018-184/2021 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, na 3. razvojni osi sever; sklop C – Škale, sklop E – Velunja«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Asfalti Ptuj, d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 12. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po omejenem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 10. 2021, pod št. objave JN007299/2021, in v Uradnem listu EU dne 26. 10. 2021, pod št. objave 2021/S 208-543232.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev prijav z vlogo z dne 9. 11. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev zahteve, da ponudniki za vse zahtevane vodje del (tj. 4 vodje del v sklopu C in 12 vodji del v sklopu E), ki niso državljani Republike Slovenije, v prijavo priložijo izpolnjeno in podpisano IZJAVO (KADER SLO JEZIK), in najpozneje do uvedbe v delo priložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika najmanj stopnje B2. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik na vlagateljevo vprašanje, povezano z navedeno zahtevo, ni odgovoril, in da je ta zahteva v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom sorazmernosti. Sporna zahteva je nesorazmerna glede na veljavno zakonodajo in glede na predmet javnega naročila. Skladno z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 s sprem.; v nadaljevanju GZ) je vodja del neposredno odgovoren izvajalcu (in ne naročniku) in komunicira s kadri izvajalca ter vodi proces gradnje, ki ga izvaja izvajalec. Način komuniciranja je zato stvar izvajalca in vodje del. GZ kot obvezne naloge vodje del ne določa komuniciranja z naročnikom, prav tako GZ ne določa primerljive zahteve, ki bi pogojevala, v katerem jeziku je vodja del dolžan komunicirati. Tudi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne odreja neposredne komunikacije med vodij del z naročnikom, kar je glede na vlogo vodij del na podlagi veljavne zakonodaje logično. Za ustrezno komunikacijo z naročnikom lahko skrbi katerakoli druga oseba in niti v GZ niti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določeno, da mora to biti vodja del. Sporna zahteva diskriminira tuje ponudnike, saj je naročnik ni določil tako, da velja za vse ponudnike enako – tisti ponudniki, ki bi želeli priglasiti tuj kader (oz. kadre, ki niso državljani Republike Slovenije), so dolžni dokazovati nekaj več ali kaj drugega kot ponudniki, ki bodo priglasili kader, ki so državljani Republike Slovenije. Čeprav gre za strokovno, vsebinsko in časovno obsežen projekt, morajo biti zahteve sorazmerne predmetu javnega naročila. Naročnik ne more z gotovostjo trditi in dokazati, da je pri izvedbi naročila komunikacija z vodilnimi kadri, ki znajo slovenski jezik, učinkovitejša od komunikacije s kadri, ki tega znanja nimajo, saj se lahko zagotovi enakovredno ustrezna komunikacija na drug način – s tolmačem ali prevajalcem. Neposredna komunikacija bi morala biti dokazano boljša od komunikacije preko tolmačev ali prevajalcev. Četudi gre za najpomembnejše strokovnjake, ni mogoče predpostavljati, da zaradi neznanja slovenskega jezika kadrov na nivoju B2, projekt ne more biti izveden uspešno, strokovno, pravočasno in v skladu z naročnikovimi zahtevami. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) sicer ne prepoveduje, da naročnik kot pogoj za izvedbo javnega naročila zahteva kader z ustreznimi znanji (npr. slovenski jezik), vendar pa mora biti takšna zahteva sorazmerna, smiselna in nediskriminatorna. Vodje del izkazujejo svojo strokovnost ne glede na govorni jezik, ki ne more vplivati na izvedbo in strokovnost izvedbe javnega naročila. Smisel pogoja oz. smisel preverjanja usposobljenosti je preveritev, ali potencialni izvajalec razpolaga z ustrezno usposobljenim kadrom. Znanje slovenskega jezika na nivoju B2 ne izkazuje, da so ponudniki, ki razpolagajo s takšnim kadrom, bolj usposobljeni od ponudnika, ki s takšnim kadrom ne razpolaga. Vlagatelj podredno zatrjuje, da je sporni pogoj nezakonit glede na zakonodajo reguliranih poklicev in glede na določila Pogodbe o delovanju Evropske unije. Iz Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/16 s sprem.; v nadaljevanju: ZPPPK) ne izhaja zahteva po določenem znanju slovenskega jezika, temveč se zahteva le znanje slovenskega jezika za potrebe opravljanja reguliranega poklica, kar je manj od stopnje, ki jo zahteva naročnik. Naročnik sporne zahteve ne more objektivno opravičiti, saj je želeni cilj mogoče doseči z milejšim ukrepom, tj. z ustreznim tolmačem oz. prevajalcem ali z zahtevo po znanju slovenskega jezika zgolj s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oz. dejavnosti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 19. 11. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za vračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da zahteva znanje slovenskega jezika najmanj stopnje B2 le za ključne kadre, in sicer iz razlogov, povezanih z zahtevnostjo izvajanja predmeta naročila, in z namenom pridobitve ustrezno usposobljenega ponudnika. Predmet javnega naročila je izvedba izredno zahtevne in po obsegu največje gradnje pri naročniku v zadnjih letih. Projekt se bo izvajal več let, vanj pa bo neposredno ali posredno vključno večje število deležnikov, poleg ostalih treh udeležencev pri gradnji (projektant, nadzornik, naročnik) tudi zunanja kontrola kvalitete, inšpekcijske službe, lokalna skupnost, koordinatorji za varnost pri delu, strokovna in laična javnost… Naročnik zavrača revizijske navedbe, da veljavna zakonodaja vodji del ne nalaga komuniciranja z naročnikom. Vodja del je eden izmed ključnih kadrov izvajalca pri gradnji, ki je odgovoren za izvedbo del, in ima neposredne informacije o stanju na gradbišču, napredovanju del, morebitnih ovirah, ki se pojavijo med izvajanjem, prav tako ima informacije, ali se gradnja izvaja skladno s projektno dokumentacijo in ali so potrebni popravki, dopolnitve projektne dokumentacije. Vodja del neposredno z gradbišča komunicira s predstavniki ostalih udeležencev pri gradnji, saj drugače niti ne more izvajati svojih del. Ena izmed temeljnih nalog vodje del je, da naročnika ažurno obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah, na katere naleti pri izvajanju svojih nalog in bi lahko vplivale na gradnjo. Obveznost vodij del, da komunicirajo s predstavniki naročnika in posledično tudi nadzora in ostalih deležnikov, izhaja tudi iz Kodeksa poklicne etike vodje del (Ur. L. RS, 153/2021). V konkretnem primeru bo, upoštevaje Splošne pogoja FIDIC – Rdeča knjiga, jezik komuniciranja slovenski jezik, zato je za učinkovito komunikacijo nujno znanje slovenskega jezika na stopnji najmanj B2. Zahtevana stopnja (ki je tudi priporočena v Smernicah za javno naročanje gradenj) je enakovredna slovenski srednji šoli in omogoča ustrezno, hitro, učinkovito komunikacijo, slednja pa je ena od bistvenih pogojev za uspešno izvedbo del. Naročnik navaja naloge vodje del in zatrjuje, da vodji del te naloge nalaga že zakonodaja, zato jih ni bil dolžan posebej navajati v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na vrsto in obseg nalog vodij del je komunikacija z vodji del, ki imajo zahtevano znanje slovenskega jezika na stopnji B2 učinkovitejša od komunikacije z vodji del, ki ne dosegajo zahtevane stopnje. Neposredne komunikacije z vodji del ni mogoče enakovredno nadomestiti s tolmači ali prevajalci. Obsežna dokumentacija za ta projekt je v slovenskem jeziku, prav tako bo v slovenskem jeziku vsa dokumentacija, ki bo nastala tekom gradnje. Prevod dokumentacije bi moral biti strokoven, v praksi pa je pogostokrat ravno obratno, poleg tega pa si naročnik ne more predstavljati, da bi moral vodja del čakati na prevod vsakega pisanja (npr. elektronskega sporočila). Komunikacija s prevajalci podaljšuje vsa srečanja in sestanke. Ni mogoče vnaprej planirati in načrtovati situacij, ko je nujna neposredna komunikacija vodje del z ostalimi deležniki. Časovni potek izvajanja projekta za naročnika pomeni dodatno finančno obremenitev, saj bodo obračuni ostalih deležnikov (s katerimi ima naročnik sklenjene pogodbe za izvajanje posameznih storitev na projektu) iz tega razloga višji. Daljši proces komunikacije zmanjšuje tudi razpoložljivi delovni čas zaposlenih pri naročniku. Na podlagi navedenega naročnik zatrjuje, da je sporna zahteva glede na zakonodajo objektivno opravičljiva in sorazmerna in da predmeta naročila ni mogoče enako zadostno in v skladu z zahtevami izvesti na način, ki ga zagovarja vlagatelj, in sicer s pomočjo tolmačev oz. prevajalcev ali z zahtevo po znanju slovenskega jezika zgolj s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje poklica oz. dejavnosti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 11. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 23. 11. 2021 vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je mogoče obveznosti, vezane na podpisovanje gradbenega dnevnika, opraviti s pomočjo prevajalca in da je absurdno naročnikovo a priori zatrjevanje, da so prevodi neustrezni. Vlagatelj naročnikove navedbe, da je komunikacija s prevajalcem oz. tolmačem bolj omejujoča od neposredne komunikacije in da vpliva na časovni potek izvajanja projekta, ocenjuje kot pavšalne, saj lahko komunikacija ob prisotnosti ustreznega prevajalca poteka nemoteno.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (Poglavje 1 – Navodila ponudnikom za oddajo prijave za sodelovanje, Poglavje 10 – Sposobnost in dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil). Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Predmet zadevnega javnega naročila je izgradnja dveh odsekov hitre ceste na 3. razvojni osi sever, pri čemer vsak odsek predstavlja samostojen sklop – zadevno javno naročilo je tako razdeljeno na dva sklopa in sicer sklop C – Škale in sklop E – Velunja.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnikova zahteva, da vse vodje del (tj. 4 vodje del v sklopu C – Škale in 12 vodij del v sklopu E – Velunja) znajo slovenski jezik najmanj stopnje B2, skladna z določbami ZJN-3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je takšna naročnikova zahteva v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), čemur naročnik nasprotuje.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Glede tehnične in strokovne sposobnosti, v zvezi s katero vlagatelj naročniku očita kršitve, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži:

– navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
– dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Vse zahteve morajo temeljiti na temeljnih načelih javnega naročanja, zlasti na načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, v skladu s katerim naročnik ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelu enakopravne obravnave ponudnikov, v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (7. člen ZJN-3), načelu sorazmernosti, v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, pa tudi drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti določil v točki 3.2 Navodil ponudnikom za oddajo prijave za sodelovanje (v nadaljevanju: Navodila). Naročnik je zahteval, da kandidati razpolagajo s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila in bodo odgovorni za izvedbo razpisanih del. Naročnik je v točki v 3.2.f Navodil zahteval, da kandidati v prijavi za sklop C – Škale imenujejo 4 vodje del (vodjo del za linijske objekte (cestni del), dve vodji za premostitvene objekte in vodjo del za elektro dela), v točki 3.2.g Navodil pa je zahteval, da kandidatu v prijavi za sklop E – Velunja imenujejo 11 vodij del (dve vodji del za linijske objekte (cestni del), štiri vodje za premostitvene objekte, dve vodji del za premostitvene objekte (narivanje), dve vodji del za predor in vodjo del za elektro dela) ter da izbrani ponudnik (oz. izvajalec) do uvedbe v delo zagotovi vodjo del za elektro dela (v predoru). Naročnik je določil zahteve, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vodje del, glede vseh zahtevanih vodij del pa je določil:

»Če ponudnik za vodjo del [...] navede strokovnjaka, ki ni državljan Republike Slovenije, mora za tega strokovnjaka najpozneje do uvedbe v delo priložiti potrdilo o znanju slovenskega jezika, najmanj stopnje B2. Za kader, ki ni državljan Republike Slovenije, mora ponudnik v prijavi za sodelovanje izpolniti in podpisati IZJAVO (KADER SLO JEZIK), s katero se zavezuje, da bo najkasneje do uvedbe v delo predložil potrdilo o znanju slovenskega jezika, najmanj stopnje B2.«

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je obrazec »IZJAVA (KADER SLO JEZIK)«, s podpisom katerega se kandidat zaveže, da bo za v prijavi imenovane kadre, ki niso državljani Republike Slovenije, (v primeru oddaje javnega naročila) do uvedbe v delo predložil potrdilo o znanju slovenskega jezika najmanj stopnje B2.

V zvezi s sporno zahtevo je vlagatelj dne 28. 10. 2021 (kot je to razvidno iz Potrdila o oddaji vprašanja na PJN, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo) na naročnika naslovil vprašanje preko Portala javnih naročil, na katerega naročnik do vložitve zahtevka za revizijo ni odgovoril. Navedeno samo po sebi še ne predstavlja naročnikove kršitve določb ZJN-3. Glede postavljanja vprašanj in načina odgovarjanja nanj ZJN-3 ne vsebuje posebnih določb in tako ne določa npr. v kolikšnem času, na kakšen način in kako pogosto naročnik odgovarja na vprašanja ipd. Vse navedeno je odvisno od posameznega naročnika in njegove organizacije izvajanja postopka oddaje javnega naročila (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-260/2017, 018-018-139/2018, 018-198/2018). Omejitev, povezana s postavljanjem vprašanj in naročnikovim odgovarjanjem nanje, ob siceršnjem upoštevanju temeljnih načel javnega naročanj, izhaja iz obveznosti naročnika, da podaljša rok za prejem ponudb, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (tretji odstavek 74. člena ZJN-3). V obravnavani zadevi je naročnik na postavljeno vprašanje odgovoril več kot šest dni pred iztekom roka za prejem prijav (naročnik je sočasno z objavo odgovora na vprašanje tudi določil nov rok za predložitev prijav, ki se izteče dne 10. 1. 2022), in sicer v okviru dodatka št. 1, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 11. 11. 2021. Naročnik je na vlagateljevo vprašanje odgovoril:
»Naročnik ne bo spreminjal pogoja. Naročnik zahteva znanje slovenskega jezika za vodje del. Zahtevani vodje del so dnevno vključeni v vrsto aktivnosti, med katerimi so tudi takšne, kjer je nujno aktivno sodelovanje z nadzornim inženirjem, projektantom, koordinatorjem za varnost in zdravje pri delu, inšpekcijskimi službami, lokalnimi skupnostmi, predstavniki naročnika, upravljavcev komunalnih vodov idr., pri čemer vseh nalog ni možno izpolniti v polnosti in kvaliteti ter pravočasno, če ta kader ne obvlada slovenskega jezika.«

Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da je tekom revizijskega postopka naročnik objavil tudi dodatek št. 2, iz katerega je razvidno več vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki se nanašajo na sporno zahtevo, in naročnikovo vztrajanje pri postavljeni zahtevi.

Ne glede na vprašanje, ali bi bilo potrebno vlagatelju, ki ni »tuji ponudnik«, saj ima sedež v Republiki Sloveniji, in ki v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi se pri oddaji prijave želel poslovno povezati s kakšnim tujim subjektom, mogoče priznati aktivno legitimacijo za presojo revizijskih navedb, da naročnik z oblikovanjem sporne zahteve »diskriminira tuje ponudnike«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporna zahteva velja enako za vse gospodarske subjekte, saj kandidati, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, niso dolžni dokazovati kaj več ali kaj drugega kot kandidati, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Tudi kandidati, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, morajo namreč skladno s točko 3.2.f oz. 3.2.g Navodil za kadre, ki niso državljani Republike Slovenije, predložiti potrdilo o znanju slovenskega jezika. In obratno. Kandidatom, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, a priglasijo kadre, ki so državljani Republike Slovenije, ni treba predložiti potrdila o tem, da kader zna slovenski jezik najmanj stopnje B2.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da morajo kandidati, ki bi želeli priglasiti kader, ki ni državljan Republike Slovenije, dokazati nekaj več ali kaj drugega kot kandidati, ki bodo priglasili kader, ki je državljan Republike Slovenije, gre pojasniti, da iz predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja naročnikova zahteva, da vse vodje del znajo slovenski jezik najmanj stopnje B2 (kar je naročnik tudi izrecno pojasnil v okviru citiranega odgovora). Glede izkazovanja izpolnjevanja te zahteve gre ugotoviti, da naročnik šteje, da državljani Republike Slovenije znajo slovenski jezik z zahtevano stopnjo, zato jim ga ni potrebno posebej dokazovati z dokazilom o znanju slovenskega jezika; znanje slovenskega jezika najmanj stopnje B2 je tako izkazano s samim državljanstvom (upoštevaje, da vlagatelj ni podal trditvene podlage, usmerjene v zatrjevanje nepravilnosti takšne naročnikove predpostavke, se Državna revizijska komisija do nje ne opredeljuje). Za kadre, ki niso državljani Republike Slovenije, je potrebno izkazati znanje slovenskega jezika najmanj stopnje B2, pri čemer je dokazovanje odloženo do uvedbe v delo. Zavrniti gre zato revizijske navedbe, da so kandidati, ki priglasijo kadre, ki niso državljani Republike Slovenije, dolžni izkazovati »nekaj več ali nekaj drugega« kot kandidati, ki priglasijo kadre, ki so državljani Republike Slovenije, saj so glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vsi kandidati dolžni priglasiti kader, ki zna slovenski jezik najmanj stopnje B2.

Vlagatelj pravilno navaja, da ZJN-3 ne prepoveduje, da naročnik kot pogoj za sodelovanje zahteva kader z ustreznim znanjem, npr. znanjem slovenskega jezika. Upoštevaje, da lahko naročnik tehnično sposobnost gospodarskih subjektov preveri z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), gre ugotoviti, da ima naročnik v ZJN-3 podlago za določitev sporne zahteve. Vendar pa kot to zatrjuje tudi vlagatelj, mora biti zahteva naročnika, da kader razpolaga z ustreznim znanjem, tako kot vsaka zahteva, ki jo naročnik določi v postopku oddaje javnega naročila, oblikovana upoštevaje temeljna načela javnega naročanja, vključno z načelom sorazmernosti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da znanje jezika ne vpliva na strokovnost vodij del in posledično ne na usposobljenost kandidatov za izvedbo javnega naročila, gre pojasniti, da če je za pravilno in pravočasno izvedbo nalog vodji del potrebno znanje slovenskega jezika, potem je mogoče sklepati, da bo kandidat, ki izkaže, da imajo kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, potrebna znanja za izvedbo javnega naročila, uspešno izvedel razpisano javno naročilo. Vlagateljeve očitke o kršitvi načela sorazmernosti je zato potrebno presojati glede na predmet javnega naročila in glede na funkcijo oz. naloge, ki jih prevzemajo kadri, za katere naročnik zahteva znanje slovenskega jezika.

Med strankama je nesporno, da predmetno javno naročilo predstavlja strokovno zahteven, vsebinsko in časovno obsežen projekt, v katerega bo vključenih večje število strokovnjakov z različnih področji in z različnimi nalogami. Upoštevaje predmet javnega naročila Državna revizijska komisija sledi navedbam naročnika, katerim vlagatelj v postopku pravnega varstva ni nasprotoval, da bodo v izvedbo projekta poleg naročnika, projektanta in nadzornika (omenjeni subjekti skladno z 10. členom GZ poleg izvajalca štejejo za udeležence pri gradnji) vključeni tudi drugi deležniki, npr. zunanja kontrola kvalitete, inšpekcijske službe, koordinatorji za varnost pri delu, strokovna in laična javnost. Nobenega dvoma ne more biti, da bodo ob izvedbi projekta udeleženci pri gradnji medsebojno komunicirali, in da bo torej izvajalec komuniciral z naročnikom, projektantom in nadzornikom, kot tudi da bo izvajalec komuniciral z ostalimi deležniki pri gradnji, npr. z raznimi inšpekcijskimi službami.

Naročnik zahteva, da kader, ki prevzema funkcijo vodje del, zna slovenski jezik. Pri tem naročnik utemeljeno opozarja na določbe ZPPPK, ki kot reguliran poklic opredeljuje poklicno dejavnost ali skupino poklicnih dejavnosti, za katere dostop do opravljanja, opravljanje ali enega od načinov opravljanja poklica neposredno ali posredno določajo zakoni ali drugi predpisi glede posebnih poklicnih kvalifikacij, zlasti v zvezi z uporabo poklicnega naziva, ki je z zakonom ali drugimi predpisi omejen na imetnike določene poklicne kvalifikacije (15. točka 13. člena ZPPPK). Čeprav vodja del ni izrecno naveden v Evidenci reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/06; v nadaljevanju: Evidenca), ki je bila sprejeta pred sprejemom GZ (Evidenca kot reguliran poklic oz. dejavnost določa »odgovorni vodja del« in »odgovorni vodja posameznih del«, torej funkcijo, ki je bila s sprejemom GZ smiselno nadomeščena z »vodja del«), pa gre poklic oz. poklicno dejavnost »vodja del«, upoštevaje 15. točko 13. člena ZPPPK in upoštevaje 14. člen GZ, šteti za reguliran poklic oz. poklicno dejavnost. Skladno s 7. členom ZPPPK (ki prenaša 53. člen Direktive 2005/36/ES), mora strokovnjak, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica, za potrebe opravljanja reguliranega poklica znati slovenski jezik (7. člen ZPPPK).

Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je že na podlagi zakona določeno, da mora posameznik, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic oz. dejavnost »vodja del«, za potrebe opravljanja tega poklica oz. dejavnosti znati slovenski jezik. To pomeni, da že zakon predvideva, da vodje del znajo slovenski jezik, in da naročnik z zahtevo, da (vse) vodje del znajo slovenski jezik, od vodij del oz. kandidatov zahteva to, kar od vodji del zahteva že zakon.

Poleg tega je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da so vodje del ključni kadri izvajalca pri gradnji. Vodja del je skladno z 39. točko prvega odstavka 3. člena GZ fizična oseba, ki izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Pritrditi gre vlagatelju, da iz citirane določbe ne izhaja obveznost vodje del, da komunicira z naročnikom. Vendar pa naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo obširno navaja naloge in odgovornosti vodje del pri gradnji, in sicer poznavanje veljavne zakonodaje, tehničnih predpisov, standardov, pravil stroke, vodenje del skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, z izvedbeno projektno dokumentacijo in predpisi oz. pravili stroke, redno osebno, sprotno pregledovanje in podpisovanje gradbenega dnevnika, obveščanje naročnika ali nadzornika o okoliščinah in stanju na gradbišču, opozarjanje naročnika in nadzornika o morebitnih ugotovljenih napakah ali neskladjih v projektni ali drugi dokumentaciji, obveščanje nadzornika o spremembah izvedenih del v času gradnje, skrb za varnost in zdravje delavcev in preprečevanje čezmerne obremenitve okolja. Izpostavljenim navedbam vlagatelj v postopku pravnega varstva ni nasprotoval. Upoštevaje nalog vodje del, ki jih v postopku pravnega varstva zatrjuje naročnik in čemur vlagatelj ne ugovarja, gre slediti tudi navedbam naročnika, da je vodja del oseba, ki ima neposredne informacije o gradbišču, napredovanju del, morebitnih ovirah, ki se pojavijo med izvajanjem, o izvajanju gradnje skladno s projektno dokumentacijo in podobno.

Ker je v okviru izvedbe potrebna komunikacija izvajalca z naročnikom, projektantom, nadzornikom in drugimi deležniki, vključeni v projekt, in ker je vodja del ena izmed ključnih oseb izvajalca pri gradnji, ki razpolaga z vsemi za gradnjo relevantnimi podatki, Državna revizijska komisija sledi navedbam naročnika, da vodja del v okviru izvajanja svojih obveznosti pri izvedbi javnega naročila komunicira ne le z naročnikom, temveč tudi z nadzornikom in projektantom, kot tudi z drugimi udeleženci, ki so neposredno ali posredno vključeni v projekt. Ni mogoče zato slediti navedbam vlagatelja, da zahteva, da vodje del znajo slovenski jezik (kar je sicer že njihova zakonska obveznost), ni smiselno povezana in sorazmerna glede na predmet javnega naročila.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi lahko naročnik dosegel želeni cilj (komuniciranje med vodji del in naročnikom ter komuniciranje med vodji del in ostalimi deležniki, vključenimi v projekt) na drugačen oz. milejši način, in sicer bodisi, da bi naročnik zahteval vključitev prevajalcev in tolmačev, bodisi da bi zahteval znanje slovenskega jezika zgolj tiste stopnje, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oz. dejavnosti.

Ponoviti gre, da mora posameznik, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic oz. dejavnost »vodja del«, za potrebe opravljanja tega poklica oz. dejavnosti znati slovenski jezik, iz česar tudi izhaja, da že zakon predvideva, da vodja del zaradi znanja slovenskega jezika pri opravljanju tega poklica ne potrebuje tolmača ali prevajalca. Poleg tega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je v določenih primerih komunikacija s prevajalcem in tolmačem bolj omejujoča od neposredne komunikacije. Naročnik je utemeljil, da sporazumevanje po prevajalcih in tolmačih ni primerno za zagotavljanje hitrega in učinkovitega sporazumevanja in da komunikacija s tolmačem podaljša trajanje same komunikacije oz. da bi komuniciranje s tolmačem vplivalo na časovni potek izmenjave stališč, saj bi bilo potrebno prevajanje iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno. Posledično bi takšen način komunikacije (tudi če stroške samega tolmačenja oz. prevajanja ponudnik vključi v ponudbeno ceno, s katero konkurira v postopku oddaje javnega naročila) za naročnika predstavljal večje stroške kot neposredna komunikacija, saj bi bil zaradi dalj časa trajajoče komunikacije njegov kader dalj časa odsoten, takšna komunikacija pa bi tudi vplivala na stroške ostalih deležnikov, ki so oz. bodo vpeti v projekt in ki jih bo v končni fazi nosil naročnik (dvig cene izvajanja storitev, ki so vezane na ure).

V zvezi z vlagateljevim smiselnim zatrjevanjem, da je zahtevana stopnja znanja slovenskega jezika previsoka, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da mora biti vodja del v komunikaciji suveren in mora znati zagovarjati svoja stališče in ukrepe na razumljiv način. Upoštevaje, da so vodje del aktivno vključeni v vrsto dnevnih aktivnosti, kjer je nujno sodelovanje z drugimi soudeleženci v projektu, je sprejemljivo naročnikovo stališče, da vseh nalog ni mogoče izpolniti kvalitetno in pravočasno, če ta kader ne zna slovenskega jezika, zato njegova zahteva glede znanja slovenskega jezika na stopnji B2, tudi ob upoštevanju, da predstavljata višji nivo znanja še stopnji C1 in C2, ni pretirana. Ob tem je treba ponovno pojasniti, da ima naročnik podlago za določitev zahteve glede znanja slovenskega jezika za ključne kadre tako v ZJN-3 kot tudi v ZPPPK. Slednji ne določa, katero stopnjo mora izpolnjevati vodja del, zato je treba ugotoviti, da je z vidika ZJN-3 to prepuščeno naročnikovi presoji – naročnik mora torej zahtevano stopnjo znanja jezika določiti ob upoštevanju specifičnosti predmeta naročila ter na podlagi lastnih izkušenj, ki jih ima s podobnimi naročili.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, s tem, ko zahteva, da se gospodarski subjekti s prijavo zavežejo, da bodo za v prijavi imenovane vodje del do uvedbe v delo predložili potrdilo o znanju slovenskega jezika, najmanj stopnje B2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 15. 12. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran