EN

018-170/2021 ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d

Številka: 018-170/2021-7
Datum: 3. 12. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradbena dela na EE omrežju, na vpoklic«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BAUIMEX elektro - gradnje - inženiring d.o.o., Pot v puškarno 11, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa MARKO DRINOVEC – ODVETNIK, Glavni trg 15, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3A, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 12. 2021

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se postopek oddaje javnega naročila »Gradbena dela na EE omrežju, na vpoklic« v celoti razveljavi.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 5. 10. 2021, pod številko objave JN006824/2021-E01, ter v Uradnem list EU dne 6. 10. 2021, pod številko objave 2021/S 194-506467.

Vlagatelj je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dne 18. 10. 2021 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo. Naročniku očita kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3)), načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), prav tako pa naročniku očita tudi kršitev 73. člena ZJN 3 (nedelitev javnega naročila na sklope), 76. člena ZJN-3 (nesorazmernost in diskriminatornost posameznih pogojev za sodelovanje), 84. člena ZJN-3 (nesorazmernost in diskriminatornost merila za oddajo javnega naročila) ter 91. člena ZJN-3, ki ureja preprečevanje nasprotja interesov. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik predmetno javno naročilo oblikoval na način, da to preferira vnaprej izbranega ponudnika TELEG-M d.o.o. Vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi oziroma razveljavi izpodbijane dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Posamezne kršitve vlagatelj utemeljuje z naslednjimi argumenti:
- Delitev na sklope: naročnik je v preteklih obdobjih oddana javna naročila, katerih predmet so bile istovrstne storitve, v vseh primerih razdelil na naslednjih 5 sklopov: 1. KN Kranj, KN Tržič, 2. KN Škofja Loka-Medvode, 3. KN Cerklje-Visoko, 4. KN Železniki, KN Bohinj, 5. KN Radovljica-Bled, KN Jesenice-Kranjska Gora; s tem je omogočil večjo konkurenco in sodelovanje tudi manjših ponudnikov pri izvedbi naročila; razdelitev na sklope prispeva k večji gospodarnosti, saj naročnik pridobi konkurenčnejše ponudbene cene, zagotovljena pa je tudi hitrejša in učinkovitejša izvedba samih del na terenu, ker posamezni izvajalci dela izvajajo na manjših geografsko zaokroženih območjih in ne rabijo hkrati pokrivati celotnega naročnikovega elektroenergetskega omrežja; naročnik je navedeno delitev javnega naročila na sklope iz predhodnih obdobij dejansko ohranil tudi v predmetnem naročilu, saj morajo ponudniki, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, oddati ločen popis del, kar izkazuje, da gre za dela, ki medsebojno niso povezana in da svojega javnega naročila niti naročnik ne pojmuje celovito; naročnik je poleg citiranih sklopov v predmetno javno naročilo dodal še nov »sklop« del, in sicer dela za izvedbo 110 kV objekta RTP Primskovo; ta dela vsebinsko niso povezana s preostalimi deli in so v predmetno javno naročilo vključena izključno z namenom, da je naročnik lahko podal dodatne zahteve glede referenc, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, pri čemer referenc v zvezi s temi deli večina potencialnih ponudnikov ne izpolnjuje, izpolnjuje pa jih s strani naročnika preferiran ponudnik; gre za dela, ki do sedaj niso bila vključena v dela »na vpoklic« in se tudi izvajajo za konkretni projekt izgradnje RTP ter bi zato morala biti oddana ločeno, kot ločeno naročilo oz. samostojen sklop, ki nima nobene veze z izvedbo del »na vpoklic«.
- Merila: naročnik je kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, sestavljeno iz ponudbene cene (ovrednotene z največ 85 točkami), števila kadrov ponudnika (ovrednotenih z največ 10 točkami) ter razpolaganja z mehanizacijo (ovrednotenega z največ 5 točkami); med zahtevami (pogoji), ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, je med drugim že določeno število delavcev in mehanizacije, za katerega naročnik ocenjuje, da odraža usposobljenost ponudnika za izvedbo predmetnih del; utemeljenega razloga, zakaj bi bila ponudba ponudnika, ki razpolaga z večjim številom delavcev in mehanizacije, ugodnejše točkovana, ni; zgolj večje število osebja namreč v ničemer ne odraža boljše usposobljenosti, organiziranosti ali izkušenosti osebja, enako pa velja tudi za mehanizacijo, saj več mehanizacije nikakor ne odraža možnosti bolj kvalitetne izvedbe naročila; omenjeni podmerili z vidika ekonomske ugodnosti nista v ničemer relevantni in sta namenjeni izključno ugodnejšemu točkovanju ponudbe s strani naročnika preferiranega ponudnika.
- Finančne zahteve glede bonitetne ocene: naročnik zahteva, da mora ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji izkazati, da v zadnjih šestih mesecih pred izstavitvijo dokazila ni imel blokiran(e) TRR in da ima bonitetno oceno po S.BON AJPES od SB1 do vključno SB5, v primeru skupne ponudbe pa mora vsaj eden od partnerjev imeti bonitetno oceno S.BON AJPES od SB1 do vključno SB5, ostali pa od SB1 do vključno SB6; iz navedenega je razvidno, da je naročnik določil različne pogoje za samostojne podjetnike in ponudnike, ki bi podali skupno ponudbo, takšno razlikovanje pa je nesorazmerno in ni upravičeno iz objektivnih razlogov; s takšnim postopanjem je naročnik kršil peti odstavek 10. člena ZJN-3; naročnikov preferirani ponudnik ima le bonitetno oceno SB6, iz česar izhaja, da je manj zahtevni pogoj za primer skupne ponudbe določen ravno z razlogom, da bo preferirani ponudnik lahko skupaj s še enim ponudnikom podal ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
- Finančne zahteve glede čistih prihodkov iz prodaje: naročnik zahteva, da morajo čisti prihodki iz prodaje ponudnika v letih 2018-2020 vsako leto dosegati najmanj 12.000.000 EUR, pri čemer mora ponudnik oz. vodilni partner pri skupni ponudbi letno dosegati najmanj 5.000.000 EUR, vsak subjekt, s katerim ponudnik oz. vodilni partner pri skupni ponudbi izpolnjuje ta pogoj, pa mora letno dosegati najmanj 3.000.000 EUR; navedena zahteva je nesorazmerna, neupravičena ter objektivno neutemeljena; gre tudi za posledico naročnikove nezakonite odločitve, da javno naročilo ne razdeli na posamezne sklope; naročnik je omenjeni pogoj namerno določil tako, da je ponudnikom iz predhodnih javnih naročil, razen preferiranemu ponudniku, preprečil oddajo ponudbe.
- Zahteve glede delovodij: naročnik zahteva, da morajo imeti delovodje zaključeno najmanj srednjo strokovno ali tehnično gradbeno šolo in najmanj tri leta delovnih izkušenj kot delovodje; pri izvedbi vseh dosedanjih naročnikovih javnih naročil takšne zahteve za delovodje niso bile podane, pa so se dela kljub temu uspešno izvajala; navedena zahteva je objektivno neupravičena in nesorazmerna, saj je na podlagi preteklih izkušenj jasno, da navedeni pogoji niso potrebni za uspešno izvedbo javnega naročila.
- Referenčni pogoji: naročnik je v predmetno javno naročilo vključil tudi izvedbo s predmetom javnega naročila nepovezanih del za izvedbo 110 kV objekta RTP Primskovo, kar je storil zato, da je med zahtevami (pogoji), ki jih morajo skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjevati ponudniki, lahko med drugim določil sporne referenčne zahteve glede vodje del, ki bo vodil gradbena dela na 110 kV daljnovodu in 110 kV kabelski kanalizaciji, in referenčne zahteve glede izvajalcev gradbenih del, ki bodo dejansko opravljali dela na 110 kV daljnovodu in 110 kV kabelski kanalizaciji; ker bistven predmet predstavlja izvedba del »na vpoklic«, sta sporni zahtevi podani izključno z namenom nedovoljenega omejevanja konkurence in sta nesorazmerni; ob tem po vlagateljevih informacijah naročnik sploh še nima izdelane projektne dokumentacije in pridobljenega gradbenega dovoljenja za predmetni objekt, zaradi česar oddaja javnega naročila v zvezi s tem, zlasti skupaj s preostankom predmetnega javnega naročila, objektivno sploh ni smiselna. Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahteva tudi, da mora ponudnik za izvajalce, ki bodo dejansko izvajali gradbena dela, ponudbi priložiti pozitivna referenčna potrdila naročnikov, da so v letih od 2016 do 2021 dejansko opravili gradbena dela za izvedbo kabelske kanalizacije za elektroenergetske (električne kable) vode v vrednosti najmanj 4,0 mio EUR (vsak izvajalec, ki bo dejansko izvajal dela, mora izkazati reference najmanj v višini 0,5 mio EUR); navedena referenčna zahteva je nepotrebna in nesorazmerna in nobenega objektivnega razloga ni za to, da bi naročnik minimalno usposobljenost ponudnika vezal na takšen obseg referenčnih del; dela polaganja kablov so ponavljajoča, istovrstna dela, zato večji obseg izvedenih del v nobenem primeru ne izkazuje boljše usposobljenosti ali kakovosti izvajalca del; naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, oddanega v letu 2019, določil referenčno zahtevo v višini 800.000,00 EUR, pri čemer se je ta zahteva upoštevala ne glede na to, na koliko sklopih je izvajalec sodeloval (torej je veljala tudi v primeru, če je ponudnik oddal ponudbo za vseh 5 sklopov), v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je je naročnik ta znesek pomnožil s 5, s čimer je izkoristil nezakonito oddajanje javnega naročila kot celote in ne po sklopih.
- Kadrovske zahteve in tehnične zahteve: naročnik zahteva, da mora imeti ponudnik na razpolago najmanj sto (100) operativnih delavcev, najmanj enega delovodjo za skupino 10 operativnih delavcev ter najmanj 10 bagrov, 10 tovornih vozil, 10 vibracijskih nabijačev in 10 transportnih vozil za prevoz delavcev in opreme; navedene zahteve so pretirane in nesorazmerne, brez upoštevanja dejanskih potreb na terenu in podane izključno z namenom preferiranja vnaprej izbranega ponudnika; po dosedanji praksi ni bilo nikoli angažiranih hkrati več kot 5 delovnih skupin na celotnem območju, ki je predmet javnega naročila, posledično pa tudi sorazmerno manj strojev in opreme.
- Preprečevanje nasprotja interesov: naročnik ne izpolnjuje zahtev, ki mu jih določa 91. člen ZJN-3, saj kljub očitnemu nasprotju interesov svojega zakonitega zastopnika tega ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar je ta vplival na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da ta omogoča čim lažjo izbiro preferiranega ponudnika TELEG-M d.o.o.

Naročnik je dne 26. 10. 2021 sprejel Sklep o zahtevku za revizijo, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik na vlagateljeve očitke odgovarja:
- Delitev na sklope: naročnik je na podlagi preteklih javnih naročil za istovrstne storitve, ki so bili oddani na podlagi sklopov, ugotovil zlasti, da: a) za gradbena dela ni konkurence – ponudbe za posamezne sklope ali več sklopov oddajajo vedno isti ponudniki; delitev na sklope torej ni pomenila ekonomske in gospodarske prednosti ter posledično večje dostopnosti gospodarskim subjektom; vlagatelj je že v vseh preteklih postopkih oddaje javnih naročil oddal ponudbo za vseh pet sklopov hkrati, zato se vlagatelj spreneveda, ko navaja, da na podlagi enotnega javnega naročila »manjši« ponudniki ponudbe ne morejo oddati; b) dolgoletni izvajalci imajo zelo dobro analizirano naročilo in za nekatere postavke, ki niso ključne, podajo nerealno nizke cene, spet na drugih postavkah pa podajo nadpovprečno visoke cene ter preko tega regulirajo prednost pred konkurenco; c) realizacija po posameznih sklopih je nefleksibilna in težko obvladljiva, zaradi česar je pogodbena realizacija nekaterih sklopov presegla pogodbene vrednosti, medtem ko je realizacija na drugih sklopih podpovprečna; d) obseg gradbenih del po posameznem sklopu na letni ravni in s tem potencialno nižje cene je za »večje« izvajalce premajhen in nezanimiv. Na podlagi navedenih ugotovitev naročnik meni, da bi z enotnim javnim naročilom dosegel bistveno večjo konkurenco in posledično nižje cene za izvedbo del, saj je dejanske konkurence na ravni večjih gospodarskih družb (izvajalcev gradbenih del) veliko. Naročnik ocenjuje, da je na trgu vsaj 100 gradbenih družb, ki bi lahko oddala ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pri tem pa izhaja iz lestvice Največjih 100 družb v gradbeništvu v letu 2020. Naročnik pojasnjuje, da nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni omejil ali določil način sodelovanja ponudnikov v predmetnem javnem naročilu ter je v celoti spoštoval podjetniško svobodo; gospodarski subjekti so popolnoma svobodni pri odločitvi, ali bodo oddali ponudbo za javno naročilo in na kakšen način (samostojno, kot konzorcij ponudnikov, z nominiranimi podizvajalci ali z uporabo zmogljivosti drugih subjektov). Ker je vlagatelj v preteklih postopkih oddaje javnih naročil oddajal ponudbo za celotno elektroenergetsko omrežje naročnika, naročnik upravičeno sklepa, da bi vlagatelj tudi v tem primeru, če bi bilo naročilo razdeljeno na sklope, oddal ponudbo za vse sklope. Naročnik pojasnjuje, da glede na pretekle izkušnje razdelitev javnega naročila na sklope ne prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, saj je območje Gorenjske težko razdeliti na enakopravne ločene sklope tako glede velikosti, predmeta in obsega gradbenih del. Gradbena dela na nizkonapetostnem in srednjenapetostnem omrežju, ki se bodo izvajala na celotnem območju naročnika, bi tako omogočala razporejanje del glede na celotno elektroenergetsko območje, s čimer bi bila zagotovljena večja fleksibilnost dela in tudi sledenje razvoju posameznih občin. Naročnik dalje navaja, da je v dosedanji ureditvi gradbenih del sklepal pogodbe z izvajalci po geografskih lokacijah (rajonih). Zaradi objektivnih dejavnikov, med katerimi izstopajo predvsem: a) ne dovolj predvidljiva aktivnost občin, b) naraščajoči obseg težko predvidljivih akutnih potreb po lokalnih ojačitvah nizkonapetostnega omrežja zaradi širjenja toplotnih črpalk in sončnih elektrarn ter c) hiter razvoj posameznih con oz. projektov (Šenčur, IC Brnik, DV Jesenice – Kranjska Gora) so se predvidene vrednosti del po rajonih izkazale za nezanesljive in nepraktične tako za naročnika, kot tudi pogodbene izvajalce, zaradi česar je prihajalo do nujnih nepredvidenih prerazporejanj investicijskih aktivnosti med posameznimi rajoni tekom veljavnosti pogodb. Poleg tega je naročnik v preteklih letih ugotovil, da posamezna dela niso vsebovana v popisu del, zato je za posamezna dela moral izvesti ločene postopke izbire pogodbenega izvajalca, kar je posledično vodilo v zamude pri delih ter bremenilo nabavni proces. Naročnik je v objavljenem ponudbenem predračunu upošteval vsa dela, ki so se pojavila v zadnjih 4 letih in do sedaj niso bila del javnega naročila za gradbena dela. Tako je pri pripravi ocenjene vrednosti za predmetno javno naročilo upošteval tudi predvidene gradnje zaradi predvidenega vkopa priključka 110 kV daljnovoda pri RTP Primskovo (ki je predvideno v prvem kvartalu leta 2022) in predvidene gradnje 110 kV daljnovoda Kamnik-Visoko (ki je predvideno v investicijskem načrtu 2022/2023). Ker objavlja javno naročilo za gradbena dela, obenem pa predvideva dela na visokonapetostnem omrežju, je v ocenjeni vrednosti upošteval vse investicije, ki so mu trenutno znane in ki so že bile upoštevane tudi ob pripravi investicijskega plana za leti 2022/2023. S takim načinom izvedbe javnega naročila in s pridobitvijo istega pogodbenega partnerja za gradbena dela v obdobju veljavnosti pogodbe (tj. predvidoma do 1. 3. 2024) je naročnik želel optimizirati svoj nabavni proces.
- Merila: naročnik je na podlagi preteklih izkušenj z izvajanjem gradbenih del ter na podlagi načrtovanega investicijskega načrta, ki je za leto 2022 bistveno povečan, predvidel, da bo intenzivnost gradbenih del v letu 2022 in 2023 močno narasla, posledično bo za pravočasno izvajanje investicij potrebnih več gradbenih kapacitet, ki bodo morale biti fleksibilno razporejene. Naročnik je ocenil, da bo zaradi predvidenih investicij minimalno potrebno hkratno izvajanje vsaj dveh gradbenih »posegov«, ki bodo potekala na območju v preteklosti osnovanih sklopov; to pomeni, da za celotno območje potrebuje pogodbenega izvajalca, ki bo lahko hkrati zagotovil vsaj 10 med seboj popolnoma neodvisnih operativnih delovnih skupin, pri čemer povprečna izvajalska skupina šteje 10 delavcev; to pomeni, da naročnik potrebuje pogodbenega izvajalca, ki bo lahko zagotovil vsaj 100 gradbenih delavcev z delovodji in predvideno opremo. Več kapacitet, tako kadrovskih, kot v okviru tehničnih zmogljivosti, naročniku omogoča hiter odziv na nepredvidene situacije (naravne ujme, sprememba zakonodaje,…) ter delovanje na visokih ravneh strokovnosti, transparentnosti, zavzetosti, morale in etike, kar mu omogoča ekonomsko prednost pred primerljivimi elektrodistribucijskimi podjetji.
- Finančne zahteve glede bonitetne ocene: skupna ponudba (konzorcij) sicer res pomeni tudi solidarno odgovornost partnerjev (članov konzorcija), vendar pa naročniku boljša poslovna boniteta enega od ponudnikov daje boljšo možnost in zagotovilo, da bo glede na trenutne nestabilne razmere na slovenskem in svetovnem trgu, ponudnik lahko v celoti izvedel pogodbene obveznosti ter mu hkrati daje zagotovilo, da bo v primeru pogodbenih kršitev lahko izterjal oz. unovčil garancije za potencialno škodo.
- Finančne zahteve glede čistega prihodka iz prodaje: z določitvijo mejnega zneska 5 mio EUR (tj. pribl. 35% skupnega obsega naročila) za vodilnega ponudnika je imel naročnik namen zagotoviti, da ima vodilni ponudnik, poleg operativnih kadrovskih in materialnih virov, tudi zadosten obseg poslovanja in podpornih služb, da zagotovi tudi kapacitete za administrativno vodenje projektov, izdajanje situacij, spremljanje projektov in vse drugo, kar je potrebno za obvladovanje portfelja projektov, ki trenutno predstavljajo na letni ravni 500-600 projektov iz lastnih potreb in še približno toliko zaradi potreb občin; podobni razlogi veljajo tudi za določitev mejnega zneska za posameznega ponudnika.
- Zahteve glede delovodij: v preteklih postopkih oddaje javnih naročil za izvedbo istovrstnih storitev je naročnik določil, da je moral ponudnik zagotavljati najmanj enega vodjo del, ki je moral biti dnevno prisoten na delovišču; v objavljenem postopku oddaje javnega naročila je naročnik dopolnil tudi kadrovske pogoje v zvezi z vodjo del, saj poleg vodje del zahteva še delovodje; menil je, da je zaradi več delovišč po posameznem območju Gorenjske, zahteva po vodji del, ki bi moral biti dnevno prisoten na deloviščih, pretirana, zato je za posamezno delovišče določil, da mora imeti posamezna samostojna delovna enota delovodjo; ponudnik kot izvajalec gradbenih del pa mora imeti tudi vodjo del za celotno javno naročilo.
- Referenčni pogoji: glede na ocenjeno vrednost in obseg predmetnega naročila je po oceni naročnika referenčni pogoj povezan s predmetom javnega naročila in sorazmeren; posamezni ponudnik mora namreč izkazati, da je v zadnjih 5 letih dejansko opravil gradbena dela v vrednosti najmanj 4 mio EUR (tj. pribl. 29% skupnega obsega naročila) oz. vsak izvajalec, ki bo dejansko izvajal dela, najmanj v višini 0,5 mio EUR. Ker naročnik načrtuje dva projekta na visokonapetostnem omrežju, in sicer projekt Primskovo ter projekt Kamnik-Visoko, je kot referenčni pogoj zahteval, da ponudnik izkaže usposobljenost za takšna zahtevna dela s predložitvijo pozitivno potrjenih referenčnih potrdil, ki bodo izkazovala, da je v preteklosti primerljiva dela (temeljenje, izgradnja kablovoda in kabelske kanalizacije za 110 kV kablovod) že uspešno opravil.
- Kadrovske zahteve in tehnične zahteve: naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj dosedanji pogodbeni izvajalec na območju treh sklopov, ki so skupaj predstavljali le del območja, ki je predmet konkretnega javnega naročila, zato ne more vedeti, kakšen obseg in angažiranost delovnih skupin je bila potrebna na ostalih dveh sklopih, ob hkratnem izvajanju del njegovih delovnih enot. Naročnik še pojasnjuje, da je v prejšnjem javnem naročilu določil kadrovske in tehnične zahteve za vsak posamezen sklop posebej.
- Preprečevanje nasprotja interesov: naročnik poudarja, da do oddaje ponudbe v predmetnem javnem naročilu še ni prišlo, zato mu niso jasne vlagateljeve domneve glede preferiranega ponudnika. Naročnik vlagatelju očita, da je z izpostavljenim očitkom zgolj želel zakriti svoje lastno nedovoljeno ravnanje, in sicer je vlagatelj pred objavo predmetnega javnega naročila in tudi še kasneje, v času objave istega javnega naročila, poskušal neupravičeno vplivati na odločanje naročnika, kar predstavlja razlog za izključitev iz postopka javnega naročanja na podlagi h) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik še dodaja, da je predmetni zahtevek za revizijo brezpredmeten, saj bo po odločitvi Državne revizijske komisije predmetni postopek oddaje javnega naročila ustavil.

Dne 27. 10. 2021 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 29. 10. 2021. Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

1. Delitev na sklope

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma zatrjuje, da bi moral naročnik predmet naročila oddati po sklopih, njegova opustitev razdelitve javnega naročila na sklope pa zato predstavlja kršitev 73. člena ZJN-3.
ZJN-3 v prvem odstavku 73. člena določa, da mora naročnik v primeru, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

Prvi odstavek 73. člena ZJN-3 je sestavljen iz dveh povedi, pri čemer so le v prvi povedi določeni pogoji za razdelitev javnega naročila na sklope.

Iz (prve povedi) prvega odstavka 73. člena ZJN-3 je tako razvidno, da je razdelitev na sklope naročnikova dolžnost, če sta skupaj (kumulativno) izpolnjena pogoja:
- če predmet javnega naročila dopušča (v nadaljevanju: prvi pogoj) ter
- če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila (v nadaljevanju: drugi pogoj).
Drugi pogoj je sestavljen iz dveh delov, saj mora razdelitev na sklope prispevati ne le k večji gospodarnosti, temveč tudi učinkovitosti izvedbe javnega naročila.

Vlagatelj v obravnavanem zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v preteklih obdobjih oddana javna naročila, katerih predmet so bile istovrstne storitve, v vseh primerih razdelil na naslednjih 5 sklopov: 1. KN Kranj, KN Tržič, 2. KN Škofja Loka-Medvode, 3. KN Cerklje-Visoko, 4. KN Železniki, KN Bohinj, 5. KN Radovljica-Bled, KN Jesenice-Kranjska Gora, ter da je naročnik navedeno delitev javnega naročila na »sklope« oz. območja dejansko ohranil tudi v predmetnem naročilu, saj morajo ponudniki, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, oddati ločen popis del s cenami za vsakega od območij, poleg citiranih »sklopov« pa je naročnik v predmetno javno naročilo dodal še nov »sklop« del, in sicer dela za izvedbo 110 kV objekta RTP Primskovo, pri čemer ta dela vsebinsko niso povezana s preostalimi deli in do sedaj niso bila vključena v dela »na vpoklic«.

Naročnik navedenega ne prereka, niti sam ne navaja konkretizirano drugih razlogov v prid trditvi, da predmet naročila delitve na sklope ne dopušča (naročnikovi argumenti se namreč nanašajo na utemeljevanje, zakaj oddaja javnega naročila v več sklopih ne bi prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, torej na neobstoj drugega dela pogoja iz prve povedi prvega odstavka 73. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija ob upoštevanju predhodno navedenega zaključuje, da je prvi pogoj za razdelitev javnega naročila v sklope izpolnjen.

Državna revizijska komisija je nadalje preizkusila, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj v obeh njegovih delih. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da za večjo gospodarnost in učinkovitost izvedbe javnega naročila ni relevantna le faza pridobivanja ponudb, temveč izvedbena faza (prim. npr. zadevo št. 018-006/2020).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi naročnik z delitvijo naročila na sklope omogočil večjo konkurenco in sodelovanje tudi manjših ponudnikov pri izvedbi naročila; razdelitev na sklope bi prispevala k večji gospodarnosti, saj bi naročnik pridobil konkurenčnejše ponudbene cene, zagotovljena pa bi bila tudi hitrejša in učinkovitejša izvedba samih del na terenu, ker bi posamezni izvajalci dela izvajali na manjših geografsko zaokroženih območjih in ne bi rabili hkrati pokrivati celotnega naročnikovega elektroenergetskega omrežja.

Naročnik navedene vlagateljeve očitke zavrača in kot bistvena argumenta za svojo odločitev izpostavlja predvsem neobstoj zadostne konkurence med ponudniki oz. nezainteresiranost »večjih« ponudnikov za izvajanje teh del ter nefleksibilno in težko obvladljivo realizacijo po posameznih sklopih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet obravnavanega postopka oddaje javnega naročila izvajanje gradbenih del na elektroenergetskem omrežju naročnika, »na vpoklic«. Naročnik je v predmetni postopek vključil dela na sledečih območjih: 1. KN Kranj, KN Tržič, 2. KN Škofja Loka-Medvode, 3. KN Cerklje-Visoko, 4. KN Železniki, KN Bohinj, 5. KN Radovljica-Bled, KN Jesenice-Kranjska Gora, pri čemer so se v preteklosti dela na teh območjih oddajala po ločenih sklopih. Hkrati je naročnik v predmetni postopek oddaje javnega naročila vključil tudi gradbena dela za izvedbo 110 kV objekta RTP Primskovo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede slednjih del naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo zgolj pojasnil, zakaj je ta dela vključil v predmetni postopek oddaje javnega naročila, ni pa navedel argumentov, s katerimi bi utemeljeval, da oddaja omenjenih del v obliki ločenega sklopa ne bi prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila. Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa o zahtevku za revizijo, se namreč naročnikovi argumenti glede večje gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila nanašajo na oddajo preostalih del (tj. del na območjih 1. KN Kranj, KN Tržič, 2. KN Škofja Loka-Medvode, 3. KN Cerklje-Visoko, 4. KN Železniki, KN Bohinj, 5. KN Radovljica-Bled, KN Jesenice-Kranjska Gora) v obliki enovitega javnega naročila. Posledično je potrebno na tem mestu šteti vlagateljeve revizijske navedbe za utemeljene. Vlagatelj je namreč uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko predmetnega javnega naročila ni razdelil na sklope (oz. vsaj na dva sklopa), kršil določila prvega odstavka 73. člena ZJN-3.

Čeprav v obravnavani zadevi ni bistveno, na koliko sklopov naj bi se razdelilo javno naročilo, ampak je bistveno to, da predmet javnega naročila kljub naročnikovemu nasprotovanju dopušča razdelitev na sklope, se Državna revizijska komisija v izogib morebitnim nadaljnjim sporom opredeljuje tudi do razlogov, ki po mnenju naročnika izkazujejo, da delitev preostalega dela predmetnega javnega naročila na sklope (kot se je izvajala v preteklosti) ne bi (več) prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila.

V zvezi z razlogom neobstoja zadostne konkurence med ponudniki Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da ponudbe za posamezne sklope oddajajo vedno isti (»manjši«) ponudniki, še ne pomeni, da za ta dela na relevantnem trgu ni zadostne konkurence. Navedena okoliščina je v obravnavani zadevi bistvenega pomena in terja posebno pozornost pri presoji, ali je (ne)oddaja po sklopih morebiti diskriminatorna do (teh) ponudnikov oz. ali jih takšna odločitev ovira ali celo onemogoča pri sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik sicer navaja, da imajo ponudniki možnost, da podajo skupno ponudbo ali ponudbo s podizvajalci, vendar navedeno po oceni Državne revizijske ne more biti dovolj tehten razlog, da javno naročilo ni razdeljeno na sklope. Odločitev, na kakšen način bo predložil ponudbo, je namreč v skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude predmet avtonomne odločitve vsakega ponudnika. Naročnik dalje pojasnjuje, da želi k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pritegniti »večje« ponudnike, ker sklepa, da bodo ti zaradi večjega obsega posla ponudili nižje cene, vendar pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, z navedenim argumentom v obravnavanem primeru ne more uspeti.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-230/2017, 018-164/2019, 018-171/2019, 018-195/2019), da je bil z določilom 73. člena ZJN-3 v nacionalni pravni red implementiran 46. člen Direktive 2014/24/EU, pri čemer je zakonodajalec to storil z obveznostjo (in ne zgolj možnostjo) razdelitve naročila na posamezne sklope. Kot je pojasnjeno v 78. točki preambule Direktive 2014/24/EU, je eden izmed ciljev nove ureditve postopkov javnega naročanja ta, da mora biti javno naročanje prilagojeno potrebam malih in srednjih podjetij. Zakonodaje držav članic morajo zato zagotoviti, da spodbudijo naročnike k delitvam večjih naročil na sklope. Večja naročila lahko naročniki razdelijo količinsko, tako da vrednost posameznih naročil prilagodijo zmogljivostim malih in srednjih podjetij, ali pa kakovostno v skladu z različnimi sodelujočimi dejavnostmi in specializacijami, da tako vsebino posameznega naročila prilagodijo specializiranim sektorjem malih in srednjih podjetij. Kot izhaja iz preambule, lahko večja naročila naročniki razdelijo na manjše sklope tudi glede na različne faze projekta. Direktiva 2014/24/EU sicer tudi dopušča, da se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo razdelil na sklope. V tem primeru mora izkazati, da obstajajo utemeljeni razlogi za takšno odločitev, ker bi npr. razdelitev naročila na sklope lahko povzročila omejevanje konkurence, ker bi pomenila tehnično prezahtevno ali predrago izvedbo javnega naročila ali pa bi potreba po usklajevanju različnih izvajalcev za sklope lahko resno ogrozila pravilno izvedbo javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da izvedba javnega naročila v večjem številu sklopov lahko odvrne od sodelovanja v postopku (»večje«) ponudnike, ki bi bili zainteresirani zgolj za celotno javno naročilo, posledično pa se to lahko odrazi v višji skupni ceni zaradi izgube »količinskih popustov«, vendar pa Državna revizijska komisija dalje opozarja, da slednje velja predvsem v primerih, ko je na relevantnem trgu dovolj »velikih« ponudnikov, ki so potencialno zainteresirani za oddajo ponudbe. Naročnik sicer na podlagi lestvice Največjih 100 družb v gradbeništvu v letu 2020, objavljene v publikaciji Glas gospodarstva (junij 2021), ocenjuje, da je na trgu vsaj 100 gradbenih družb, ki bi lahko oddale ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, vendar pa zgolj pavšalno sklicevanje na omenjeno lestvico po oceni Državne revizijska komisije ne more biti pravno upoštevno. Kot utemeljeno opozarja vlagatelj, navedena lestvica ne predstavlja ustrezne analize trga, saj iz nje ne izhaja, koliko od teh gradbenih družb izpolnjuje tudi ostale naročnikove zahteve oz. pogoje, še zlasti pa ne, koliko od teh družb je oz. bi vsaj potencialno lahko bilo zainteresiranih za oddajo ponudbe glede na specifičnost gradbenih del in njegovo geografsko lokacijo. Upoštevaje navedeno po oceni Državne revizijske komisije naročnik ni uspel dovolj prepričljivo utemeljiti, da bi nedelitev na sklope povečala konkurenco in posledično znižala cene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik nedelitev na sklope dalje utemeljuje z dejstvom, da imajo dolgoletni izvajalci zelo dobro analizirano naročilo in za nekatere postavke, ki niso ključne, podajo nerealno nizke cene, spet na drugih postavkah pa podajo nadpovprečno visoke cene ter preko tega regulirajo prednost pred konkurenco, ter z dejstvom, da je realizacija po posameznih sklopih nefleksibilna in težko obvladljiva, zaradi česar je pogodbena realizacija nekaterih sklopov presegla pogodbene vrednosti, medtem ko je bila realizacija na drugih sklopih podpovprečna. Po oceni Državne revizijske komisije naročnik tudi z omenjenimi razlogi ni uspel upravičiti izvedbe enovitega javnega naročila. Naloga naročnika je, da pred začetkom postopka oddaje javnega naročila izvede ustrezno oceno svojih potreb. Kot prepričljivo navaja vlagatelj, bi naročnik v obravnavani zadevi svoje dejanske potrebe lahko dokaj natančno oblikoval že na podlagi izkušenj iz preteklih obdobij. V kolikor držijo naročnikovi očitki glede »prilagajanja« ponudb, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da tovrstno ravnanje ne bi bilo izvedljivo, če bi naročnik popise del pripravil z ustrezno skrbnostjo. Državne revizijske komisije tudi ne prepriča pavšalno sklicevanje na razlog težko obvladljive realizacije po posameznih sklopih oz. dejstvo, da naj bi se predvidene vrednosti del po posameznih območjih izkazale za nezanesljive. Naročnik je namreč navedeno težavo že sam rešil s tem, ko je predvidel sklenitev okvirnega sporazuma, pri čemer je v 2. člen le-tega jasno zapisal, da se bodo razpisana dela opravljala po potrebah naročnika; da bodo v posamezno naročilo vključene le nekatere postavke iz ponudbenih predračunov; da so količine zgolj predvidene (okvirne), saj so objektivno neugotovljive; da količine lahko odstopajo navzgor do 30% (npr. zaradi dodatnih ojačitev distribucijskega omrežja, povečanega obsega priključitev uporabnikov, pridobitve dodatnih sredstev iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost, večjih soinvesticij z drugimi upravljavci infrastrukture ipd.) ter da bo naročnik na podlagi tega sporazuma naročil najmanj 50% skupne ocenjene vrednosti gradbenih del po ponudbenem predračunu. Naročnik je torej že sam predvidel določeno odstopanje v količini naročenih del, in sicer navzgor do 30% in navzdol do 50% skupne ocenjene vrednosti gradbenih del. Državne revizijske komisije ne prepriča niti naročnikovo sklicevanje na domnevno večjo fleksibilnost dela. Kot prepričljivo navaja vlagatelj, namreč ravno večje število izvajalcev in delitev na sklope omogoča večjo fleksibilnost, saj je s tem zagotovljena možnost nepovezanega izvrševanja del na več območjih hkrati. Naročnik svojo odločitev glede nedelitve javnega naročila na sklope utemeljuje še z dejstvom, da je območje Gorenjske težko razdeliti na enakopravne ločene sklope tako glede velikosti, predmeta in obsega gradbenih del, vendar pa tudi temu argumentu ni mogoče slediti, saj javnonaročniška zakonodaja takšnih zahtev sploh ne predpisuje.

2. Finančne zahteve glede bonitetne ocene

Vlagatelj v zahtevku za revizijo napada naročnikovo zahtevo, da mora ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji izkazati, da v zadnjih šestih mesecih pred izstavitvijo dokazila ni imel blokiran(e) TRR in da ima bonitetno oceno po S.BON AJPES od SB1 do vključno SB5, v primeru skupne ponudbe pa mora vsaj eden od partnerjev imeti bonitetno oceno S.BON AJPES od SB1 do vključno SB5, ostali pa od SB1 do vključno SB6. Vlagatelj naročniku očita, da je določil različne pogoje za samostojne podjetnike in ponudnike, ki bi podali skupno ponudbo, takšno razlikovanje pa je nesorazmerno in ni upravičeno iz objektivnih razlogov, s čimer naj bi naročnik kršil peti odstavek 10. člena ZJN-3. Vlagatelj pojasnjuje, da ima naročnikov preferirani ponudnik le bonitetno oceno SB6, iz česar izhaja, da je manj zahtevni pogoj za primer skupne ponudbe določen ravno z razlogom, da bo preferirani ponudnik lahko skupaj s še enim ponudnikom podal ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izpostavljene vlagateljeve navedbe mogoče razumeti na način, da vlagatelj od naročnika pričakuje določitev strožjih pogojev, ki jih sam sicer izpolnjuje, da bi se na ta način zožil krog potencialnih ponudnikov. Vlagatelj si namreč ne prizadeva za »omilitev« izpostavljenega pogoja na način, da bi za vse sodelujoče subjekte zadoščala bonitetna ocena SB6, ampak si prizadeva za »zaostritev« izpostavljenega pogoja na način, da bi morali vsi subjekti izkazati najmanj bonitetno oceno SB5. Takšno pričakovanje vlagatelja pa nima podlage v določbah ZJN-3. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, gospodarski subjekt zahtevek za revizijo vloži za zavarovanje lastnega interesa, in sicer ko bi mu zaradi zatrjevanih kršitev naročnika lahko nastala škoda, ki se kaže v nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila oz. nezmožnosti pridobitve naročila. Škoda, ki bi lahko ponudniku nastala zato, ker naročnik oblikuje določen pogoj tako, da se zaradi tega poveča krog potencialnih ponudnikov, pa praviloma ne more biti pravno upoštevna. Vlagatelj z obravnavanim očitkom zato ne more uspeti.

3. Merila, finančne zahteve glede čistih prihodkov iz prodaje, zahteve glede delovodij, referenčni pogoji ter kadrovske in tehnične zahteve

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je merilo za oddajo javnega naročila diskriminatorno in nesorazmerno; diskriminatorni in nesorazmerni pa naj bi bili tudi sledeči pogoji za sodelovanje:
- pogoj glede višine čistih prihodkov iz prodaje,
- zahteve, vezane na delovodje,
- referenčni pogoj za vodjo del in referenčni pogoj za izvajalce gradbenih del ter
- zahteve glede kadrovskih in tehničnih zmogljivosti.
Vlagatelj navaja, da je nezakonitost omenjenih pogojev posledica naročnikove nezakonite odločitve, da javno naročilo ne razdeli na posamezne sklope.

Naročnik na vlagateljeve očitke odgovarja, da so tako merilo, kot tudi vsi sporni pogoji za sodelovanje, glede na ocenjeno vrednost in obseg predmetnega naročila povezani s predmetom javnega naročila in so sorazmerni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je naročnik merilo ter sporne pogoje za sodelovanje oblikoval upoštevaje dejstvo, da razpisuje enovito javno naročilo. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost vlagateljevega očitka, vezanega na nedelitev javnega naročila na sklope, nadaljnja obravnava očitkov, vezanih na nesorazmernost pogojev in meril, ni več potrebna. Državna revizijska komisija izpostavljenih očitkov zato ni obravnavala.

4. Preprečevanje nasprotja interesov

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da ne izpolnjuje zahtev, ki mu jih določa 91. člen ZJN-3, saj kljub očitnemu nasprotju interesov svojega zakonitega zastopnika tega ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar je ta vplival na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da ta omogoča čim lažjo izbiro preferiranega ponudnika.

Ker je vlagatelj v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila uspel izkazati naročnikovo kršitev 73. člena ZJN-3, zaradi česar je bilo potrebno postopek v celoti razveljaviti, Državna revizijska komisija ni obravnavala očitka, vezanega na kršitev 91. člena ZJN-3, saj obravnava tega očitka ne bi mogla v ničemer vplivati na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku.


V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal, da je naročnik s tem, ko predmetnega javnega naročila ni razdelil na sklope, kršil določila prvega odstavka 73. člena ZJN-3. Ker ugotovljenih kršitev (glede na trenutno fazo postopka oddaje javnega naročila) ni mogoče sanirati z milejšim ukrepom, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj predmet javnega naročila razdeli na sklope, razen v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih je javno naročilo bolj smiselno oddati kot celoto, ki pa jih mora biti naročnik (v primeru spora) sposoben ustrezno utemeljiti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4.000,00 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 6.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, 3. 12. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran