel izkazati, da njegov nominirani podizvajalec razpolaga z nadomestnim VNC, naročnik pa resničnosti njegove navedbe v predloženem obrazcu Priloga 6/1 »Izjava gospodarskega subjekta o ustreznosti varnostno nadzornega centra (VNC)« (v nadaljevanju: Izjava) ni preveril, in je s tem kršil določbe ZJN-3. Vlagatelj predlaga tudi uvedbo prekrškovnega postopka zoper kandidata, zaradi suma storitve prekrška predložitve neresnične izjave.

Naročnikovo ravnanje je tako treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista prijava, ki jo predloži kandidat, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova prijava ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom naloži le pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3, pri čemer lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik torej v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila določi pogoje za priznanje poklicne sposobnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti. Katere pogoje za priznanje sposobnosti bo naročnik določil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila je odvisno od predmeta naročila in od njegove presoje, kakšne zahteve (ki morajo seveda biti znotraj okvirov 76. člena ZJN-3) naj določi, da bo zagotovil ustrezno raven usposobljenosti izvajalca za uspešno izvedbo predmeta naročila. Pri tem mora ravnati v skladu z načelom preglednosti, ki med drugim zahteva, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik zato upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za priznanje sposobnosti določil v III. poglavju razpisne dokumentacije, v katerem je v točki 5. »Licence«, med navedenimi zahtevanimi dokazili (vrste licenc) določil pogoj za sodelovanje glede tehnične sposobnosti:

»Gospodarski subjekt mora imeti naslednje licence (pogoj se izpolnjuje kumulativno):

1. Licenca za varovanje ljudi in premoženja;
2. Licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja;
3. Licenca za upravljanje z varnostno nadzornim centrom, VNC mora biti skladen z veljavnim standardom SIST EN 50518 in licenca za upravljanje z varnostno nadzornim centrom (nadomestni oz. back-up VNC) nadomestni VNC mora biti skladen z veljavnim standardom SIST EN 50518;
4. Licenca za varovanje javnih zbiranj;
5. Licenca za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
6. Pooblastilo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom MORS Uprave RS za zaščito in reševanje.

Gospodarski subjekt lahko navedeni pogoj izpolni sam, v skupni ponudbi ali s podizvajalci.

V primeru pogodbeno zagotovljenega nadomestnega (back-up) VNC, le tega ni potrebno prijaviti kot podizvajalca ali skupnega ponudnika.

V kolikor bo gospodarski subjekt nastopal v skupni ponudbi ali s podizvajalci, mora gospodarski subjekt v skupni ponudbi ali podizvajalec imeti licenco za dela, katera bo izvajal.

Gospodarski subjekt ne sme biti v postopku odvzema nobene od zgoraj navedenih licenc.«

Za izkazovanje izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev za sodelovanje je naročnik pod rubriko »DOKAZILO« na desni strani predvidel predložitev naslednjih dokazil:
»Izpolnjen ESPD obrazec.

Gospodarski subjekt ponudbi priloži:
- Kopije zahtevanih licenc (priloga 6),
- dokazilo za oba varnostno nadzorna centra, da delujeta v skladu s SIST EN 50518 (priloga 6)
- Izjava gospodarskega subjekta o ustreznosti varnostno nadzornega centra (Priloga 6/1)«

Vezano na citirano določilo razpisne dokumentacije je na portalu javnih naročil na vprašanje oziroma poziv potencialnega ponudnika k jasnejši določitvi vrste dokazil, ki jih je treba priložiti prijavi, v primeru, ko ima kandidat pogodbeno zagotovljen tako primarni kot tudi nadomestni VNC, je naročnik odgovoril s pojasnilom, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»Datum objave: 30. 7. 2021 13:33
VPRAŠANJE
Pozdravljeni.

Na strani 11/57 razpisne dokumentacije imate zapisano, da "V primeru pogodbeno zagotovljenega nadomestnega (back-up) VNC, le tega ni potrebno prijaviti kot podizvajalca ali skupnega ponudnika." Ali to pomeni, da za nadomestni VNC ni potrebno prilagati nobenih dokumentov? Kaj pa za primarni VNC?
Prosimo vas, da natančno opredelite katere dokumente je potrebno priložiti k ponudbi, v kolikor ima ponudnik pogodbeno zagotovljen tako primarni VNC kot tudi nadomestni VNC.

ODGOVOR
Za oba VNCja (primarni in nadomestni) morate predložiti:
- kopijo licence za upravljanje z varnostno nadzornim centrom in
- kopijo dokazila za oba varnostno nadzorna centra, da delujeta v skladu s SIST EN 50518 (Priloga 6).
Prav tako morate predložiti izpolnjeno Izjavo gospodarskega subjekta o ustreznosti varnostno nadzornega centra (Priloga 6/1).

Za izpolnjevanje navedenega pogoja za sodelovanje morate predložiti navedena dokazila v vsakem primeru, torej če ponudnik sam zagotavlja storitve primarnega in nadomestnega VNC, v primeru da ponudnik zagotavlja storitve primarnega VNC sam, nadomestnega pa ima pogodbeno zagotovljenega ali v primeru, da ima ponudnik storitve primarnega in nadomestnega VNCja pogodbeno zagotovljene.

Izvajalec storitev VNC (primarni VNC) mora sodelovati v ponudbi kot ponudnik, partner v skupni ponudbi ali podizvajalec, izvajalca storitev za nadomestni VNC pa ni potrebno prijaviti kot partnerja v skupni ponudbi ali podizvajalca, v primeru ko ga ne zagotavlja ponudnik sam (torej v primeru pogodbeno zagotovljenega nadomestnega VNCja).«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije in navedenega pojasnila naročnika na portalu javnih naročil izhaja, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje v 5. točki III. poglavja »Licence« določil tehnično sposobnost z izkazovanjem obstoja tehničnega vira. Za oba VNC (primarnega in nadomestnega) je pod zaporedno št. 3. »Licenca za upravljanje z varnostno nadzornim centrom […]« določil med strankama sporno zahtevo, pri čemer je v izkaz obstoja ustreznega VNC, zahteval predložitev naslednjih dokazil: izpolnjenega ESPD obrazca, kopije zahtevanih licenc (priloga 6), dokazilo za oba varnostna nadzorna centra, da delujeta v skladu s SIST EN 50518 (priloga 6) in obrazec Izjave gospodarskega subjekta o ustreznosti varnostno nadzornega centra (Priloga 6/1). Da je naročnik v razpisni dokumentaciji pogoj za sodelovanje uvrstil v poglavje o licencah, izhaja tudi iz besedila v nadaljevanju citirane določbe »da gospodarski subjekt lahko navedeni pogoj izpolni sam, v skupni ponudbi ali s podizvajalci«.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah (npr. sklepi št. 018-010/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb (razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače). Ob upoštevanju zgornjega stališča stanje na dan 17. 8. 2021 (tj. na dan poteka roka za predložitev ponudb/prijav) predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb.

Državna revizijska komisija z vpogledom v prijavo kandidata s priznano sposobnostjo ugotavlja, da se je kandidat v zvezi z izpolnitvijo zahtevanega pogoja za sodelovanje glede glavnega VNC skliceval na zmogljivost nominiranega podizvajalca (Protect infra d.o.o.), ki ima hkrati tudi nadomestni VNC, ki mu ga zagotavlja gospodarski subjekt Prosignal d.o.o. Slednjega, kot v nadaljevanju pojasnjuje, skladno z navodilom naročnika v citirani določbi, kandidat ni bil dolžan priglasiti kot podizvajalca. Kandidat s priznano sposobnostjo je prijavi priložil izpolnjen obrazec ESPD, izpolnjen obrazec Izjave gospodarskega subjekta o ustreznosti varnostno nadzornega centra (VNC) v prilogi 6/1 z dne 16. 8. 2021, kopijo veljavne licence za upravljanje z glavnim VNC družbe Protect infra d.o.o., št. 2511-123/2005/9; kopijo veljavne licence za upravljanje z nadomestnim VNC gospodarskega subjekta Prosignal d.o.o., št. 2511-82/2005/6 (na poziv naročnika št. 430-1292/2021-13 z dne 3. 9. 2021), certifikat družbe Protect infra d.o.o. o skladnosti glavnega VNC s standardom SIST EN 50518 in certifikat družbe Prosignal d.o.o. o skladnosti glavnega VNC s standardom SIST EN 50518.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankami ni spora, da je kandidat s priznano sposobnostjo predložil vsa zahtevana dokazila, in sicer kopije licenc ter certifikat SIST EN 50518 za oba VNC, primarnega in sekundarnega. Nadalje ni spora, da je bila pogodba med nominiranim podizvajalcem in gospodarskim subjektom Prosignal d.o.o. o zagotavljanju nadomestnega VNC s strani nominiranega podizvajalca dne 23. 6. 2021 odpovedana, vendar je na dan oddaje prijave še veljala, saj tri mesečni odpovedni rok še ni potekel (deseti odstavek priložene pogodbe predvideva iztek odpovednega roka dne 26. 9. 2021). Med strankami prav tako ni sporno, da je bila tehnična oprema pri gospodarskem subjektu Prosignal d.o.o., ki je zagotavljal nadomestni VNC, dne 16. 8. 2021 (kar je na dan pred potekom roka za oddajo ponudb) odstranjena s strani nominiranega podizvajalca.

V zvezi z navedbami kandidata s priznano sposobnostjo v izjasnitvi dne 3. 11. 2021, da odstranitev tehnične opreme iz prostorov gospodarskega subjekta Prosignal d.o.o. na obstoj nadomestnega VNC nima vpliva, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje določil obstoj nadomestnega VNC in predvidel izpolnitev obrazca Izjava gospodarskega subjekta v prilogi 6/1 (v nadaljevanju: Izjava), v katerem so kandidati morali navesti ime gospodarskega subjekta, ki bo zagotavljal nadomestni VNC. Iz Izjave je razvidno, da so morali kandidati med drugim izjaviti, da razpolagajo z nadomestnim VNC, hkrati pa so morali navesti tudi subjekte, preko katerih je nadomestni VNC zagotovljen, torej bodisi podizvajalce bodisi druge subjekte. Takšno dokazilo je skladno z določbo prvega odstavka 81. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti, pri čemer pa mora v tem primeru naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. ZJN-3 torej gospodarskemu subjektu dovoljuje uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar le pod pogojem, če ima ta sredstva dejansko na voljo in če dokaže, da bo lahko z njimi razpolagal, npr. z izjavo drugega subjekta, da bo gospodarskemu subjektu dal sredstva na razpolago.

Kandidat s priznano sposobnostjo je v prijavi izpolnil obrazec Izjava z dne 16. 8. 2021, iz katerega izhaja, da bo nominirani podizvajalec s pogodbo zagotavljal nadomestni VNC pri gospodarskem subjektu Prosignal d.o.o. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil Izjavo gospodarskega subjekta Prosignal d.o.o. z dne 23. 9. 2021 v četrti točki katere je navedeno, »da je družba Protect Infra d.o.o. še pred iztekom odpovednega roka, dne 16. 8. 2021 iz nadomestnega VNC Prosignal d.o.o. odstranila vso strojno in programsko opremo, s čimer je dejansko prenehala funkcija nadomestnega VNC-ja«. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da predstavljenemu stališču kandidata s priznano sposobnostjo ne more slediti, saj med strankama ni sporno dejstvo, da je bila tehnična oprema iz nadomestnega VNC odstranjena in da posledično Prosignal d.o.o. ne more več zagotavljati storitev nadomestnega VNC. Z drugimi besedami: ne glede na morebiten obstoj licenc oziroma certifikatov za nadomestni VNC je v predmetnem postopku jasno izkazano, da kandidat s priznano sposobnostjo nadomestnega VNC nima na voljo pri družbi Prosignal d.o.o., kot je to navedel v Izjavi, saj ne samo da ne razpolaga z zagotovilom te družbe, da mu bo dala na voljo svoje zmogljivosti, temveč je ta družba podala celo izjavo, da je zaradi odstranjene strojne in programske opreme funkcija nadomestnega VNC prenehala. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 81. člena ZJN-3 je zato treba ugotoviti, da kandidat s priznano sposobnostjo naročniku ni dokazal, da ima na voljo nadomestni VNC na način, kot je to potrdil v Izjavi.

Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog vlagatelja za imenovanje izvedenca za fizično in tehnično varovanje, ki bi podal strokovno mnenje o tem, da nadomestni VNC ni v funkciji, če ni nameščene strojne opreme, saj je Državna revizijska komisija ugotovila, da dejstvo, da je bila strojna in programska oprema odstranjena, med strankama ni sporno. Da VNC brez opreme ne deluje, pa niti ni treba posebej dokazovati, saj ta ugotovitev ob upoštevanju, da je odstranitev strojne in programske opreme med strankami nesporno dejstvo, ter ob upoštevanju izjave družbe Prosignal d.o.o. o prenehanju funkcije nadomestnega VNC, predstavlja takšno okoliščino, ki je ni treba posebej dokazovati. V skladu s sodbo Vrhovnega sodišča RD II Ips 56/2014 je namen pravil znanosti in strok, logičnega mišljenja ter izkustvenih pravil ta, da se iz nespornih oziroma dokazanih dejstev sklepa na obstoj pravno pomembnih dejstev. Taka pravila so zato predmet dokaznega bremena, vendar pa jih sodnik pozna po uradni dolžnosti in njihova vsebina ni predmet dokazovanja, razen če gre za taka pravila, ki presegajo raven splošne razgledanosti, zaradi česar je potrebno strokovno znanje izvedenca. Tega, da bi VNC pri družbi Prosignal d.o.o. deloval kljub odstranjeni strojni in programski opremi, pa navsezadnje ne zatrjujeta niti naročnik niti kandidat s priznano sposobnostjo.

V zvezi z odgovorom kandidata s priznano sposobnostjo na poziv naročnika z dne 29. 9. 2021, da je nominirani podizvajalec navedenega dne sicer res odnesel vso tehnično opremo, vendar jo je nato montiral pri novem gospodarskem subjektu in z njim dne 4. 8. 2021 sklenil pogodbo, tako da je imel hkrati celo dva vzporedno delujoča VNC (še vedno pri Prosignal d.o.o. in gospodarskem subjektu X), pri čemer pa novega ni imenoval, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je za presojo ugotovitve dejanskega stanja relevantna zgolj vsebina predloženega obrazca Izjava. Kandidat s priznano sposobnostjo je v predmetni Izjavi navedel podizvajalca in hkrati izjavil, da preko gospodarskega subjekta Prosignal d.o.o. razpolaga z obstojem VNC, vendar pa Državna revizijska kot že navedeno pojasnjuje, da v konkretnem primeru o razpolaganju z VNC, ne glede na predložena dokazila (licence in certifikata) ni mogoče govoriti, ker tehnična oprema pri gospodarskem subjektu Prosignal d.o.o. fizično ni več obstajala in ker je družba Prosignal d.o.o. izjavila, da je zaradi odstranitve opreme funkcija VNC dejansko prenehala.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da sam obstoj ustrezne licence in certifikata v predmetnem postopku ne zadošča, saj je naročnik kot pogoj za sodelovanje v drugi fazi postopka zahteval razpolaganje z nadomestnim VNC in navedbo gospodarskega subjekta, ki ga zagotavlja, oziroma zagotavlja storitve izvajanja nadomestnega VNC. Zahteva, da mora imeti gospodarski subjekt zmogljivosti drugega subjekta, na katere se sklicuje, dejansko na voljo, pa, kot je bilo že pojasnjeno, izhaja tudi iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da kandidat s priznano sposobnostjo ni izkazal obstoja nadomestnega VNC, pri imenovanem gospodarskem subjektu Prosignal d.o.o., saj s tehnično opremo za nadomestni VNC, na relevantni dan (tj. na dan poteka roka za predložitev prijav, ki je v konkretnem primeru hkrati tudi dan oddaje prijave) 17. 8. 2021 ni razpolagal (dan prej je bila odstranjena). Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodatno pojasnjuje, da je bila naročnikova zahteva za izpolnjevanje pogoja jasna. Državna revizijska komisija tako v posledici zgoraj navedenega ni vsebinsko obravnavala preostalih revizijskih navedb v zvezi z drugim očitkom (tj. domnevni kršitvi naročnika, da ni preveril obstoja in vsebine podatkov v prijavi kandidata s priznano sposobnostjo in je s tem kršil drugi odstavek 89. člena ZJN-3); njegova vsebinska presoja namreč ne bi mogla v ničemer več vplivati na presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja pri oceni ponudbe kandidata s priznano sposobnostjo in s tem na odločitev, kot je razvidna iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da je kandidat s priznano sposobnostjo izpolnil pogoj za sodelovanje v delu zagotavljanja nadomestnega VNC predložil dopustno ponudbo, kršil točko a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3, zato je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 430-1292/2021/37 z dne 13. 10. 2021 v delu, v katerem se sposobnost prizna gospodarskemu subjektu VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo kandidata s priznano sposobnostjo opraviti skladno z določili predmetne razpisne dokumentacije in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Državna revizijska komisija še pripominja, da lahko o tem, ali je kandidat s priznano sposobnostjo dejansko storil prekršek (vlagatelj namreč navaja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo neresnične izjave o izpolnjevanju pogoja za sodelovanje storil prekršek po 5. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3), odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 109. člena ZJN-3). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper kandidata s priznano sposobnostjo oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v vlogah z dne 17. 11. 2021 ter 30. 11. 2021 zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 1.000,00 EUR za plačilo takse, 1.800,00 EUR [3.000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT)] za nagrado za zahtevek za revizijo, 900,00 EUR (1.500 po OT) za nagrado za 1. pripravljalno vlogo, 900,00 EUR (1.500 po OT) za nagrado za vlogo za začetek revizijskega postopka, 2% izdatkov, vse povečano za 10 % zaradi zastopanja dveh strank, ter končno vse povečano za 22% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščeni odvetnik je zavezanec za plačilo DDV) znaša 2.196,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 17. 11. 2021, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Kot nepotreben gre zavrniti tudi priglašeni strošek odvetniških storitev za sestavo vlogo z dne 30. 11. 2021, s katero je vlagatelj podal predlog za začetek revizijskega postopka, saj (že ob upoštevanju, da Državna revizijska komisija predlogu ni ugodila) ta strošek ni bil potreben za vlagateljev končni uspeh z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala 10% povišanja priglašenih stroškov zaradi »zastopanj[a] 2 strank«, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT; ob upoštevanju 3. člena ZPVPJN in 6. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 gre namreč skupino oseb, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddale skupno prijavo in ki so v postopku pravnega varstva vložile en zahtevek za revizijo ter posledično vplačale eno takso, šteti kot enega vlagatelja oz. kot eno stranko. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 3.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven (navedbe v njegovi vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve), zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 23. 12. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije








Vročiti (prek portala e-Revizija):
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- kandidat s priznano sposobnostjo,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran